2 Geologija d.o.o. Idrija 2. VSEBINA ELABORATA / Naslovna stran 2 Kazalo vsebine elaborata 3 Tehnično poročilo 4 Priloge
|
|
- Μελίτη Κακριδής
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1
2 2 Geologija d.o.o. Idrija 2. VSEBINA ELABORATA / Naslovna stran 2 Kazalo vsebine elaborata 3 Tehnično poročilo 4 Priloge
3 Geološko geomehansko poročilo 3 3. TEHNIČNO POROČILO
4 4 Geologija d.o.o. Idrija VSEBINA ELABORATA / UVOD GEOGRAFSKE RAZMERE OBMOČJA IN LOKACIJA ČISTILNE NAPRAVE GEOLOŠKE RAZMERE Stratigrafija in litologija Tektonika Seizmika HIDROGEOLOŠKI OPIS Površinske vode Prepustnost kamnin Podzemna voda Vodovarstvena območja TERENSKE RAZISKAVE Sondažni razkopi Meritve z dinamično ploščo z lahko padajočo utežjo GEOMEHANSKI SLOJI IN NJIHOVE KARAKTERISTIKE Umetni nasip (SLOJ 0) Rjav zaglinjen apnenčev grušč (SLOJ 1) Rjav zaglinjeno meljast prod (SLOJ 2) Sivorjav peščeno meljast prod (SLOJ 3) Fliš (SLOJ 4) Apnenec (SLOJ 5) Kategorije izkopov POGOJI IZVEDBE ZEMELJSKIH DEL IN TEMELJENJE Načrtovane ureditve Pogoji izvedbe Vkopi Drugo SKLEP... 13
5 Geološko geomehansko poročilo 5 1. UVOD Za naročnika Občino Tolmin smo izdelali geološko-geomehansko poročilo za območje OPPN ČG05 v Čiginju. V sklopu izdelave poročila smo izvedli terenske raziskave terena, ki so vsebovale izvedbo treh (3) razkopov. Elaborat se nanaša na območje severno od obstoječih objektov podjetja TERA. Območje obdelave je prikazano na situaciji v prilogi P3. Glede na smernice s področja upravljanja z vodami za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta industrijska cona Čiginj (ČG05) v občini Tolmin, ki ga je izdala Agencija Republike Slovenije za okolje (št /2013-2, z dne ) je na območju zaradi pojava vode in geološke sestave ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev. Na tem območju je prepovedano: - Zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč - Poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode - Izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišča ali razbremenjujejo podnožje zemljišča - Krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč. Zato je potrebno projektni dokumentaciji priložiti geološko poročilo s poudarkom na stabilnosti in erodibilnosti terena, s katerim se ugotovi stopnja tveganja za načrtovane posege. Slika 1: Topografska karta
6 6 Geologija d.o.o. Idrija 2. GEOGRAFSKE RAZMERE OBMOČJA IN LOKACIJA ČISTILNE NAPRAVE Obravnavano območje se upravno nahaja v občini Tolmin, južno od Tolmina med Čiginjem in Volčami, vzhodno od tovarne Gostol. Območje je del stare, danes suhe rečne doline. Na obravnavanem območju že stojijo objekti tovarne Tera. Območje v južnem delu leži na uravnavi z nadmorsko višino med 212 in 215 m, v severnem delu pa znaša nadmorska višina med 215 in 221 m. Vzhodno nad lokacijo se dviguje gora Mengore, zahodno pa gora Očna. Slika 2: Letalski posnetek obravnavanega območja z vrisanim celotnim območjem OPPN. Vir: Atlas okolja, maj GEOLOŠKE RAZMERE 3.1 STRATIGRAFIJA IN LITOLOGIJA Kamninsko osnovo na obravnavanem območju v južnem ravninskem delu predstavlja fliš zgornjekredne starosti (campanij). Za flišne plasti je značilno menjavanje laporovca in peščenjaka in apnenčeve breče. Območje je del stare struge reke Soče in primarna kamninska osnova je prekrita z več metri debelim slojem zaglinjenega proda in peščeno meljastega proda. Na obravnavanem območju smo izkopali tri razkope do globine med 2,7 in 3,5 m, vendar matične podlage nismo dosegli. Sklepamo, da se raščena kamninska podlaga nahaja na globini med 5 in 10 m.
7 Geološko geomehansko poročilo 7 V severnem delu obravnavanega območja (pobočje) gradi kamninsko podlago masivni apnenec zgornje kredne starosti. Kamnina večinoma izdanja na površje oziroma je prekrita s plitvim slojem preperine zaglinjen apnenčev grušč. Slika 3: Izsek iz Osnovne geološke karte list Tolmin 3.2 TEKTONIKA Širše območje je del tektonske enote Notranji Dinaridi z značilno narivno zgradbo. Razmere v kamninski podlagi terena nimajo direktnega vpliva na inženirsko geološke pogoje kvartarnih sedimentov. Poleg narivne tektonike je intenzivna tudi prelomna tektonika s prelomi z generalnimi smermi severozahod-jugovzhod, ki so nastali v pliocenu in smerjo vzhod-zahod. 3.3 SEIZMIKA Obravnavano območje spada po Karti potresne nevarnosti v Sloveniji (MOP, 2001) s povratno dobo 475 let v območje zahodne Slovenije, kjer se upošteva projektni pospešek 0,200 g. Temeljna tla po svoji sestavi ustrezajo tipu tal E (po preglednici 3.1 SIST EN :2006) Za ta profil tal je značilna aluvialna plast z debelino med okrog 5 20 m in vrednostmi vs, ki ustrezajo tipoma C ali D in leži na bolj togem materialu z vs > 800m/s.
8 8 Geologija d.o.o. Idrija 4. HIDROGEOLOŠKI OPIS 4.1 Površinske vode Najbližji bolj ali manj stalen površinski odvodnik teče okoli 360 m severno od obravnavane lokacije in sicer potok Črnica. Okoli 850 m južno od obravnavane lokacije teče potok Lojščica. V času deževja se na obravnavanem območju in v njegovi ožji in širši okolici pojavijo večje količine površinske vode, ki tečejo prosto po površju. 4.2 Prepustnost kamnin Laporovci in peščenjaki (flišne plasti) so vodoneprepustni do slabo vodoprepustni. Apnence v splošnem uvrščamo med dobro prepustne plasti z razpoklinsko poroznostjo.zaglinjeno meljast prod in zaglinjen apnenčev grušč uvrščamo med slabo prepustne plasti. Peščeno meljast prod uvrščamo med srednje prepustne plasti. 4.3 Podzemna voda Glede na geološke razmere se prosta gladina podzemne vode na ravninskem delu obravnavanega območja nahaja blizu stika kvartarnih sedimentov z raščeno kamninsko podlago. Režim podtalnice na obravnavanem območju ni znan, vendar je glede na geološke razmere potrebno računati, da se podtalnica v času visokih voda lahko dvigne do površja. V času terenskih preiskav vode v razkopih ni bilo. Koeficient prepustnosti za zaglinjeno meljast prod (do globine ca 3,2 m) ocenjujemo na k = 1*10-7 m/s, za peščeno meljast prod pa na k = 1*10-6 m/s. 4.4 Vodovarstvena območja Lokacija ni v vodovarstvenem območju. 5. TERENSKE RAZISKAVE 5.1 Sondažni razkopi V okviru geomehanskih raziskav smo izvedli 3 sondažne razkope R1, R2 in R3. Lokacije sondažnih razkopov so pregledno prikazane na situaciji v prilogi 3. Razkopi so pokazali naslednjo sestavo tal: Tabela 1: Sestava tal v razkopih Opis Razkopi R1 R2 R3 Humus 0 0,2 m 0 0,2 m 0 0,2 m Rjav zaglinjeno meljast prod 0,2 3,2 m 0,2 3,2 m 0,2 2,2 m Sivorjav peščeno meljast prod 3,2 3,5 m 3,2 3,5 m 2,2 2,7 m Podzemne vode v razkopih ni bilo.
9 Geološko geomehansko poročilo Meritve z dinamično ploščo z lahko padajočo utežjo V vseh razkopih in na izdelanih platojih smo izvedli meritve z dinamično ploščo. Meritve nosilnosti so se izvajale z dinamično ploščo z lahko padajočo utežjo (ZORN, ZFG 02). Iz izmerjenega Evd smo ovrednotili modul stisljivosti ME. Rezultati opravljenih meritev in ovrednotenje so prikazani v prilogi 2. Lokacije izvedenih meritev so prikazane na situaciji v prilogi GEOMEHANSKI SLOJI IN NJIHOVE KARAKTERISTIKE Na podlagi geološkega ogleda terena, popisa sondažnih razkopov in meritev z dinamično ploščo smo ugotovili, da na obravnavanem območju OPPN nastopajo spodaj opisani geomehanski sloji, ki so prikazani na geološko geomehanskih prerezih v prilogi Umetni nasip (SLOJ 0) Umetni nasip se nahaja na območju že izdelanih manipulativnih površin v okolici obstoječih hal tovarne TERA. Deloma so manipulativne površine že asfaltirane. Nasip je izveden iz dobro uvaljanega tamponskega drobljenca in kamnite grede ( cm). Geomehanske karakteristike za umetni nasip so naslednje: - Strižni kot φ = 34 - Kohezija c = 0 kpa - Prostorninska teža γ =21 kn/m 3 - Modul stisljivosti ME = 35 MN/m Rjav zaglinjen apnenčev grušč (SLOJ 1) Rjav zaglinjen apnenčev grušč leži v pobočju in prekriva apnenčevo podlago. Debelina sloja je okoli 1 m. Uvrščamo ga med slabo prepustne plasti. Izkopan material ni primeren za vgrajevanje v nasipe. Ocenjena kategorija izkopa je 3 vezljiva in nevezljiva zrnata zemljina (klasifikacija DRSC). Geomehanske karakteristike zaglinjeno meljastega proda so: - Strižni kot φ = 28 - Kohezija c = 1 kpa - Specifična teža γ = 19,0 kn/m 3 - Modul stisljivosti ME = 10 MPa - Ocenjena dopustna nosilnost pri plitvem pasovnem temeljenju Qdop =150 kpa Rjav zaglinjeno meljast prod (SLOJ 2) Rjav zaglinjeno meljast prod se nahaja pod humusnim slojem na območju zelenih površin v ravninskem delu območja. Prodniki so veliki do 50 cm, večinoma okoli 10 cm. Uvrščamo ga med slabo prepustne plasti. Izkopan material ni primeren za vgrajevanje v nasipe. Ocenjena kategorija izkopa je 3 vezljiva in nevezljiva zrnata zemljina (klasifikacija DRSC). Geomehanske karakteristike zaglinjeno meljastega proda so: - Strižni kot φ = 28 - Kohezija c = 2 kpa - Specifična teža γ = 19,0 kn/m 3 - Modul stisljivosti ME = 3-12 MPa - Ocenjena dopustna nosilnost pri plitvem pasovnem temeljenju Qdop =150 kpa.
10 10 Geologija d.o.o. Idrija 6.4 Sivorjav peščeno meljast prod (SLOJ 3) Pod plastjo rjavega zaglinjeno meljastega proda se nahaja peščeno meljast prod. Prodniki so veliki do 50 cm, večinoma okoli 10 cm. Pojavljati se začne na globini od 2,2 3,2 m pod koto terena. Peščeno meljast prod uvrščamo med srednje prepustne zemljine. Ocenjena kategorija izkopa je 3 vezljiva in nevezljiva zrnata zemljina (klasifikacija DRSC). Geomehanske karakteristike peščeno meljastega proda so : - strižni kot φ = 30 - specifična teža γ = 19 kn/m3 - kohezija c = 0 kpa - modul stisljivosti ME = 15 MPa 6.5 Fliš (SLOJ 4) Pod peščeno meljastim prodom se v ravninskem delu nahajajo flišne kamnine. Z razkopi raščene kamninske podlage nismo dosegli, vendar na podlagi izkušenj predvidevamo, da se le ta nahaja na globini okoli 10 m. Kamnino uvrščamo med srednje trdne in nosilne hribine. V splošnem raščeno kamninsko podlago uvrščamo med slabo vodoprepustne do neprepustne plasti. Kategorija izkopa je 4 (klasifikacija DRSC). Karakteristične vrednosti geomehanskih parametrov so: - strižni kot φ = 40 - specifična teža γ = 23 kn/m3 - kohezija c > 30 kpa - modul stisljivosti ME = > 100 MPa - ocenjena dopustna nosilnost pri plitvem temeljenju Qdop = kn/m Apnenec (SLOJ 5) V pobočju kamninsko podlago gradi masivni apnenec, ki deloma izdanja na površje deloma je prekrit s plitvim slojem preperinskega sloja zaglinjen apnenečev grušč. Kamnino uvrščamo med trdne in visoko nosilne hribine. V splošnem raščeno kamninsko podlago uvrščamo med dobro vodoprepustne plasti. Kategorija izkopa je 5 (klasifikacija DRSC). Karakteristične vrednosti geomehanskih parametrov so: - strižni kot φ = 50 - specifična teža γ = 26 kn/m3 - kohezija c > 40 kpa - modul stisljivosti ME = > 150 MPa - ocenjena dopustna nosilnost pri plitvem temeljenju Qdop = 550 kn/m Kategorije izkopov V nadaljevanju v tabeli podajamo kategorije izkopov za posamezne tipe zemljin oziroma hribine, ki nastopajo na obravnavanem območju.
11 Geološko geomehansko poročilo 11 Tabela 2: Opisi kategorije izkopa (5 stopenjska lestvica Direkcije za ceste RS) Sloj Kategorija Naziv kategorije Opis materiala Zrnavost Način izkopa Umetni nasip SLOJ 0 Zaglinjen apnenčev grušč SLOJ 1 Zaglinjeno meljast prod SLOJ 2 3 Drobnozrnata (vezljiva) grobozrnata (nevezljiva) zemljina in Nahaja se pod plodno zemljino: -v srednje gnetni do trdni konsistenci (zemljine), ali - v zbitem stanju (pesek, grušč, jalovina) >15% Φ<0,063 mm <15% Φ>0,063 mm <30% Φ>63 mm Φ<300 mm Buldožer, bager, buldožer z rijačem (občasno) Peščeno meljast prod SLOJ 3 Flišni laporovec in peščenjak SLOJ 4 4 Mehka kamnina Lapor, fliš, skrilavec, tuf, konglomerat, breča ter razpokani, drobljivi in prepereli peščenjak, dolomit in apnenec >30% Φ>63 mm >30% Φ>300 mm Φ<600 mm Buldožer z rijačem, bager s konico, rezkanje, miniranje (občasno) Apnenec SLOJ 5 5 Trdna kamnina Kompaktni dolomit in apnenec ali material nad 50% kosov Φ>600 mm, ki jih je treba minirati Raščena kamnina Φ>600 mm Miniranje, rezkanje (občasno) 7. POGOJI IZVEDBE ZEMELJSKIH DEL IN TEMELJENJE 7.1 Načrtovane ureditve Na območju OPPN se nahajajo zazidana stavbna zemljišča, na katerih je zgrajen kompleks podjetja TERA d.o.o. Tolmin in nezazidana stavbna zemljišča, ki so namenjena gradnji novih objektov. V času geomehanskih raziskav in izdelave poročila zasnova novih objektov še ni bila definirana. Na situaciji (priloga 5) so prikazane predvidena ureditve oz. izvedbe objektov. Na podlagi izvedenih raziskav in pridobljenih podatkov podajamo smernice za nadaljnje faze projektiranja (PGD, PZI). 7.2 Pogoji izvedbe Izvedba platojev in objektov na njih Zaradi hitrih sprememb v geoloških razmerah, ki so razvidne na geološko geomehanskem prerezu, je potrebno izvedbi nasipov (platojev) in temeljenju objektov nameniti posebno skrb. Iz prereza in umestitve
12 12 Geologija d.o.o. Idrija objekta (priloga 4) (kota 0,0 objekta ni znana) je razvidno, da bo objekt stal na območju, kjer se apnenec deloma nahaja plitvo pod površjem, deloma pa je preperinskega sloja več (prehod iz pobočja v ravnico). To pomeni, da se bo izkop najverjetneje deloma vršil v skalni osnovi (apnenec, SLOJ 5), deloma v zaglinjenem produ (SLOJ 2). Nasipe se bo izvajalo deloma na zaglinjeno meljast prod (SLOJ2), deloma na apnenec (SLOJ 5). Nasipe se izvaja v slojih debeline 30 cm. Spodnje plasti se izvede iz kamnite grede po plasteh, vsako plast naj se uvalja. Zaključni sloj debeline 20 cm naj se izvede iz tamponskega drobljenca. Podlago nasipa se utrdi do modula minimalno Evd = 15 MPa. V območju temeljenja objektov naj se doseže minimalni dinamični deformacijski modul Evd = MPa (oz. Ev2 = MPa). Komprimiranost nasipov je obvezno meriti z dinamično ploščo. Sama debelina nasipa bo določena v nadaljnjih fazah projektiranja, ko bodo znane predvidene obtežbe in karakteristike oziroma zahteve objekta. Pri izvedbi nasipov naj se izvaja geomehanski nadzor: - ki bo preveril ustreznost temeljnih tal za izvedbo nasipov in temeljenje objektov - preveril ustreznost vgrajenega kamnitega materiala - kontroliral oz. beležil meritve zbitosti posameznih slojev nasipa. Urejeno mora biti odvodnjavanje meteornih voda, ki ne smejo zamakati v nasip in tla pod njim. Izvedba povezovalnih cest Pri načrtovanju povezovalnih in dostopnih cest je potrebno upoštevati, da podlago voziščni konstrukciji predstavljata bodisi zaglinjen apnenčev grušč (SLOJ 1) oziroma zaglinjen prod (SLOJ 2). V podlagi je zmrzlinsko neodporna zemljina. Globina prodiranja mraza znaša na obravnavanem območju hm = 60 cm. Hidrološki pogoji so neugodni. Glede na zgoraj navedene podatke je potrebno v voziščno konstrukcijo vgraditi minimalno 50 cm zmrzlinsko odpornih materialov. Povozne površine je potrebno opremiti z vzdolžnimi drenažami, muldami, jaški in prepusti, iz katerih je vodo potrebno neprepustno odvajati, tako da ne zamakajo nasipa pod njimi. 7.3 Vkopi Predlagamo, da se vsa zemeljska dela izvajajo v sušnem obdobju. Začasne delovne vkopne brežine v zaglinjenem grušču in zaglinjenem apnenčevem produ naj se izvajajo v naklonu 1: 1. Končno urejene brežine v zaglinjenih slojih (SLOJ 1 in SLOJ 2) morajo biti urejene v naklonu do 2:3. Začasne vkope v apnencu se lahko izvaja v varnih naklonih do 3:1.
13 Geološko geomehansko poročilo Drugo Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati odvajanje meteornih, zalednih in podzemnih voda, konkretne rešitve pa se določijo glede na karakteristike objektov in višinske ureditve. Ponikalna sposobnost tal je minimalna oziroma slaba. V primeru, da se v fazi nadaljnjega projektiranja predvidi ponikanje, je potrebno na mestu predvidene ponikovalnice izvesti ponikovalni test s projektirano količino ponikanja. 8. SKLEP Izvedba načrtovanih posegov na obravnavanem območju je iz geološko geomehanskega stališča sprejemljiva ob upoštevanju zgoraj predpisanih pogojev izvedbe. Obravnavan poseg z geološkega vidika ne bo imel negativnega vpliva na stabilnost terena in okoliških objektov. Geološke razmere, predvsem pa režim površinskih in podzemnih voda narekuje, da je za posamezne objekte v nadaljnjih fazah projektiranja (PGD, PZI) potrebno izvesti geomehanske raziskave, njihov obseg pa naj se določi glede na projektne zahteve posameznega objekta.
14 14 Geologija d.o.o. Idrija
15 Geološko geomehansko poročilo PRILOGE 1. Fotografije 2. Meritve z dinamično ploščo 3. Situacija M 1 : Geološko geomehanski prerez M 1 : 500
16 16 Geologija d.o.o. Idrija
17 Geološko geomehansko poročilo 17 PRILOGA 1: Fotografije Obravnavano območje Obravnavano območje Brežina z apnenci Obravnavano območje Obstoječi plato Obravnavano območje
18 18 Geologija d.o.o. Idrija Lokacija razkopa R1 Lokacija razkopa R2 Razkop R1 Razkop R2
19 Geološko geomehansko poročilo 19 Lokacija razkopa R3 Razkop R3 Material izkopan v razkopu R2 Material izkopan v razkopu R1 Foto: Aleksandra Jereb,
20 PRILOGA 2 Meritve z dinamično ploščo z lahko padajočo utežjo Inštrument: Light Drop Weight Tester ZFG-02, loading plate diameter 300 mm, Proizvajalec: ZORN, Stendal, Germany Št. poročila: / Lokacija: Čiginj Rezultati meritev Št. Hitrost v 1 [mm/s] E vd MN/m 2 E v2 MN/m 2 M E MN/m 2 Datum in ura Opis merilnega mesta, zaznamki Posedki s 1 [mm] s/v [mili s] Razkop R2 844,2 3, :21 globina 1m 897,6 3,77 4,232 5,9 11,9 3 zaglinjeno meljast prod 947,6 3, Razkop R , :52 globina: 1,5 m 236,6 1,01 4,245 22,7 47,2 12 zaglinjeno meljast prod 235,9 0, Razkop R3 287,3 1, :22 globina 1,3 m 254 0,974 3,816 22,7 47,2 12 zaglinjeno meljast prod 239,3 0,902 legenda: E vd - dinamični deformacijski modul E v2 - dinamični deformacijski modul E v2 = 600*ln(300/300-E vd ) M E - modul stisljivosti (iz tabel) Meritve: Aleksandra Jereb, univ. dipl. inž. geol. Odgovorni projektant: Jože Janež, univ. dipl. inž. geol. Idrija, maj 2014
21
22
2 Geologija d.o.o. Idrija 2. VSEBINA ELABORATA / Naslovna stran 2 Kazalo vsebine elaborata 3 Tehnično poročilo 4 Priloge
2 Geologija d.o.o. Idrija 2. VSEBINA ELABORATA 3728-133/2017-04 1 Naslovna stran 2 Kazalo vsebine elaborata 3 Tehnično poročilo 4 Priloge Geološko geomehansko poročilo - dopolnitev 3 3. TEHNIČNO POROČILO
GEOLOŠKO GEOTEHNIČNO POROČILO ZA IZGRADNJO SORTIRNICE NA DEPONIJI GLOBOVNIK
GEOLOŠKO GEOTEHNIČNO POROČILO ZA IZGRADNJO SORTIRNICE NA DEPONIJI GLOBOVNIK Ljubljana : 12.03. 2013 Načrt: Geološko-geotehnično poročilo za izgradnjo sortirnice na deponiji Globovnik Stopnja obdelave:
POPIS DEL IN PREDIZMERE
POPIS DEL IN PREDIZMERE ZEMELJSKI USAD v P 31 - P 32 ( l=18 m ) I. PREDDELA 1.1 Zakoličba, postavitev in zavarovanje prečnih profilov m 18,0 Preddela skupaj EUR II. ZEMELJSKA DELA 2.1 Izkop zemlje II.
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
1. 2 KAZALO VSEBINE ELABORATA št. 1215/2011
1. 2 KAZALO VSEBINE ELABORATA št. 1215/2011 1.1 Naslovna stran elaborata 1.2 Kazalo vsebine elaborata 1.3 Poročilo 1.3 Risbe 1 1.3 POROČILO 2 1.0 SPLOŠNI PODATKI Po naročilu podjetja GERES d.o.o., Maribor
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
S.2 KAZALO VSEBINE ELABORATA
S.2 KAZALO VSEBINE ELABORATA 1.0 UVOD 2.0 SPLOŠNI GEOGRAFSKO MORFOLOŠKI OPIS TRASE 3.0 SPLOŠNE GEOLOŠKE RAZMERE 3.1 Tektonska zgradba ozemlja 3.2 Litostratigrafski opis 3.2.1 2+3 Zgornjetriasni glavni
Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
3 DRUGI GRADBENI NAČRTI SANACIJA PLAZU Št načrta.: PZI 1/16 RM
3.3.1 TEHNIČNO POROČILO VSEBINA: 1 SPLOŠNO...2 2 PROJEKTNE OSNOVE...2 2.1 LOKACIJSKI POGOJI... 2 2.2 TEHNIČNI POGOJI IN OSNOVE... 5 2.3 PREDHODNO IZDELANA PROJEKTNA DOKUMENTACIJA... 6 2.4 PROMETNI PODATKI...
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Numerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004
Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL
P 1 K P K3--6G1 001 Spr.: 3 NAČRT GRADBENIH KONSTRUAKCIJ OZ. DRUG GRADBENI NAČRT DZR. Št. načrta: P1KPK3-6G/01 1/8
Št. načrta: P1KPK3-6G/01 1/8 Sprememba: Opis spremembe: Datum spr.: Podpis: Investitor: PLINOVODI d.o.o. Objekt: KOMPRESORSKA POSTAJA KIDRIČEVO, 3. KOMPRESORSKA ENOTA Projektant: / IBE, svetovanje, projektiranje
Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
Erozija s pojmom erozija označujemo premaknitev preperelih kamnin in mineralov iz mesta njihovega nastanka; erozija poteka s transportom.
SEDIMENTNE KAMNINE Kamninski krog Sedimentne kamnine Okoli 70 % kamnin na Zemljinem površju je sedimentnega nastanka. Sedimentne kamnine so skozi celotno geološko zgodovino nastajale v vseh naravnih okoljih
p 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Bočna zvrnitev upogibno obremenjenih elementov s konstantnim prečnim prerezom
D. Beg, študijsko gradivo za JK, april 006 KK FGG UL Bočna zvrnitev upogibno obremenjenih elementov s konstantnim prečnim prerezom Nosilnost na bočno zvrnitev () Elemente, ki niso bočno podprti in so upogibno
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Ime predpisa: Uredba o stanju tal. Št. zadeve: /2015. Datum objave: Rok za sprejem mnenj in pripomb:
Ime predpisa: Uredba o stanju tal Št. zadeve: 007-144/2015 Datum objave: 3. 6. 2016 Rok za sprejem mnenj in pripomb: 4. 7. 2016 e-naslov: gp.mop@gov.si 1 O B R A Z L O Ž I T E V Tla so z vidika varovanja
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
OSNOVI ELEKTRONIKE VEŽBA BROJ 1 OSNOVNA KOLA SA DIODAMA
ELEKTROTEHNIČKI FAKULTET U BEOGRADU KATEDRA ZA ELEKTRONIKU OSNOVI ELEKTRONIKE SVI ODSECI OSIM ODSEKA ZA ELEKTRONIKU LABORATORIJSKE VEŽBE VEŽBA BROJ 1 OSNOVNA KOLA SA DIODAMA Autori: Goran Savić i Milan
β < < β < 30 β> 30
PRIPRAVA TEMELJNIH TAL Potrebne preiskave zemljin iz sloja, v katerem bo pripravljen planum temeljnih tal: vlažnost, lezne meje, delež organskih in humusnih primesi, optimalna vlažnost (Proctor). Vlažnost
Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,
PRERAČUNAVANJE MJERNIH JEDINICA PRIMJERI, OSNOVNE PRETVORBE, POTENCIJE I ZNANSTVENI ZAPIS, PREFIKSKI, ZADACI S RJEŠENJIMA Primjeri: 1. 2.5 m = mm Pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu. 1 m ima dm,
Fazni diagram binarne tekočine
Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,
SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Uradni list Republike Slovenije Št. 4 / / Stran 415
Uradni list Republike Slovenije Št. 4 / 22. 1. 2016 / Stran 415 SVETLOBNI PROMETNI ZNAKI SEMAFORJI Priloga 3 1. Krmiljenje semaforjev Časovno odvisno krmiljenje semaforjev deluje na podlagi vnaprej pripravljenih
Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje
Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO NARAVE Toba na ulica LJUBLJANA
WETMANLIFE09NAT/SI/000374 VarstvoinupravljanjesladkovodnihmokrišvSloveniji 3.1 NASLOVNA STRAN NARTA GRADBENIH KONSTRUKCIJ LIFE 09NAT/SI/000374 NARONIK: ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO NARAVE Tobana
МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE)
Zada~i za program 2 po predmetot МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE) Предметен наставник: Проф. д-р Методија Мирчевски Асистент: Виктор Илиев (rok za predavawe na programot - 07. i 08. maj 2010) (во термини
ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ
GR ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ H OLJLAJNYOMÁSÚ SZEGECSELŐ M4/M12 SZEGECSEKHEZ HASZNÁLATI UTASÍTÁS - ALKATRÉSZEK SLO OLJNO-PNEVMATSKI KOVIČAR ZA ZAKOVICE
3525$&8158&1(',=$/,&(6$1$92-1,095(7(120
Srednja masinska skola OSOVE KOSTRUISAJA List1/8 355$&8158&1(',=$/,&(6$1$9-1,095(7(10 3ROD]QLSRGDFL maksimalno opterecenje Fa := 36000 visina dizanja h := 440 mm Rucna sila Fr := 350 1DYRMQRYUHWHQR optereceno
Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri
Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri 1 1 Zadatak 1b Čisto savijanje - vezano dimenzionisanje Odrediti potrebnu površinu armature za presek poznatih dimenzija, pravougaonog
1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
P R A V I L N I K o obratovalnem monitoringu stanja tal. 1. člen (vsebina)
Pravilnik - medresorsko usklajevanje Na podlagi petega odstavka 101. člena, osmega odstavka 101. a člena in šestega odstavka 103. člena ter za izvrševanje 8. točke drugega odstavka 74. člena Zakona o varstvu
Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Osnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO MARIBOR. Ceste. Gradnja prometnic
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO MARIBOR Ceste Gradnja prometnic Gradnja prometnic sestoji iz: a) spodnjega ustroja SU (zemeljska dela), b) objektov (premostitveni objekti /mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi/,
3.1 NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI
žapuže 19 / 5270 ajdovščina / info@corusinzenirji.si 3.1 NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI INVESTITOR 3.1.1 Načrt gradbenih konstrukcij MESTNA OBČINA NOVA GORICA Trg Edvarda Kardelja 1 5000 Nova Gorica
1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
3.4.1 TEHNIČNO POROČILO. 1.0 Splošni podatki. 2.0 Podloge za projektiranje. 3.0 Namen in lokacija objekta. 3.1 Situacija.
3.4.1 TEHNIČNO POROČILO 1.0 Splošni podatki Investitor: Objekt: Del objekta: Vrsta proj.: Vrsta načrta : MESTNA OBČINA LJUBLJANA, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana Cesta Dolomitskega odreda v Ljubljani odsek
IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev
IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE Uno gradivo zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 4. letnik 2008/2009 Uredniki: Alenka Bizjak, Viktorija Janar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar, Mateja
Osnovna šola Frana Kranjca GEOGRAFSKI»DUO«V KS POD GRADOM. raziskovalna naloga
Osnovna šola Frana Kranjca GEOGRAFSKI»DUO«V KS POD GRADOM Naravnogeografski značilnosti (kamnine, relief) v Krajevni skupnosti Pod gradom raziskovalna naloga Področje: geologija Avtorji: Urh Končan, 9.b
z merili za odmero komunalnega prispevka
Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Bled Predlog za obravnavo na občinskem svetu Februar 2015 Projekt: Naročnik: Elaborat izdelal: Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine
matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolu Okole (I. stopna) Meteorologia 013/014 Energiska bilanca pregled 1 Osnovni pomi energiski tok: P [W = J/s] gostota energiskega toka: [W/m ] toplota:q
Andrej Uršič, Simona Uršič, Matevž Gobec. Zavod za zdravstveno varstvo Celje
OCENA STOPNJE TVEGANJA ZA ZDRAVJE, KI GA PREDSTAVLJAJO S TEŽKIMI KOVINAMI KONTAMINIRANA TLA NA OBMOČJU OBČINE ŽALEC IN S TEM POVEZANA ŽIVILA PRIDELANA NA TEM OBMOČJU Andrej Uršič, Simona Uršič, Matevž
UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka
UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju
Kaskadna kompenzacija SAU
Kaskadna kompenzacija SAU U inženjerskoj praksi, naročito u sistemima regulacije elektromotornih pogona i tehnoloških procesa, veoma često se primenjuje metoda kaskadne kompenzacije, u čijoj osnovi su
SKUPNA REKAPITULACIJA STROŠKOV
Številka načrta: REEL 34-6X0130 Stran 1 od 153 Naročnik: SODO, d.o.o., Minarikova ulica 5, 2000 Maribor Objekt: RTP 110/20 kv LOČNA S 110 kv PRIKLJUČNIM DALJNOVODOM SKUPNA REKAPITULACIJA STROŠKOV 1. PLATO
PRILOG. Tab. 1.a. Dozvoljena trajna opterećenja bakarnih pravougaonih profila u(a) za θ at =35 C i θ=30 C, (θ tdt =65 C)
PRILOG Tab. 1.a. Dozvoljena trajna opterećenja bakarnih pravougaonih profila u(a) za θ at =35 C i θ=30 C, (θ tdt =65 C) Tab 3. Vrednosti sačinilaca α i β za tipične konstrukcije SN-sabirnica Tab 4. Minimalni
3.1 NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU AP N
3.1 NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU AP017-15-N 3.1.1 NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ Investitor: OBČINA VRHNIKA Tržaška 1 1360 Vrhnika Objekt: UREDITEV LOKALNE CESTE LC 468031 IN KRIŽIŠČA Z DRŽAVNO
Dimenzioniranje nosaa. 1. Uvjeti vrstoe
Dimenzioniranje nosaa 1. Uvjeti vrstoe 1 Otpornost materijala prouava probleme 1. vrstoe,. krutosti i 3. elastine stabilnosti konstrukcija i dijelova konstrukcija od vrstog deformabilnog materijala. Moraju
Akvizicija tereta. 5660t. Y= masa drva, X=masa cementa. Na brod će se ukrcati 1733 tona drva i 3927 tona cementa.
Akvizicija tereta. Korisna nosivost broda je 6 t, a na brodu ia 8 cu. ft. prostora raspoloživog za sještaj tereta pod palubu. Navedeni brod treba krcati drvo i ceent, a na palubu ože aksialno ukrcati 34
KAKO IZGUBLJAMO TOPLOTO V STANOVANJSKI HIŠI
KAKO IZGUBLJAMO TOPLOTO V STANOVANJSKI HIŠI Toplotne izgube v stanovanjski hiši neposredno vplivajo na višino finančnih sredstev, ki jih porabimo za vzdrževanje ugodne klime v hladnih zimskih mesecih.
8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
3. OSNOVNI POKAZATELJI TLA
MEHANIKA TLA: Onovni paraetri tla 4. OSNONI POKAZATELJI TLA Tlo e atoji od tri faze: od čvrtih zrna, vode i vazduha i njihovo relativno učešće e opiuje odgovarajući pokazateljia.. Specifična težina (G)
PROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
GEOTEHNIČNI PODATKI GLAVNE RAZISKAVE
GEOTEHNIČNI PODATKI Sestavo tal in njihove lastnosti je za razliko od drugih inženirskih materialov (kovine, beton, les) potrebno predhodno raziskati na terenu, kjer je predvidena gradnja. Raziskave razdelimo
PRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA
PRILOGA VI POTRDILA O SKLADNOSTI (Vzorci vsebine) A POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA Stran 1 POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA (1) (številka potrdila o skladnosti:)
INŽENIRING, PROJEKTIRANJE, TRGOVINA, IZVAJANJE Maribor, Ul. Vala Bratina 9, tel.: , fax: ,
3.1.1. NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI O NAČRTU številčna oznaka načrta in vrsta načrta: 3.1 načrt zunanje ureditve in kanalizacije št. 3/14 investitor: Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje,
Zaporedna in vzporedna feroresonanca
Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju
MONITORING PODZEMNE VODE IN POVRŠINSKIH VODOTOKOV NA OBMOČJU MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA OBDOBJE november april 2018
PRMOL_maj216_Vmesno I MONITORING PODZEMNE VODE IN POVRŠINSKIH VODOTOKOV NA OBMOČJU MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA OBDOBJE november 21 - april 218 POROČILO ZA OBDOBJE november 21 - april 216 (I. VMESNO POROČILO).
Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem
Laboratorijska vaja št. 5: Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem Laserski sistemi - Laboratorijske vaje 1 Namen vaje Spoznati polprevodniške laserje visokih moči Osvojiti osnove laserskega varjenja
3.3 NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ - ZUNANJA UREDITEV S FEKALNO IN METEORNO KANALIZACIJO
3.3.1 NASLOVNA STRAN 3.3 NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ - ZUNANJA UREDITEV S FEKALNO IN METEORNO KANALIZACIJO INVESTITOR: Ministrstvo za zdravje RS Štefanova 5, 1000 Ljubljana OBJEKT: POŽARNOVARNOSTNA SANACIJA
Opšte KROVNI POKRIVAČI I
1 KROVNI POKRIVAČI I FASADNE OBLOGE 2 Opšte Podela prema zaštitnim svojstvima: Hladne obloge - zaštita hale od atmosferskih padavina, Tople obloge - zaštita hale od atmosferskih padavina i prodora hladnoće
SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov
Ruolf Klnik: Fizik z srenješolce Set elektrono in too Električno olje (11), gibnje elce električne olju Strn 55, nlog 1 Kolikšno netost or releteti elektron, se njego kinetičn energij oeč z 1 kev? Δ W
Načrt ceste in zunanje ureditve obravnava izgradnjo prometne in komunalne infrastrukture na območju OPPN Naklo - sever 2. faza (vzhodni del).
TEHNIČNO POROČILO Ronix, d.o.o., Naklo stran 1 1.0 SPLOŠNO Investitor Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo želi zgraditi infrastrukturo na območju OPPN SD 17/1 - Naklo - sever, 2.faza. Zahodni del
INVESTITOR: OBČINA VRHNIKA Tržaška cesta Vrhnika. OBJEKT: Most čez Belo na Betajnovi VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE: PROJEKT ZA IZVEDBO
d.o.o. SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING, CESTA V GORICE 36, 1000 LJUBLJANA TEL.: 256 09 05, FAX: 256 09 06 3.1 NASLOVNA STRAN S PODATKI O NAČRTU 3 NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ INVESTITOR: OBČINA
Splošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
TEHNIČNO POROČILO. Appia I družba za projektiranje, raziskave in inženiring d.o.o. I. Stran 1 od 1
3.5 TEHNIČNO POROČILO 004.2101 3.5 Stran 1 od 1 T.1 TEHNIČNI OPISI IN IZRAČUNI T.2 PREDRAČUN STROŠKOV T.3 PRILOGE Stran 1 od 1 T.1 TEHNIČNI OPISI IN IZRAČUNI T.1.1 SPLOŠNO Občina Logatec je za potrebe
Apsolutno neprekidne raspodele Raspodele apsolutno neprekidnih sluqajnih promenljivih nazivaju se apsolutno neprekidnim raspodelama.
Apsolutno neprekidne raspodele Raspodele apsolutno neprekidnih sluqajnih promenljivih nazivaju se apsolutno neprekidnim raspodelama. a b Verovatno a da sluqajna promenljiva X uzima vrednost iz intervala
GRANIČNE VREDNOSTI FUNKCIJA zadaci II deo
GRANIČNE VREDNOSTI FUNKCIJA zdci II deo U sledećim zdcim ćemo korisii poznu grničnu vrednos: li i mnje vrijcije n i 0 n ( Zdci: ) Odredii sledeće grnične vrednosi: Rešenj: 4 ; 0 g ; 0 cos v) ; g) ; 4 ;
CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
0.1 NASLOVNA STRAN DOKUMENTACIJE 0 TEHNIČNI POGOJI SANACIJE
0.1 NASLOVNA STRAN DOKUMENTACIJE 0 TEHNIČNI POGOJI SANACIJE INVESTITOR: OBČINA IVANČNA GORICA, SOKOLSKA 8, 1295 IVANČNA GORICA OBJEKT: Podružnična šola Višnja Gora VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE: Tehnični
Program opremljanja ROŽNA DOLINA III PREDLOG PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA OBMOČJE UREJANJA ROŽNA DOLINA III
PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA OBMOČJE UREJANJA ROŽNA DOLINA III JUNIJ 2008 NAROČNIK: COMPOSITA D.O.O. Vurnikova 2, 1000 Ljubljana IZDELAL: USZ INŽENIRING, d.o.o Malgajeva 13, Ljubljana Igor
3/4 TEHNIČNO POROČILO
3/4 TEHNIČNO POROČILO Načrt št. 01-1/2016 Stran 4 od 15 PROJEKTNE OSNOVE SPLOŠNO Po naročilu občine Šmarje pri Jelšah je VGB Maribor izdelal PZI projekt»posodobitev lokalne ceste št. LC 406 230 Belo Pristava«,
IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo
IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai
The Thermal Comfort Properties of Reusable and Disposable Surgical Gown Fabrics Original Scientific Paper
24 The Thermal Comfort Properties of Surgical Gown Fabrics 1 1 2 1 2 Termofiziološke lastnosti udobnosti kirurških oblačil za enkratno in večkratno uporabo december 2008 marec 2009 Izvleček Kirurška oblačila
PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,
PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI Sama definicija parcijalnog ivoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, naravno, naučiti onako kako vaš profesor ahteva. Mi ćemo probati