NARODNATA NOSIJA VO PORE^E

\or i Zdravev NARODNATA NOSIJA VO POREÊ Vo izoliraniot i, do neodamna, nedostapen predel Pore~e 1, integralen del od Brsja~kata etnografska celina, vo koj pokraj starinskiot sloj selsko naselenie e registriran i golem procent na preselnci od lokalnite migracii, narodnata nosija, kako zna~aen segment od tradiciskata kultura na ovoj kraj, vo nejzinata tradicionalna forma se neguva{e i opstojuva{e do pedesettite - {eesettite godini na minatiot vek. So promenite {to od toj period nastapija vo op{testveno - politi~kiot i ekonomskiot ìvot, taa po~na da se izostava i napu{ta, Toa istovremeno nametna napu{tawe na niza kreativni procesi i disciplini od oblasta na doma{noto tekstilno proizvodstvo ~ij produkt be{e samata taa. Ottoga{, prekrasni delovi od nosija, ~udesno ubavi, zasiteni so nepovtorliva ornamentalna dekoracija ostanaa da leàt vo selskite kov~ezi kako neupotreblivi za novoto vreme 2. Poslednite decenii, taa svojata egzistencija ja prodolùva preku prezentacijata na folklorot na ovoj kraj. Retki poedinci ja oblekuvaat denes, no, glavno, vo posebni prazni~ki prigodi. 1. SOSTOJBI I VLIJANIJA Vo procesot na sozdavaweto na nosijata glavnoto mesto go ima{e ènata, bidej}i re~isi celokupnata aktivnost okolu izrabotkata ja vr{e{e glavno taa po~nuvaj}i od prerabotkata na surovinite, predeweto, bojosuvaweto na pre ata, izrabotkata na tkaeninite, konstrukcijata na krojot, {ieweto do ukrasuvaweto i kiteweto. Vakvata ìva tvore~ka aktivnost, so site svoi specifi~nosti, be{e osobeno aktuelna do krajot na XIX i po~etokot na XX vek, odnosno do egzistencijata na stariot patrijarhalen na~in na ìveewe, vo uslovi na zatvoren i izoliran ekonomski i teritorijalen ìvot, so slabi patni komunikacii. Vo takvi uslovi na ìveewe, koga za selskata patrijarhalna sredina mnogu malku be{e poznata upotrebata na industriskite proizvodi, a celata rakotvorna dejnost se bazira{e glavno na produktite od doma{noto proizvodstvo i proizvodstvoto na selskite lokalni zanaeti, nosijata i site formi od tradiciskata kultura na ovoj kraj se manifestiraa kako izraz na socijalnite odnosi i etni~kite komponenti, na svojata, i 1 P.S. Jovanovi}, Pore~e, Naseqa i poreklo stanovni{tva, kw. 28, Beograd, 1935, 243-235; J. Obrebski, Folklorni i etnografski materijali od Pore~e, Kn. I, (vo redakcija na T. Vraìnovski), Skopje - Prilep, 2001; Istiot: Makedonski etnosociolo{ki studii, Kn. II i III (Vo redakcija na T. Vraìnovski), Skopje - Prilep, 2002; Istiot: Pore~e 1932-1933 (Glaven i odgovoren urednik: T. Vraìnovski, Urednici: A. Engelkin, i X. M. Halpern), Skopje 2003. 2 M. Antonova - Popstefanieva, Makedonski narodni vezovi, Skopje, 1953; A. Krsteva, Makeodnski narodni vezovi, Skopje, 1975; \. Zdravev, Makedonski narodni nosii, I, Skopje, 1976.

sosednite selski zaednici. Vo taa smisla nosijata funkcionira{e kako regulator na tradicionalni normi i sfa}awa, a istovremeno o kako pokazatel na opredelena vozrast, opredelena semejna polo`ba, na opredelen status i sl 3. Ovaa nosija, eden vid preodna varijanta od Brsja~kiot varietet na nosii 4, svojata najrazviena forma (kako i pove}eto nosii vo Makedonija) ja dostigna kon krajot na XIX vek, koga egzistira{e so najrazgraneta struktura od obleki, oblekovni delovi i ukrasi. Vo nejziniot sostav, kako najtipi~ni etno - stilski obele`ja karakteristi~ni za brsja~kiot varietet na nosii, se istaknuvaat: ènskiot crn pleten pojas vo vid na gajtan (dolg od 10-30 metri) koj na celata brsja~ka teritorija se zadràl nepromenet i stati~en vo svojata najarhai~na forma do egzistencijata na ènskite nosii; ènskite ko{uli so bogata vezena dekoracija, {to dolg period kontinuirano opstojuva, kako refleksija i ili odraz na visokorazvieniot tekstil od vremeto na najgolemiot procut na vizantiskite tekstilni rabotilnici 5, so karakteristi~niot koloristi~ki repertoar od grimizni, jasnocrveni, vi{novi i violetovi, i kone~no smireni koloristi~ki odnosi, so raznovidni ornamentalni realizacii; nevestinskite pokrivki za glava, osobeno specijalnata rogovidna pokrivka "sokaj" 6 ili "re{me", ovde poznata i pod terminot "uplita", nad koja se staval masivniot i bogato ukrasen nevestiniski "ubrus" 7, koj nad ~eloto se diplel oblikuvan vo forma na rog. Spored registriranite primeroci od tipot na nevestinskite pokrivki za na glava koi se nadovrzuvaat na rogovidnite pokrivki, ubrusot od Pore~e se javuva kako primerok so izdiferencirano lokalno obele`je, koe moè da se povrzi edinstveno so nevestinskiot ubrus vo sosedniot predel Ki~evija. Prisustvoto i na drugi elementi od Ki~evijata, zabele`livi preku pove}e primeri, e presudno vo ramkite na Brsja~kiot varietet nosii taa da ima tretman na preodna varijanta. Preodniot karakter na ovaa nosija kako i na nekoi od podale~nite i pobliskite sosedni predeli (Debarca, @eleznik) e vo vrska so takanare~enata "zakamenska iseleni~ka struja", koja od sredinata na XVIII vek trgnala od Malesija 8 (Stru{ko). Kako {to e poznato, mal del od nea trgnal kon zapad (kon Albanija i nadvor od nea), a pogolemiot kon istok, navleguvaj}i vo Debarca i @eleznik, kade {to prodolìla zadrùvaj}i se vo Ki~evija; del od nea preminal i vo Pore~e, ottamu i ne{to po{iroko. Vsu{nost, dvièweto na ovaa iseleni~ka struja sekade kade {to stignala, rezultiralo vo svoeviden proces na akulturacija evidenten preku pove}e sli~ni i identi~ni formi vo sostavot na ènskite nosii. 3 \. Zdravev, c.d. 179-214. 4 Na istoto mesto, 172. 5 M Gu{i}, Tumač izložbene građe, Zagreb, 1955, 168; \. Zdravev, Socijalnite i estetskaite aspekti na makedonskite narodni nosii, Doktorska disertacija odbraneta na Filozofskiot fakultet vo Belgrad, 1991, 664. 6 M. Gavazzi, Vrela i sudbine narodnih tradicija, Zagreb, 1968, 135-144. A. Krsteva, c.d., sl. 114, 115, crt., 10a, 10b, 10c. 7 Na istoto mesto, crt. 11a. 8 B. Rusi}, Malesija, Godi{en Zbornik na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Skopje, Skopje 1955, 33.

Pomalku ili pove}e ovaa tendencija e zabele`liva i vo strukturata na ma{kite nosii. Me utoa, paralelno so oblekovnite elementi od brsja~kiot oblekoven inventar, vo nea se zastapeni i obleki i oblekovni formi karakteristi~ni za Debarsko - mija~kiot varietet na nosii 9. Nivnoto prisustvo moè da se protolkuva kako rezultat od registriranite doseluvawa od Debarsko - mija~kata oblast - od "Debarsko" 10. Gledano od estetski aspekt, ne e isklu~ena mo`nosta, vo dekoracijata na nekoi ènski ko{uli, svoe u~estvo da imale i doselenicite od Pelagonisko - kosturskata oblast 11 (najverojatno doseleni i vo Ki~evija). Vo slu~ajov stanuva zbor za karakteristi~ni triaglesti ornamenti i ornamentalni formi 12 atipi~ni za brsja~kata etnografska celina, podednakvo prisutni vo Ki~evija i Pore~e. Ovoj specifi~en vid ornamentalna dekoracija se javuva isklu~ivo vezena na delovi od rakavite, vo Ki~evija poznati kako "podla~ni rakai", a vo Pore~e kako "posla~ni rakai". So najizrazeno lokalno individualno obele`je od sostavot na ènskata nosija vo Pore~e se izdvojuva nevestinskata ven~alna ko{ula "guvealnicata", bogato izvezena so specifi~na dekoracija, so dominantna bela srma - edinstvena od vakov vid vo Makedonija 13. Nejziniot originalen ornamentalen karakter upatuva na pretpostavkata deka taa moèbi pretstavuva ostatok od nekoja postara tradicija, {to pred naplivot na vlijanijata od pravec na Ki~evija najverojatno vklu~uvala pove}e lokalni individualnosti. 2. SUROVINI, FORMI, PROCESI I DISCIPLINI SVRZANI SO OBLIKUVAWETO NA NOSIJATA Nosijata, kako kreativna organizacija na vizuelni elementi (povr{ina, faktura, kolorit i dr. ) i integralna celina na pove}e tehni~ko - tehnolo{ki i likovno - estetski postapki ja sledat pove}e formi, procesi i disciplini od oblasta na doma{noto selsko proizvodstvo, po~nuvaj}i od izrabotkata na tkaeninite, konstrukcijata na krojot, {ieweto, do ukrasuvaweto i kiteweto. Vsu{nost, celokupnata aktivnost pri nezinoto oblikuvawe, pokraj toa {to bara estetska smisla podrazbira i {iroko i aktivno poznavawe na tehnologijata, pri {to kako kone~en produkt rezultira so vpe~atlivi estetski vrednosti svojstveni za makedonskata tradicionalna narodna umetnost. Osnovnite surovini: volnata, konopot od doma{no proizvodstvo i pamukot (vo najgolem broj slu~ai nabavuvan kako gotova pre a) se obrabotuvale na star tradicionalen na~in. Obrabotkata na volnata vo pre a za tkaewe i drugi potrebi, gi vklu~uvala voobi~aenite tehnolo{ki postapki i procesi: ~isteweto - "~epkaweto" od ne~istotii (slamki, trevki i sl.), pereweto i vla~eweto {to vo doma{ni uslovi se 9 \. Zdravev, Makedonski narodni nosii... 171. 10 P.S. Jovanovi}, c.d. 274. 11 Na istoto mesto, 275. 12 Ι. Παπανιωιου, Οι τοπικεσ φορςονεσ φλωρινεσ, Μακεδονικη Ψον, Τενηοσ 10 Σεπτεµ βρισ 1974, Τεσαλονικι, 1974, 26 30. 13 \. Zdravev, c.d., 171; A. Krsteva, c,d, sl. 116, crt. 9a i 9b.

praktikuvalo, glavno na "rakatni grebenci". Po vla~eweto sledelo predeweto izveduvano so pomo{ na furka i vreteno, bojosuvaweto kako i drugite postapki na podgotovka na pre ata za tkaewe. Za taa cel najprvo se pristapuvalo kon snovewe na osnovata, nejzino navivawe na krosnoto od razbojot, voveduvawe na ìcite vo brdoto i ni{kite, pa se do nejzino celosno postavuvawe na razbojot. 2.1. Tkaewe Vo Pore~e se tkae na tesen horizontalen razboj 14. Spored na~inot na koj e konstruiran, gi ima site odliki na razboj {to e vo upotreba vo cela Makedonija. Kakvo }e bide tkaeweto zaviselo od toa vo kolku ìci }e bide vovedena osnovata vo brdoto, odnosno ni{kite i od na~inot na koj se vnesuva jatokot vo osnovata. Zastapeno e tkaeweto so dve ni{ki i dve podno{ki i tkaeweto so ~etiri ni{ki i ~etiri podno{ki. Osnovni tkaja~ki tehniki se "lito tkaewe" i "~etvorno tkaewe". Prvata se tkae na toj na~in {to vo ni{kite i brdoto se voveduvapo edna ìca. Ovoj vid tkaewe e karakteristi~en za ednobojnite platna i tkaenini, no i za tkaeninite ornamentirarni vo pravi horizontalni redovi, kakvi {to se ènskite skutini i torbite so razli~na namena. Vtorata tehnika - "~etvornoto tkaewe", se tkae koga osnovata se voveduva vo ~etiri ni{ki, a namesto dve podno{ki se koristat ~etiri. I kaj ednata i kaj drugata tehnika "jatokot" vo osnovata se protnuva so pomo{ na "sovalka". Paralelno, iako poretko, se praktikuvala tehnikata izveduvana so pomo{ "na prsti" i tehnikata izveduvana so pomo{ "na {tica". Tehnikata "na prsti", edna od najstarite tkaja~ki tehniki, se izveduva na toj na~in, {to pome u optegnatite ìci na osnovata se protnuvaat jato~nite, pominuvaj}i istovremeno edna osnovna ìca odgore, druga oddolu, a sledniot red obratno. Pri ovoj vid tkaewe, jatokot namotan vo vid na malo klop~e, se provlekuva so prstite samo vo ogradenite mesta na oddelni {arki, pokrivaj}i ja pritoa osnovata. Kaj tehnikata "na {tica" motivite se izveduvaat so pomo{ na vdenata {tica pome u ìcite na osnovata, so koja se dobivaat diskretni, no reqefni i vpe~atlivo izvedeni motivi. Osnova za izrabotka na gornite ma{ki i ènski gorni obleki e ~etvorno tkaenata tkaenina "kla{na", od bela, crna ili sura boja - prirodna boja na volna. Osven gornite ènski obleki "saite", izraboteni, glavno od ~etvorno tkaena bela tkaenina od konop ili vo kombinacija od konopnena i pamu~na pre a (osnova konop, jatok pamuk), site dolni ma{ki i ènski obleki (ga}i i ko{uli) se izrabotuvale od "lito" "samotkajno" belo doma{no konopeno ili pamu~no platno. 2.2. Bojosuvawe Do vtorata polovina na XIX vek, odnosno do pojavata na anilinskite boi i bojaxiskiot zanaet, za potrebite vo doma{noto 14 Z. Delinikolova, Narodni tkaenici od Male{evo, Zbornik na [tipskiot Muzej, III, 1962-63, [tip, 1964, 22; \. Zdravev, Tekstilnoto narodno tvore{tvo vo Radovi{ko-strumi~kiot region, Zbornik od XXXI Kongres na SZFJ, Radovi{, 1984, Skopje, 1986, 65-70; Istiot: Tekstilnoto narodno tvore{tvo i narodnata nosija vo Titovvele{ko, Biblioteka na spisanieto "Makedonski folklor", 22, skopje, 1988, 15.

tekstilno proizvodstvo isklu~ivo se praktikuval stariot tradicionalen na~in na bojosuvawe so bilni boi, so varewe na koreni, lu{pi ili lisje od razni rastenija. Na primer, za dobivawe na bro`dena boja, karakteristi~na nijansa na crvena boja, trajna i otporna na promeni, tolku prisutna vo koloristi~kiot repertoar ne samo vo Pore~e tuku i mnogu po{iroko vo Makedonija, se koristele, isu{eni, vo prav istol~eni koreni od bilkata brok (Rubia Tinctoria). 15 Postarite so~uvani vezeni primeroci ukaùvaat deka ovoj na~in na bojosuvawe bil aktuelen do krajot na XIX i po~etokot na XX vek. @olto se bojosuvalo so trevkata mle~ka (Euphopbiacase) 16 i so stipca. Pri ovoj na~in na bojosuvawe najprvo pre ata se "kislosuvala" - vo sad so mle~ka potopena vo voda i rastvor od stipsa, vo koj ostanuvala okolu eden saat. Paralelno, vo eden drug sad - kotel, se varat korewa ili celi rastenija od mle~kata. Otkoga }e se svarat i ostinat, vo istiot kotel se stava pre ata na utvrden na~in: red pre a, red mle~ka. Taka naredeni zaedno }e provrijat. Potoa pre ata se stava vo korito, se poparuva - "peplosuva" so "ce " - pepel, nabrgu potoa se plavi i se stava da se su{i. Istiot na~in na dobivawe òlta boja go koristele i za bojosuvawe na zeleno; za taa cel vo dobienata òlta boja pridodavale kupe~ka modra boja. "Aleno" - nijansa na portokalova boja bojosuvale so "pipriki" - listovi i stebla od piperki (Capsicum annuum) ili so "lesninki" - korupki od stebla na divi jabolka. 17 Temno - uvezno se bojosuvalo na sledniov na~in: suva bela pre a se potopuvala vo kotel so potopeni "creslanki" - lu{pi od orev (Juglans regia) 18 ; otkoga vaka potopenata pre a }e provrie okolu polovina saat, istiot proces, so pridodavawe na novi creslanki se povtoruva u{te dva do tri pati. Koga pre ata }e se bojosa svetlo - kafeavo, se vadi od sadot i se su{i. Za da se dobie sakanata temno- uvezna boja, vo prethodniot rastvor dobien od creslankite se stava kupe~ka crvena boja. Koga bojata }e se rastvori vo zovrienata te~nost, vo nea se potopuva isu{enata svetlo - kafeava pre a; za da bide potrajna bojata se doturalo "tur{iina ~orba". Na ist na~in, so dodavawe na kupe~ka "kara-boja" (namesto crvena) se dobivala trajna crna boja. So {e}erlija boja zapo~nale da bojosuvaat od krajot na XIX vek. Ottoga{ navamu, so pojavata na prodava~ite na boi i bojaxii vo gradskite centri, pre ata za tkaewe, vezewe ili pletewe se pomalku se bojosuvala vo doma{ni uslovi, prepu{taj}i im ja taa uloga glavno na profesionalnite bojaxii. 2.3. Kroewe 15 Terenski bele{ki: Arhiv na Institutot za folklor "Marko Cepenkov" - Skopje (ponatamu AIF), Reg. br. 350, 342. 16 AIF, Reg. br. 352, 346. 17 AIF, Reg. br. 342. 18 AIF, Reg. br. 351.

Koreweto i {ieweto na dolnite obleki (ko{ulite i ga}ite) bilo privilegija samo na ènite, a gornite obleki gi izrabotuvale i ukrasuvale glavno lokalnite selski ili gradski terzii. Kako glaven konstruktiven element, krojot kaj site obleki e prili~no ednostaven, usloven od ograni~enosta na tkaeninite koi glavno se tkaele vo {iro~ina koja varira od 38 do 42 sm, vo retki slu~ai i do 48 sm. Podreden na tkaeninite so vakvi dimenzii toj vo golema mera e prisposoben na anatomijata i konstrukcijata na ~ovekovoto telo. 19 Istiot e izvonredno racionalen, za{to sekoj del od takeninata {to se kroi e maksimalno upotrebliv. Principot na kroewe se sostoi od podolgi i pokusi pravoagolnici ili dijagonalno kroeni pravoagolnici - "rebornici" ili "kliwe" - za strani~no pro{iruvawe na oblekite. Vo vizuelna smisla, toj se krakterizira so naglasena stati~nost i arhitektonika, so opredelena ritmika i dimanika. So izvesni mali otstapuvawa kroeweto, kako na ma{kite taka i na ènskite gorni obleki, e re~isi identi~no. Ist e slu~ajot i so krojot na ma{kite i ènskite ko{uli, so taa razlika {to ma{kite se sekoga{ pokusi. Na primer, krojot na ènskite ko{uli se sostoi od slednite krojni elementi: od edno pravoagolno par~e so fiksirana dolìna, koe predipleno vo vid na pon~o go opredeluva predniot del - "prednite poli" i zadniot del "zadnite poli". Vo gorniot del - okolu vratot i predniot graden del platnoto se otkrojuva ili "grli" 20 ; za odgrleniot vraten del se kroi tesno pravoagolno par~e "koril" - jaka; rakavite se kroeni od edno celo i edno polovina pravoagolno par~e platno - "podra~e". Kaj sekojdnevnite ko{uli, za pro{iruvawe od obete bo~ni strani se krojat po dva rebornika. Za razlika od niv, za nevestinskite ko{uli se krojat po tri rebornika od obete strani. So ista cel, vo dolniot del kaj nekoi od niv (vo dolìnata na strukot) ponekoga{ se dodavaat triaglesto kroeni par~iwa "priklinci". Na gradniot otvoren del, od obete strani se apliciraat pravoagolno kroeni par~iwa - "prednici". 2.4. Vezewe Od site tekstilni disciplini, vezot bil najsakanoto zanimawe na makedonskata selska èna, vo slu~ajov i na Pore~ankite. Kako likovno - estetska kategorija toj e glavno zastapen na ènskite ko{uli, nevestinskite pokrivki za na glava, no i kaj drugi oblekovni delovi. Sekoga{ se javuva vo brojni varijanti, naj~esto kako znak i ukras za opredelena vozrast i semejna polo`ba, voedno dejstvuvaj}i kako edno od najsu{testvenite obele`ja na opredelen tip naselenie. 19 \. Zdravev, Estetskite aspekti na makedonskite narodni nosii, Narodnoto tvore{tvo na po~vata na Makedonija (Priloì za istraùvaweto na kulturata na po~vata na Makedonija), Kn. 6, MANU, Skopje, 1997, 199. 20 Po grleweto nma ko{ulata, onaa {to ja kroela ko{ulata, odgrlenoto par~e platno go stavala na glavata - za da rasti onoj za kogo bila nameneta ko{ulata. Vo drugi slu~i, po grleweto se izleguvalo vo dvorot i se velelo: "Pejte petli, ko{ula se grli" - pritoa se izgovaralo imeto za kogo bila nameneta ko{ulata. Ako vo toj moment zapeel petel, se smetalo za dobar znak, vo sprotivno "ne bilo na arno". Odgrlenoto par~e se stavalo na skri{no mesto - "za da ne moì sekoj da pravi magii". AIF, Reg. br. 350.

Da se sovlada ve{tinata i umeeweto za vezewe, bile potrebni niza godini makotrpna rabota - vo soglasnost so izgradenite tradicionalni sfa}awa na opredelena selska zaednica. 21 Spored iskazite na informatorkite: "Vezmoto e isto kako i pismoto - ako ti fa}at pametot }e vezi{. Vezot i knigata se edno". 22 Ne slu~ajno vezeweto pretstavuvalo strog kriterium za sogleduvawe na sposobnostite na ènskiot pol. Rabotnite naviki i umeeweto preku ovaa aktivnost odigruvale va`na uloga vo prezentiraweto na li~nosta sprema okolonata. Eden od uslovite devojkata da se pokaè kako vistinska li~nst bila tokmu nejzinata rabota i umeeweto vo vezeweto. Otstapuvaweto od utvrdenite normi se kaznuvalo so instrumenti na op{testvenata cenzura (so ismevawe, {egi i sl.). 23 Ottuka ìvotnata opredelenost na ènskoto dete vo ovaa nasoka zapo~nuvala u{te na 8-10 godi{na vozrast. Vo periodot na zau~uvaweto so vez va`na uloga imale veruvawata i obi~aite ponekoga{ prosledeni so elementi na obrednost, diktirani od èlbata da se nadmine ograni~enosta na sopstvenata mo}, da se obezbedi sakaniot tehnolo{ko - kreativen rezultat. 24 Obi~aite i veruvawata svrzani so ovaa dejnost vklu~uvale razni magiski dejstva ili izgovoreni magiski formuli. Na primer, za najarno se smetalo, ako devoj~eto po~ne da se zau~i so vezewe na "novina", odnosno na "polna mese~ina" - "polna da e rabotata", i toa, glavno, vo ponedelnik, sreda ili ~etvrtok, bidej}i se veruvalo deka drugite denovi bile "ponevredni". Pri zau~uvawe na devoj~eto mu se velelo: "Airlija da ti e, se zau~uva{". Se zavezuvalo na obi~no par~e platno ili, pak, na par~e skroeno za "koril" - jaka od ko{ula, so ednostaven vez i so najednostavni veza~ki tehniki. Prviot "zavezok" devoj~eto go stavalo vo no}vite (sandak kade {to se ~uval lebot) - "za da mu tekininit pove}e, kako {to mu tekinit za jadewe". Za da mu bilo "napred" (uspe{no) vezeweto, sledniot den koga }e se razbudelo, devoj~eto }e se izmielo, }e go izvadelo veziloto od no}vite, }e se prekrstelo i }e re~elo: "Aj boè pomoì". Vo denovite koga se zau~uvalo, se vezelo glavno do zajdisonce - "da ne mu skitat pametot, da (ne) mu zajde umot"; 25 [tom }e zavr{elo so vezeweto devoj~eto }e re~elo: "Igla po sonce, umot vo vezot". Navedeniot primer, kako i mnogu drugi sli~ni registrirani {irum Makedonija pretstavuvaat evidentno ukaùvawe deka sonceto imalo osobena sila nad mislovnata dejnost na veza~kata - tesno povrzana so kultot na sonceto, ne slu~ajno izrazen 21 M. Antonova - Popstefanieva, za nekoi folklorni projavi vo vreme na makedonskoto narodno vezewe, Rad Kongresa folklorista Jugoslavije u Vara`dinu, 1957, Zagreb 1959, 323-331; \. Zdravev, Odnosot na lu eto od Prilepskiot kraj sprema vezot, Zbornik od XIX Kongres na SZFJ, Kru{evo, 1972, Skopje, 1977, 69-73. 22 AIF, Reg. br. 356 23 So nerabotlivite i neukite za vezewe se potsmevale velej}i: "Sence na gazence, {ti~ka na p..ka", ili im peele: Dojdi, mori ajmano, dojdi pusta Angelino, dewe vezi, no}e paraj", ili: "An elino paraj kolce, tri dni vezla, den parala". AIF, Reg. br. 348, 350. 24 \. Zdravev - L. Spirovska, Za nekoi pojavi i veruvawa vo vrska so tekstilnoto narodno tvore{tvo vo Bitolsko, Folklorot i etnologijata vo Bitolsko, Bitola, 1981, 374. 25 AIF, Reg. br. 81. Zapi{ala A. Krsteva.

"tokmu vo periodot na zau~uvaweto - prosledeno so izvesna obrednost, magiski dejstva i narekuvawa". 26 Prviot "zavezok" {to devoj~eto }e go izvezelo go noselo v crkva; go ostavalo pred ikonata na Bogorodica - "za zdravje, napredija i sila vo rabotata". Za da ne se potat racete pri vezeweto se veruvalo: a) Na sabajle devoj~eto da fati ma{a - "zo{to taa ne se poti"; b) Na \ur ovden da se fati za èlezo - "zo{to èlezoto ne se poti"; v) Na prolet, koga devoj~eto }e ja videlo prvata lastovi~ka, ja izgovaralo magiskata formula: "Lastojce, lastojce, pod tvoj krilja pot, pod moi race lad"; g) Pred da po~ne da veze devoj~eto, poèlno bilo da gi istrie racete so zemja; ili d) Da gi istrie racete so kamen, so cel "kamenot da se poti, racete da ne se potat", po {to kamenot go stavalo pod strea. 27 2.4.1. Materijali za vezewe i veza~ki tehniki Do poslednite decenii na XIX vek konci za vezewe se dobivale isklu~ivo na star tradicionalen na~in - od plast izvla~ana volna (od stari ovci) - "kadelka", po {to dobienite konci za vezewe se poznati pod terminot "kadelka". Procesot go izveduvale glavno dve èni: edna èna od racete "pu{ta (kadelka), a druga (trgaj}i od plastot) su~it" konci. 28 Spored nasjtarite so~uvani primeroci od ovoj teren, srmata kako materijal odamna imala golema primena vo dekoracijata na nosijata; se kupuvala na "surgunci" namotana ili na makara. So srma se vezelo glavno koga vremeto bilo toplo, toga{ - "kako loj vrvit". So srma ne moèlo da se vezi koga vremeto bilo vetrovito, za{to "ako se vezi na veter - se dere", odnosno se kinela i razvlasuvala. Poradi specifi~nosta na ovoj materijal, pred vdenuvawe vo igla srmata ja pipnuvale so prstite - "od kade {to se maznit od tamo }e ja vdeni{ - da ne bide vo o~i". Malku }e sderi{ kon~e, pa nego }e go vrzi{ za uvoto od iglata". Za taa cel skoro sekoga{ koristele igla "ko{uvarka" - za da otvorit mesto - "da vrvi srmenata ìca i da ne se dere". 29 Do krajot na XIX vek, paralelno so ra~no su~enite konci - kadelka i so srma, vezele i so koprina nabavuvana od gradskite centri. Od toj period, namesto so kadelka zapo~nalo da se veze i so kupovna volnena pre a "vanelka". Upotrebata na srmata, koprinata i vanelkata gi smetale za "ar~". Ottuka i ko{ulite vezeni so ovie materijali se poznati i kako "ar~lii ko{uli". Spored utvrdenata tradicionalna praktika, vezeweto se izveduvalo so broewe na ìcite v dol` na platnoto i toa naj~esto od negovata opa~ina. Za taa cel se primenuvale brojni veza~ki tehniki koi na svoj na~in pretstavuvaat ukaùvawe za mo{ne razviena tehni~ka 26 M. Antonova - Postefanieva, Za nekoi folklorni pojavi..., 323-331. 27 AIF, Reg. br. 81. Zapi{ala A. Krsteva. 28 AIF, Reg. br. 349. 29 AIF, Reg. br. 350. Zapi{ala M. Antonova - Popstefanieva.

ve{tina. Osnovna tehnika so pomo{ na koja se odbeleùvale oddelni ornamentalni motivi ili celi ornamentalni kompozicii e tehnikata "crneto" ili "lozeno", izveduvana so tenok volnen konec vo crna ili uvezna boja. Paralelno mo{ne zastapeni bile tehnikite: "travci" ili "tra{ci" ("prav tra{ec", "navra}an tra{ec" i sl.), "prediglica" ili "sinxire~ko", "kreni - poklopi", "krstiwa", "polne`" - vid goblenska tehnika koja se javuva vo pove}e varijanti, no i mnogu drugi. Me u najspecifi~nite, so prili~no staro poteklo se izdvojuva tehnikata "sokae~ko" ili "ko{are~ko" - zastapena glavno na nevestinskite pokrivki za na glava i vo dekoracijata na rakavite kaj nevestinskata ven~alna ko{ula - "guvealnicata". 3. MA[KA NOSIJA Osnovniot sostav na ovaa nosija e re~isi identi~en so ma{kata nosija vo sosedniot predel Ki~evija, i po karakter vo golema mera se nadovrzuva na ma{kite nosii od Debarsko - mija~kiot varietet na nosii. Celata izrabotena, glavno, od debeli kla{neni obleki, taa se karakterizira so izrazena fizionomija na planinska nosija. 3.1. Sostav na ma{kata nosija Ko{ula - od belo doma{no konopeno ili pamu~no "samotkajno" platno; kroena so {iroko otvoreni rakavi ili okolu {akata nabrani so pomo{ na manètni - "zapeski"; vezena diskretno na "korilot" - jakata, so bel i crn pamu~en konec; na predniot graden del ukrasena so vertikalni porab~iwa, diskretno izvezeni so crn pamu~en konec vo tehnika "krstiwa". Ga}i - od belo doma{no "samotkajno" platno (kako ko{ulata), so dolgi nogavici do glu`dovite; se nosele samo vo letno vreme, glavno, vo poniskite polski sela ({to gravitiraat kon Ki~evija). Be~vi - od bela ~etvorno tkaena volnena valana tkaenina "kla{na", so dolgi nogavici, po rabovite ukraseni so gajtani. Ele~e - gorna dopojasna bezrakavna obleka, od crna "kla{na" po rabovite ukraseno so crno "bikme" i so crni gajtani. Xebadan - gorna dopojasna obleka bez rakavi (vo retki slu~ai i so dolgi rakavi), od bela "kla{na", po rabovite ukrasena so crni gajtanski aplikacii. Pojas - od volnena pre a, tkaen ~etvorno, ornamentiran vo pravi horizontalni redovi na temno crvena osnova; paralelno se nosel i pojas ornamentiran vo karo-{arki, na temno-crvena osnova (sli~en na mija~kiot). ôrapi - pleteni od volnena pre a, bogato ornamentirani po celata dolìna - od glu`dovite do pod kolenata. Dolama - gorna prazni~na bezrakavna obleka od bela "kla{na", doga do kolenata, od strukot nadolu yvonesto pro{irena so 12 klinovi, po rabovite ukrasena so crni gajtanski aplikacii. Kopare ili gun~e - gorna dopojasna obleka od crna "kla{na", so rakavi do laktite i golema pravoagolna jaka (nad grbot), koja po potreba

(vo lo{o i studeno vreme) se formira vo }ulavka. Dokolku e izraboteno od volnena - kozinena tkaenina, so jaka vo rusti~na resesta struktura (so reski) e poznata pod terminot "resa~ko kopare". Kapi - se nosele nekolku vida: a) bela ili crna kapa - valanka vo trkalezna forma, visoka 8-10 sm; b) crna plitka trkalezna kapa - identi~na na mija~koto kap~e - "{ap~e"; i v) kapa {ubara od crno jagne{ko krzno, krznarska izrabotka. Opinci - od svinska ili govedska koà, so vrvci - "op~ajnici", doma{na izrabotka. Vo prazni~ki priliki i za ven~avawe se nosele ~evli - ~evlarska izrabotka. Nakit - srebren "}ustek", masiven ukras za na gradi, kujunxiska izrabotka; privilegija isklu~ivo na poimotni selani. 4. @ENSKA NOSIJA Za razlika od ma{kata, ènskata nosija e so pobogata struktura od obleki, oblekovni delovi i ukrasi i daleku podekorativna. Kako {to ve}e be{e istaknato, i vo nejzinata struktura preovladuvaat obleki i elementi karakteristi~ni za ènskata nosija vo sosedna Ki~evija, me utoa, taa se karakterizira i so svoi izdiferencirani lokalno individualni obele`ja, osobeno prisutni vo nevestinskata nosija. Tokmu preku niv, na likovno estetski plan taa pokaùva vrvni ostvaruvawa, edinstveni od vakov vid vo Makedonija. 4.1. Osnoven sostav na ènskata nosija Ko{ula - od doma{no "samotkajno" konopeno ili pamu~no platno, so dolgi rakavi; sostavena od krojni elementi: preden i zaden stan, rakavi so "podra~e", ~etiri rebornika i prednici so "koril" - jaka. Na dolniot vnatre{en del rakavite opto~eni so crvena "bojasija", a kaj nekoi ko{uli i na vnatre{nata strana na dolniot okolen rab. Vezena na rakavite, dolniot okolen del, so doma{no prigotveni volneni konci - "kadelka", so kupovni volneni konci "vanelka", so srma, retko so koprina. Vezbenata dekoracija ja karakteriziraat glavno geometriski motivi i geometriski ornamentalni formi, a od veza~kite tehniki najzastapeni se: "lozeno" ("loz", "lozence"), "travci", "krstiwa", "podla~no", "polne`", "kreni-poklopi" i dr. Spored lozenoto, koe ja ozna~uva prvata faza na vezewe, odnosno odbeleùvawe na konturite na motivite, ko{ulite se imenuvani kako: "alena - lozena" - motivite odbeleàni so crven konec; "me{ano - lozena" - motivite odbeleàni so zelen, {e}erlija ili sin konec; i "crno - lozena" - motivite odbeleàni so crn konec. 30 Vezbenata dekoracija e najdominantna na rakavite i se javuva vo pove}e varijanti. Spored vidot na veza~kite tehniki i karakterot na motivite, tie se imenuvani kako "lozeni rakavi" - so dominanten motiv "~ember", "obra~i" ili "rogovi" (vo vod na osmoagolna yvezda) i "krstoi"; "krstatni rakavi" - vezeni vo najgolema mera so "krstiwa", ornamentirani so kvadratni motivi "kutin~iki", dijagonalno podeleni 30 \. Zdravev, Makedonski narodni nosii.., 113.

i komponirani vo nekolku horizontalni redovi; "podla~ni rakavi" - so karakteristi~ni triaglesti ornamentalni, napravo "polneti" rasporedeni kako prethodnite vo nekolku horizontalni pojasi, asimetri~no komponirani vo kontrasni koloristi~ni odnosi (po karakter atipi~ni za dekoracijata vo ramkite na Brsja~kata etnografska celina), koi pak, pretstavuvaat mo`no vlijanie infiltrirano so posredstvo na doselenicite od Kostursko - pelagoniskata iseleni~ka struja na ovoj teren; kako i mnogu drugi. Spored namenata se izdvojuvaat ko{ulite: a) "crna - lozena" ili "nose~ka" - za sekoj den (za rabota); b) ko{ula so "podla~ni rakavi" - za èni na sredna vozrast; v) ko{ula "crni poli" za postari èni, istovremeno ja nosele èni na razni vozrasti vo vreme na àlost - kako traurno obele`je; g) "me{ano - lozena" za devojki, i "u~eni~ka ko{ula" - prvata izvezena ko{ula {to devoj~iwata ja nosat vo periodot na pubertetot. 31 Nevestinskata "golema ven~alna ko{ula" - "guvealnicata", se javuva vo dve varijanti. Prvata, na rakavite e vezena so dominantnite motivi vo forma na osmoagolna yvezda, lozena so crveni - aleni konci, i kako takva taa e identi~na so nevestinskata ko{ula vo Ki~evija. Vtorata e isklu~ivo karakteristi~na za Pore~e. Od bo~nite strani namesto so po dva "rebornika" taa e pro{irena so po tri "rebornika", dolga do peticite i kako takva osven kako guvealnica istata e poznata i kako "kowa~ka ko{ula" (pro{iruvaweto e vo funkcija za polesno ka~uvawe na nevestata na kow), a maksimalnata dolìna - za celosno pokrivawe na teloto za{to "ne ~inelo gola mr{a da se gleda". Na likovno estetski plan nejzinata vezena dekoracija, isto taka vo geometriski duh, e najkarakteristi~na na takanare~enite "crveni rakavi", vezeni so specifi~ni efektni motivi komponirani vo horizontalni redovi. Nivnoto imenuvawe e nedovolno poznato i zaboraveno, najverojatno poradi mnogu staroto poteklo na ovoj vid dekoracija. Iako rakavite se poznati kako "crveni rakavi", kaj niv najzastapena e belata srma. Vo kombinacija na crna kadelka i akcenti na crvena - "kolku da se razgorit so srmata" 32, tie estetski dejstvuvaat izvonredno vpe~atlivo. Spored iskazite na informatorkite, vezeweto na ovaa ko{ula so dominanten bel srmen vez, se praktikuvalo so cel - "da svetit nevestata". Nasproti nametnatata "ki~evska moda" (za {to zboruva i prethodno opi{anata nevestinska ko{ula), ovaa ko{ula so svojot specifi~en individualen stilski izraz, edinstven od vakov vid vo Makedonija, pretstavuva vistinski pokazatel na nekoga{noto lokalno individualno obele`je na pore~kata nosija, koe najverojatno poradi golemata va`nost vo istata, odnosno nejziniot obreden karakter, tolku ìlavo opstojuvala do neodamna, do napu{taweto na narodnata nosija. Ovaa ko{ula, devojkite vo Pore~e ja zavezuvale vo periodot na svr{uva~kata, i toa isklu~ivo so "ar~" kupen od ma{kata strana - svekorot. 31 Na istoto mesto, 113. 32 AIF, Reg. br. 352.

Vtora po va`nost nevestinska ko{ula bila "pomalata guvealnica", nameneta "za utro" - "za voda", {to se oblekuvala na prviot ponedelnik po svadbata. Gu{nik - od belo pravoagolno par~e platno {to se koristelo za pokrivawe na predniot graden otvor od ko{ulata; na gradniot kraj (okolu vratot) bilo polukru`no otkroeno, so vrvci za vrzuvawe okolu vratot; ukraseno so "vezanka" so crni pamu~ni konci, so porabi - "nabirki", ponekoga{ dopolneto i so tantela i monista. Pretstavuva ponova pojava vo sostavot na nosijata. Rakav~iwa - od belo industrisko platno, vid podlaktici, {to se nosele pod rakavite od ko{ulata (od {akata do laktite). Kako i gu{nikot, i tie se ukraseni na sli~en na~in. Istite se, isto taka, ponova pojava. Saja - gorna dopojasna bezrakavna obleka, od doma{no ~etvorno tkaeno konopeno ili pamu~no platno, sostaven del od mominskata nosija. Ja kroele majstori terzii, a ja ukrasuvale devojkite. Kla{enik - od bela "kla{na", po kroj re~isi identi~en so sajata, terziska izrabotka od ki~evskite terzii, poradi {to Pore~ankite go istaknuvaat kako "gradski kla{enik". Do prvite decenii na minatiot vek, vo sostavot na nevestinskata nosija bilo voobi~aeno da se nosat dva vida: a) kla{enik, ukrasen so alena ~oja, srmen terziski vez, metalni petlici, crni gajtanski aplikacii i "kit - reski", i b) nevestinski srmen kla{enik", ukrasen isklu~ivo so srma i srmeni gajtanski aplikacii. Prviot se nosel prepa{an so crn pleten pojas vo vid na gajtan, a vtoriot - srmeniot, se oblekuval nad prviot, slobodno pu{ten nad pojasot; po prvata bra~na no}, nevestata go oblekuvala srmeniot ven~alen kla{enik samo na pogolemi praznici. Vakviot vid kla{enici se nosele zadolìtelno so ven~alnata nevestinska ko{ula i bile privilegija na pomladite èni. Kla{enicite ukraseni so crni gajtanski aplikacii se nosele so "posla~ni rakavi", "krstatni" i so "crno-lozeni" ko{uli, {to gi nosele ènite vo sredno i postaro ìvotno doba. Nekoga{niot najstar vid kla{enici, noseni kon krajot na XIX vek, izrabotuvani glavno od lokalnite selski terzii, ne se izrabotuvale so "kit-reski"; takvite kla{enici bile poznati kako "{uti kla{enici". Skutnik - tkaen od volnena pre a, ornamentiran so vtkaeni pravi {arki, se nosel vo dva vida: a) skutnik, namenet za razni priliki, sostaven od dve horizontalno soedineti teni, tkaen na crna, poretko na alena osnova, pro{aran so pravi aleni, uvezni i {e}erlii {arki rasporedeni na rastojanie od 4-6 sm; i b) nevestinski skutnik "guvealski" - "tene~ki", sostaven od dve teni vertikalno postaveni, ornamentiran so "pra~ki" i so geometrizirani sitni motivi - "piliwa"; zastapeni na ovoj mnogu vaèn me uskuten del, najverojatno se vo tesna vrska so idejata na plodnosta. Guwa - gorna specijalna obleka od crna kla{na, po kroj mnogu sli~na na sajata i kla{enikot, ukrasena so crveni gajtanski aplikacii po rabovite; se nosela oble~ena nad sajata i glavno vo posebni priliki: a) nevesta za prv pat ja oblekuvala koga }e rodela, odnosno "koga }e se storit majka"; b) kako prazni~na obleka - za na gosti; i v) vo vreme na àlost - kako traurno obele`je. Za golemoto zna~ewe koe ovaa obleka go

imala za lu eto od ovoj kraj, mo{ne ilustrativno govori informacijata" "@ena bogata ili siroma{na, treba da ima guwa". 33 ôrapi - pleteni od volnena pre a na pet igli. Do krajot na XIX vek preku celata dolìna bile bogato ornamentirani so "kolca" na crvena - alena osnova. Od toj period navamu po~nale da se izrabotuvaat pleteni na crna osnova, so reducirana ornamentalna dekoracija vo vid na horizontalni redovi na stapaloto i na gorniot del. Opinci - od svinska ili govedska koà, so "op~ajnici" - vrvki so koi se vrzuvale nozete. Vo ponovo vreme zapo~nale da se nosat i ~evli. Kosa - do krajot na XIX vek kosata na nevstite se ~e{lala na patec na sredinata, spletena vo sedum pletenki, po tri od stranite i edna odzadi; na vaka oblikuvanata frizura, na pletenkite se postavuvale "kopci" za zaka~uvawe na specijalniot nevestinski ukras "prcleto". Prcle - nevestinski ukras za na glava, se oblikuvalo od crni usukani volneni resi, a se noselo prika~eno za srednata pletenka od kosata; vo dolìna dostigalo do peticite, odnosno do dolìnata na ko{ulata; na mestoto kade {to se prika~uvalo za pletenkata se postavuvala niska od stari metalni moneti. Sokaj, uplitka ili re{me - specijalen nevestinski atribut - nevestinska pokrivka za na glava, od konopeno platno, vo pravoagolna izdolèna forma, na gorniot del oblikuvano roglesto vo forma na }ulavka, a na grbniot del bogato ukrasen so vez, monista, "àbki", òlti pari ili crni resi, vo dolìna dostignalo do pod polovinata. Po forma i na~in na ukrasuvawe e prili~no sli~no so nevestinskite pokrivki "sokaj" i "gajtan" od Stru{ko-ohridskiot region i Ki~evija. Spored iskaìte na najstarite informatorki (rodeni vo vtorata polovina na XIX vek), ovoj vid nevestinski pokrivala zapo~nale da se napu{taat vo poslednite decenii na XIX vek. Vo retki slu~ai, starite so~uvani primeroci se koristele do 30-te godini na minatiot vek. 34 Ubrus - specijalna i najtipi~na nevestinska pokrivka za na glava vo izdolèna pravoagolna forma (vo {iro~nina 30-40 sm., po dolìna ne{to podolg od uplitkata), so izvonredna dekoracija vo geometriski duh, vezena so koprina i so srma, okolu bogato nakitena so alovi "kiski" - reski i nizi od {kolki, remek delo od oblasta na makedonskata tekstilna narodna umetnost. se redel na glavata, nad uplitkata, specifi~no nadiplen vo vid na rog. Prevez - pravoagolno par~e od alena "bogasija", koj se postavuval pod uplitkata - sokajot, za pokrivawe na liceto na nevestata. Po ven~avaweto, vo ku}ata na mom~eto, odnosno nad no}vite (kade {to se ~uva lebot), nevestata ja "otprevezuvaat" so pomo{ na sukalo. Prevezot se prefrlal nad pokrivkata na glavata, a potoa nevestata zamesuvala. Sukanici - ukras za na ~elo od tenki ispredeni i sovr{eni usukani konci od crna volnena pre a, prika~eni od dvete strani na ~eloto, odnosno na uplitkata - sokajot; na sredinata ukraseni so pari~e. [amija - industriski proizvod vo crvena, crna i bela boja. Zabraduvaweto so crvena {amija bilo prisutno do poslednite decenii na 33 AIF, Reg. br. 313, 315, 329. 34 AIF, Reg. br. 352, 348.

XIX vek; ottoga{ namesto so crveni, ènite se zabraduvale so crni {amii. Belite {amii gi nosele glavno devojkite. Nakit - go so~inuvale slednive delovi: kolan so tri reda srebreni pari, na srede od strukot se zakop~uval so "pafti"; "kopec" - vid nakit od 6 sinxir~iwa: trite naredeni so turski pari - "altiloci", a drugite tri slobodni bez pari - site zaedno soedineti so "mexidija" (se zaka~uvale za gradniot del od dolniot nevestinski kla{enik); erdani, prsteni i u{nici. Nevestinski venec - se pletel od br{len ili pra~ki od loza dopolnet so raznovidni cve}iwa i so bosilek; vo nego zadolìtelno se vpletuval crven ili vo {e}erlija boja konec. 5. NOSIJATA SPORED NAMENATA I FUNKCIITE Trgnuvaj}i od socijalniot ìvot vo makedonskoto patrijarhalno selo, koe do prvite decenii na minatiot vek opstojuva{e kako op{testvena zaednica na socijalni fenomeni i kolektivni stavovi, re~isi site makedonski narodni nosii, a vo toj kontekst i nosijata vo Pore~e, funkcioniraa kako regulator na utvrdeni tradicionalni normi i sfa}awa. 35 Vo uslovi na patrijarhalen ìvot, nosijata vo Pore~e pretstavuva{e nositel na lokalnoto obele`je i socijalen obedinitel na svojata selska zaednica, istovremeno opredeluvaj}i gi nejzinite teritorijalni granici. Kako takva, taa dejstvuva{e kako znak i grupno obele`je za prepoznavawe na nejzinite nositeli, odnosno pokazatel i soznanie na socijalnite odnosi koi go determiniraat nejzinoto nosewe. Sledeweto vo taa nasoka ovozmoùva da se razgleduva so nejzinata kompletna namena i so nejzinite funkcii. Vakvata postavenost, nosijata ja opredeluva kako sistem od funkcii i znaci. Terminot znak se podrazbira kako predmet, sostojba, nastan ili pojava {to funkcionira vo procesot na komunicirawe na lu eto vo ramkite na nivnata socijalna zaednica. 5.1. Osnovna podelba na nosijata 5.1.1. Konstanti Vo kategorijata na konstanti spa a diferencijacijata spored polot: na ma{ka nosija i na ènska nosija. Istata kategorija ja opfa}a izdiferenciranosta spored vozrasta. Trgnuvaj}i od vozrasta, promenite vo biolo{kiot razvoj i stepenot na socijalnata aktivnost, nosijata moè da se podeli na nekolku grupi po vozrast -noseni vo razni etapi od ìvotot 36 : a) nosijata nosena vo periodot na detstvoto - od ra aweto do pubertet; b) nosijata vo periodot na mladosta (ergenstvo-mominstvo); v) nosijata vo periodot na zrelo doba (svadben period, posvadben period, period na sredno ìvotno doba) i g) nosijata vo staroto doba(period na starosta). 35 Zdravev \or i, Makedonski narodni nosii...,179-217 36 Zdravev \or i, Makedonski narodni nosii..., 180.

Oblekuvaweto vo prvata grupa po vozrast ima najednostavna struktura. Nosijata vo toj period ima glavno prakti~na funkcija, a vo svojot sostav gi sodrì osnovnite delovi - prisposobeni na najelementarnite potrebi i na klimatskite uslovi. Na primer, oblekuvaweto kaj novoroden~eto se sostoi od dve do tri peleni za povivawe i edna {amija ili marama za zabraduvawe na glavata. Prvoto ko{ul~e deteto zapo~nuva da go nosi od momentot koga za prvpat }e se ispravi " na svoi noze"- koga }e proodi. Prv znak po koj se izdvojuvalo ma{koto dete e kapata {to ja dobiva u{te koga e vo lulka. Vaèn znak pretstavuva i frizurata, koja doa a do izraz po prvoto strièwe- koga deteto }e napolni tri godini - obi~aj, koj istovremeno ima interkonfesionalno zna~ewe. Re~isi na istata vozrast ènskoto dete se izdvojuva so {amija, skutin~e, po na~inot na pleteweto na kosata vo pletenki, po erdan~iwata, po obetkite i sl. Vo slednata ìvotna etapa, koja go opfa}a periodot od 7 godi{na vozrast do pubertetot, ma{kite deca se upatuvaat vo aktivnostite na tatkoto i voop{to vo aktivnostite na ma{kiot pol, dodeka ènskite deca, kako {to odnapred e istaknato, go sledat ìvotniot pat na majkata, nerazdelno svrzan so site procesi i disciplini od oblasta na doma{noto tekstilno proizvodstvo ~ij{to glaven produkt e oblekata. Prvata izvezena "u~eni~ka ko{ula" e prviot znak koj devoj~eto go izdvojuva od prethodnata ìvotna etapa. Kaj ma{kite deca, po~nuvaj}i od taa vozrast se zabele`livi obleki {to gi nosat vozrasnite(be~vi, xebedan, pojas). I kaj ma{kite i kaj ènskite deca vo ovoj period sé u{te e glavno prisutna prakti~nata funkcija; mesnata-regionalna funkcija, moè da se kaè deka sé u{te otsustvuva; taa e delumno prisutna - preku prazni~noto oblekuvawe na decata. Periodot na ergenstvoto i mominstvoto pretstavuva izraz na ìvotna radost i sila za vklu~uvawe vo site sferi na socijalniot ìvot. Vo taa nasoka, za ènskiot pol e karakteristi~na sé pointenzivna aktivnost vrz podgotovkata na "rubata"- "ruvoto", a za ma{kiot pol - aktivnosti vo domenot na ma{kiot trud. Delovite karakteristi~ni za ovaa vozrast re~isi sekoga{ se oblekuvaat, glavno, na pogolemite prazni~ni denovi, kako na primer na \ur ovden i Veligden. Nosijata na ovaa vozrast kaj obata pola se javuva so poizrazena struktura od prethodnata grupa po vozrast. Dobar del od oblekite, osobeno prazni~nite se so pobogata ornamentalna dekoracija, ponakiteni, so {to do poln izraz doa a ne samo estetskata, tuku mesnata-regionalna funkcija na nosijata. Slednata ìvotna etapa pretstavuva kulminacija na zrelosta i produktivnosta. Vo prvata etapa od ovoj period - svadbata, mladite go menuvaat svojot status vleguvaj}i vo nov op{testven red - vo redot na vozrasnite-ènetite, omaènite. Ovoj najvaèn moment od ìvotot na ~ovekot e posebno naglasen preku ven~alnata nosija. Taa e najbogata i so najrazgraneta strukatura, kako {to i ~ovekot vo toj period od ìvotot e na vrvot na svojata ìvotna sila i ubavina. Vo vakvata nosija na prv plan izbiva obrednata, obrednomagiskata i estetskata funkcija. Taa, za obata pola, pretstavuva manifestacija so najdlaboka socijalna sodrìna. Po svadbeniot obred, novonastanatite kvalitetni promeni od sostavot na nosijata prodolùvaat i vo posvadbeniot period. Tie se

posebno prisutni vo ènskata nosija i glavno najaktuelni do ra aweto na prvoto dete. Od periodot na sredno ìvotno doba, kaj obata pola zapo~nuva reduciraweto na nosijata. Toa e vo soglasnost so op aweto na fizi~kata aktivnost i na produktivnosta. So periodot na starosta koj zapo~nuval od pedesettite godini, koga doa a do opa aweto na fizi~kata i umstvenata sposobnost, aktivnata uloga na starite ~lenovi na op{testvenata zaednica postepeno opa a, {to na svoj na~in se odrazuva i na strukturata na nosijata; taa vo golema mera e svedena na nejzinata prakti~na funkcija; regionalnata i estetskata zna~itelno se reduciraat. 5.1.2. Varijabili Vo ramkite na ovaa kategorija 37, moè da se zboruva za izdiferenciranosta na nosijata spored zanimaweto, od pri~ina {to taa na svoj na~in izleguva od ramkite na utvrdenata ednotipna nosija, ednakva za site ~lenovi na opredelena selska zaednica. Vo taa smisla, vo Pore~e kako planinski predel, vakvata diferencijacija e najzabele`liva preku specifi~noto oblekuvawe kaj ov~arite. Nivnata obleka, so naglasena sloevitost i rusti~nost, e direktno podredena na atmosferskite i klimatskite vlijanija vo tekot na godinata. Poktaj zadolìtelnata masivna i sto~arska nametka, pridru`ni delovi i rekviziti {to treba da gi ima edne ov~ar se: karakteristi~niot ov~arski stap, "me{inata"od surova ov~a ili kozja koà (za voda), torba (za nosewe na hranata), {upelka ili kaval, a za pogolema bezbednost i ogneno oru`je - pu{ka ili pi{tol. Poradi izoliraniot i osamen ìvot {to go ìveat ov~arite, taa ne podleì na razvojot na oblekuvaweto, i vo svojot osnovewn vid e najarhai~na. Otstapuvawe od utvrdeniot ednotipen karakter na nosijata pokaùva i oblekuvaweto na selskite sve{tenici, vodeni~arite, terziite i dr. Vo ramkite na istata kategorija nosijata moè da se razgleduva i kako pokazatel na socijalnata polo`ba na nositelot. Vo taa smisla, taa ja izrazuva hierarhijata na socijalnata struktura na op{testvenata zaednica. Brojnite obleki, oblekovni delovi i ukrasi se javuvaat kako svoevidna gramatika, opredeluvaj}i op{testvena pozicija ili op{testven status, kako na primer: ergen-devojka, ergen kandidat za ènewe-devojka kandidat za maèwe, svr{enik-svr{enica, mladoènecnevesta, mlad ma`-mlada èna, srednodoben ma`- srednodobna èna, star ma`(starec)-stara èna(starica). Statusot ergen, mom~iwata vo Pore~e go manifestirale stremej}i se da se istaknat kako li~nost. Vo taa smisla nivnoto oblekuvawe se karakteriziralo so oblekuvawe na vezena ko{ula, beli kla{neni be~vi po rabovite ukraseni so po pet crni gajtani, soodveten pojas, bel kla{nen xebadan ukrasen so crni gajtanski aplikacii, oblekata guw~e i plitko trkalezno crno kap~e. Kako i vo Ki~evija, egrenite i mladi maì, vo prazni~nite priliki ponekoga{ od desnata strana na gun~eto prika~uvale "uspojaska"-kupovna {amija, ukrasena na trite }o{iwa so 37 Zdravev \or i, Makedonski narodni nosii..., 183.

metalni pari "altiloci". Devojkite svojot status go istaknuvale preku vezenata ko{ula "lozeno-me{ana", so bela "samovezna saja", {to samite si ja izvezile, skutnik "tene~ki", sostaven od dve vertikalno soedineti teni, ornamentiran so horizontalni pojasi na crvena osnova, preku zabraduvaweto so bela marama, so zakituvawe so cve}e i sl. Statusot svr{enik, mom~iwata go pokaùvale oble~eni vo ~orapite ili so zadenata krpa na pojasot, so koi{to bile daruvani od svr{enicata. Periodot na svr{uva~kata, za svr{enite devojki bil ispolnet so intenzivni aktivnosti okolu podgotovkata na "nevestinskoto ruvo" i spremaweto na darovite. Vo tie podgotovki najzna~ajno bilo vezeweto na ven~alna ko{ula - "guvealnicata", koja svr{enicite ja vezele isklu~ivo so "ar~" kupen od ma{kata strana. Vo periodot koga sé u{te se vezele nevestinskite pokrivki - "ubrusite", svr{enite devojki najmnogu trud i vreme posvetuvale tokmu na niv, ~ie vezewe traelo cela godina. Sostavot na ruvoto {to svr{enicata go spremale go so~inuvale obleki za cel ìvot. Obemot na ruvoto bil usloven od materijalnata sostojba na semejstvoto na devojkata. Me utoa, sekoja, pa i najsiroma{nata bila dol`na da go ima potrebniot minimum.. Na primer, posiroma{nite za svoe ruvo spremale najmalki 5-7 ko{uli, dodeka onie poimotnite duri i po 20-25 razni ko{uli. Sli~en bil slu~ajot i so brojnosta na drugite obleki. Zadolìtelna vo sostavot na ruvoto bila oblekata guwa. Kako {to ve}e be{e istaknato: "@enata bogata ili siroma{na treba da ima guwa". Po~nuvaj}i od denot na svr{uva~kata do svadbata, od strana na svr{enikot sekoja devojka go dobivala siot nakit potreben za ven~avaweto. Noseweto na nekoi delovi od nevestinskiot nakit vo tekot na toj period pretstavuva vaèn pokazatel za statusot na svr{enicata. Statusot mladoènec i statusot nevesta po~nuva na denot na svadbata. Prviot e prili~no kratkotraen (nekolku meseci ili najdolgo do edna godina) i se nadovrzuva na statusot "mlad ma`" - spremen celosno da i prifati bra~nite obvrski - da sozdade svoe semejstvo i da obezebedi potomstvo. Oblekite so koi se zdobiva na denot na svadbata gi nosel sé dodeka imal "merak" da bide "ubavo promenet". Vo pove}e slu~i, nekoga{ porano nekoga{ podocna, no glavno do 30 do 35-ta godi{na vozrast, ovoj na~in na oblekuvawe po~nuval da se reducira. Statusot na nevesta e podolgotraen, bidej}i i samiot period na nevestinstvoto e poelasti~en. Vo ovoj period atributite na nevestinstvoto (prcle, sokaj (uplitka), ubrus) pobavno se napu{taat, a so toa i zna~eweto na ovoj status koj se izedna~uval so statusot - mlada omaèna èna. Krajot na nevestinstvoto vo Pore~e, a takov e slu~ajot vo cela Makedonija, e posebno ozna~en so napu{taweto na nevestinskata ven~alna ko{ula, koja ottoga{ se ~uva za umira~ka. Najvaèn pokazatel za statusot na nevesta i omaèna mlada èna pretstavuvaat gornite obleki {to zapo~nuvaat da se nosat na denot na svadbata. Presudno za ovaa promena e ra aweto na prvoto dete, odnosno obvrskata da se obezbedi potomstvo i prodolùvawe na rodot. Po~nuvaj}i od toj nastan, ènite vo Ki~evija i Pore~e zapo~nuvale da ja nosat oblekata "guwa", koja potoa ja oblekuvale samo vo prazni~ni

priliki, no i kako traurna obleka - za vreme na àlost. Ovoj primer go pokaùva preminot od edna semejna pozicija vo druga, odnosno promenata na statusot od nevesta bez deca vo nevesta-majka. Vo Ki~evija, kako i vo Pore~e, obele`je za srednodobni èni pretstavuvala ko{ulata so takanare~enite "podla~ni rakavi". Vo ovie predelski celini obele`je na statusot -stara èna pretstavuva noseweto na specijalnata ko{ula "crni poli", koja istovremeno se nosela i kako traurno obele`je. Vo kategorijata na varijabili moè da bide vklu~ena i nosijata spored ekonomskata sostojba na nositelite. Mnogu vaèn pokazatel vo taa nasoka pretstavuva obemot i brojnosta na oblekite - "ruvoto" (~eizot) na nevestata. Ekonomskiot moment posebno e zabele`liv preku nakitot, osobeno masivnite srebreni pafti "golemi kako èlki"- sostaven del od nevestinskata nosija, ma{kiot masiven srebren nakit - "}ostekot", i edniot i drugiot privilegija na poimotnite selani. Pri istaknuvaweto na ekonomskiot moment, tuka spa a i kiteweto so srebreni, ponekoga{ i so zlatni pari - primer {to ukaùva na pari~noto stopanstvo vo makedonskoto selo, {to pak od svoja strana pretstavuva pokazatel na diferencijacijata na naselenieto po imotna sostojba. 5.2. Osnovni funkcii na nosijata 5.2.1. Konstanti Spored osnovnata namena za opredelena prilika, nastan, du{evna sostojba (radost, àlost), nosijata e diferencirana na sekojdnevna, prazni~na i obredna (svadbena, za zakop, traurna). 38 Sekojdnevnata nosija - " ruba nose~ka" e prisposobena na trudot i kon vremenskite uslovi pri koi{to se izvr{uva opredelena rabota. Ottuka, taa pred sé e rabotna nosija - " za rabotni dni". Na toa ukaùva ve}e istaknatata "crno-lozena" ko{ula - "nose~ka"- za sekoj den ( za rabota). Kaj nea najmnogu doa a do izraz prakti~nata funkcija, za koja moè da se kaè deka vo osnova gi krie najarhai~nite formi vo vrska so povrzanosta na oblekata i trudot. 39 Me utoa, od pri~ina {to sekojdnevnata nosija dosega ne bila predmet na posebni prou~uvawa, vo taa smisla ova prili~no va`no pra{awe za etnologijata i sociologijata e sé u{te nedovolno prou~eno. Prazni~nata nosija - "ruba prazni~na", e nameneta za opredelen praznik ili sve~en nastan - "za radost". Po~nuvaj}i od oblekuvaweto vo nedela, preku ku}nite i semejnite "slavi", "imendeni", kako i site praznici i sve~eni momenti: kr{tevkite, svadbite i drugite nastani preku koi nosijata go istaknuva sve~eniot ton na opredelen praznik ili nastan. Prazni~noto oblekuvawe kulminiralo za vreme na najgolemite verski praznici i selski sobori. Tie pretstavuvale najvpe~atliva prezentacija na nosijata i na nejzinoto celokupno bogatsvo vo estetska smisla. Najgolema va`nost imal praznikot Veligden. Na toj den, bez 38 Zdravev \or i, Makedonski narodni nosii..., 193-212. 39 P.G. Bogat irev, Funkcii naciona nogo kostuma v MoravskoŸ Slovakii, Voprsì teorii narodnogo iskusstva, Moskva, 1971, 326-327, 339.