Македонски пунктови во Општословенскиот лингвистички атлас - ОЛА

Македонски пунктови во Општословенскиот лингвистички атлас - ОЛА 90. LAZAROPOLE Пorano op{tina Debar, deneska Rostu{e. Zapadno nare~je, zapadni periferni govori. Македонски дијалектен атлас - MDA 69. Naselbata se nao a na planinata Bistra, na nadmorska viso~ina od 1.300 m. Vo 1961 god. taa imala 720 ìteli, pravoslavni Makedonci. Naselenieto se zanimavalo glavno so sto~arstvo. Imalo osmoletka. Deneska naselbata e re~isi potpolno raselena. Naselbata prv pat se spomnuva vo XVI vek. 92. VRUTOK Пorano op{tina Gostivar, deneska Gorni Polog. Zapadno nare~je, zapadni periferni govori. Gornopolo{ki (gostivarski) govor. Seloto se nao a vo Gorni Polog, okolu 7 km. jugozapadno od Gostivar. Vo 1961 g. seloto imalo 1.386 ìteli, od koi 820 Albanci muslimani, 513 pravoslavni Makedonci, 35 Turci. Naselenieto se zanimava prete`no so zemjodelstvo. Od 1944 g. ima osumgodi{no u~ili{te. Ekonomski seloto teì kon Gostivar. Naselbata prv pat se spomnuva vo XIII vek. 93. TEARCE Оp{tina Tetovo. Severni govori. Vratni~ki govor. MDA 43. Seloto se nao a vo Dolni Polog, od Tetovo e oddale~eno okolu 10 km. Vo 1961 god. seloto imalo 2.883 ìteli, od koi 1.353 Makedonci, 805 Albanci, 652 Turci, 14 Srbi. Naselenieto se zanimava glavno so zemjodelstvo. Od 1944 god. vo seloto ima osmoletka. Naselbata prv pat se spomnuva vo vtorata polovina na XV v. 94. RAKOTINCI Пorano op{tina Skopje, deneska Sopi{te. Zapadno nare~je, centralni govori, skopsko-vele{ka grupa. MDA 155. Seloto se nao a vo jugozapadniot del na Skopskata Kotlina, na nadmorska viso~ina od 480 m. Vo 1961 god. seloto imalo 541 ìtel, od koi 529 pravoslavni Makedonci. Naselenieto se zanimava so zemjodelstvo i lozarstvo. Ekonomski centar e Skopje. Od 1944 vo seloto ima osmoletka, del od mladite u~at vo sredni u~ili{ta vo Skopje. Seloto prv pat se spomnuva vo polovinata na XV vek. 1

95. QUBANCI Пorano op{tina Skopje, denes âir. Severni govori, skopsko-crnogorski govor. MDA 37. Seloto e oddale~eno od Skopje okolu 15 km. Vo 1961 god. toa imalo 1.312 ìteli, od koi 1.298 pravoslavni Makedonci. Glavno zanimawe e zemjodelstvoto. Vo seloto ima osmoletka. Seloto prv pat se spomnuva vo polovinata na XV v. 96. RADO@DA Оp{tina Struga. Zapadno nare~je, zapadni periferni govori. MDA 86. Seloto se nao a pokraj bregot na Ohridskoto Ezero, 11 km. od Struga kon albanskata granica. Vo 1961 god. seloto imalo 866 ìteli, od koi 859 pravoslavni Makedonci, dvajca Srbi, dvajca Hrvati i trojca Albanci. Naselenieto se zanimava glavno so ribolov i so grade`ni{tvo. Od 1944 god. vo seloto ima osnovno u~ili{te 4 klasa, od 1960 god. osmoletka. Naselbata prv pat se spomnuva vo prvata polovina na XIV vek. 97. ZVEÂN Пorano op{tina Makedonski Brod, deneska Samokov. Zapadno nare~je, centralni govori, ki~evsko-pore~ka grupa. MDA 148. Seloto Zve~an se nao a vo oblasta Pore~je, na nadmorska viso~ina nad 800 m. Vo 1961 god. imalo 294 ìteli, site Makedonci pravoslavci. Naselenieto se zanimava so sto~arstvo i zemjodelstvo. Ekonomski teì kon Prilep (70 km.), Tetovo (40 km.), Gostivar (30 km.). Od 1945 god. ima osnovno u~ili{te 4 klasa. Naselbata prv pat se spomnuva vo XIV vek. 98. [LEGOVO Оp{tina Kratovo. Severni govori, isto~na grupa. Kratovski govor. MDA 10. Seloto se nao a na patot Kratovo Probi{tip. Vo 1961 god. toa imalo 846 ìteli, pravoslavni Makedonci. Naselenieto se zanimava so zemjodelstvo, sto~arstvo, zanaeti. Ekonomski centar e Kratovo. Vo seloto ima osnovno u~ili{te do 4 oddelenie. Naselbata prv pat se spomnuva vo XIV v. 2

99. PE[TANI Оp{tina Ohrid. Zapadнo nare~je, zapadni periferni govori. MDA 96. Seloto se nao a pokraj bregot na Ohridskoto Ezero, na patot Ohrid Sveti Naum. Vo 1961 godina seloto imalo 1.147 ìteli, Makedonci pravoslavci. Naselenieto se zanimava so ribolov, sto~arstvo, zemjodelstvo. Vo seloto od 1944 godina ima osumgodi{no u~ili{te, mladite go prodolùvaat svoeto {koluvawe vo Ohrid. Naselbata prv pat se spomnuva kon sredinata na XIV vek. 100. IZVOR Оp{tina Veles. Zapadno nare~je, centralni govori, skopsko-vele{ka grupa. MDA 170. Seloto Izvor se nao a vo srednoto slivno podra~je na rekata Babuna, okolu 25 km. od gradot Veles. Vo 1961 god. seloto broelo 872 ìteli, me u niv 7 Turci, 4 Srbi, 4 Crnogorci, 1 Hrvat, ostanatite Makedonci pravoslavci. Naselenieto se zanimava so zemjodelstvo i sto~arstvo. Ekonomski centar e Veles. Od 1944 god. vo seloto ima u~ili{te, osmoletka. Naselbata prv pat se spomnuva vo polovinata na XV vek. 101. DIHOVO Оp{tina Bitola. Zapadno nare~je, centralni govori, prilepsko-bitolska grupa. MDA 116. Seloto Dihovo se nao a 6 km. zapadno od gradot Bitola. Vo 1961 god. seloto imalo 686 ìteli, Makedonci, pravoslavci. Nekoi semejstva se doseleni od sosednite sela i od Prespa, ima i 3 srpski semejstva od Vrawsko. Naselenieto se zanimava glavno so zemjodelstvo. Ekonomski centar e Bitola. Od 1944 god. vo seloto ima u~ili{te, osmoletka. Dihovo e stara naselba. Prv pat se spomenuva vo 1468 god. 102. VITOLI[TE Пorano op{tina Bitola, deneska Vitoli{te. Jugoisto~no nare~je, tikve{ko-mariovska grupa govori. MDA 187. Seloto se nao a vo prilepskiot del na oblasta Mariovo, na nadmorska viso~ina od 830 m. Vo 1961 god. imalo 1.291 ìtel, od koi 1.286 pravoslavni Makedonci. Naselenieto se zanimava so zemjodelstvo i sto~arstvo. Ekonomski centri se Prilep i Bitola. Od 1944 god. vo seloto ima osmoletka. Vitoli{te prv pat se spomenuva vo vtorata polovina od XV vek. 3

103. RADOVI[ Оp{tina Radovi{. Jugoisto~no nare~je, {tipsko-strumi~ka grupa govori. MDA 226. Vo 1961 god. gradot imal 6.246 ìteli, od koi 5.183 pravoslavni Makedonci, 39 Srbi, 5 Hrvati, 5 Crnogorci, 7 Jugosloveni (neopredeleni), 529 Turci, 2 Albanci... Naselenieto se zanimava so zemjodelstvo i zanaet~istvo. Soseden pogolem ekonomski centar e [tip. Vo gradot raboti osmoletka i gimnazija. Naselbata prv pat se spomnuva vo XI vek. 104. BEROVO Оp{tina Berovo. Jugoisto~no nare~je, male{evsko-pirinska grupa govori. MDA 261. Vo 1961 god. gradot imal 4.289 ìteli, od koi 3.995 pravoslavni Makedonci, od drugite nacionalnosti najbrojni bile Turcite (134). Naselenieto se zanimava so zemjodelstvo, sto~arstvo, razvieno e zanaet~istvoto. Ima ekonomski kontakti so Strumica, Radovi{, [tip, Vinica i Ko~ani. Od 1946 god. ima osmoletka. Berovo prv pat se spomnuva vo XVI v. 105. FURKA Пorano op{tina Gevgelija, deneska Star Dojran. Jugoisto~no nare~je, tikve{ko-mariovska grupa govori. MDA 203. Seloto se nao a nedaleku od patot Nov Dojran Valandovo. Vo 1961 god. imalo 715 ìteli, od koi 694 pravoslavni Makedonci, a 20 Srbi. Naselenieto se zanimava glavno so zemjodelstvo, pomalku so sto~arstvo. Ekonomski centar e Gevgelija. Vo seloto ima osnovno u~ili{te od 4 klasa. Naselbata prv pat se spomnuva vo XVI v. 106. BOBO[ÎCA (Boboshçica) Kor~ansko, Albanija. Jugoisto~no nare~je, kostursko-kor~anski govori. Kor~anski govor. MDA 391. Seloto e oddale~eno 8 km. od Kor~a. Vo triesetite godini na ovoj vek imalo 187 ku}i. @itelite bile glavno pravoslavni Makedonci. Naselenieto se zanimava so zemjodelstvo i sto~arstvo, razvieno bilo pe~albarstvoto. Vo XIX v. imalo gr~ko u~ili{te, vo crkva slu`bata se drèla na gr~ki. Naselbata prv pat se spomnuva vo XVI v. 4

107. VAMBEL (Μοσχοχωριον) Kostursko, Grcija. Jugoisto~no nare~je, kostursko-kor~anski govori. Kostursko-kore{~anski govor. MDA 377. Do 1949 god. seloto imalo okolu 700 ìteli, site pravoslavni Makedonci. Imalo dosta doselenici od okolnite sela. Vo seloto imalo gr~ko osnovno u~ili{te so 4 klasa. Postarite ìteli znaele albanski, pomladite i gr~ki. Porano ekonomski centar bila Kor~a, podocna Kostur i Lerin. Deneska seloto e napu{teno, letno vreme doa aat ovde Vlasi da gi pasat ovcite. Postoi predanie deka seloto pred 200 300 godini bilo vla{ko. Go opusto{ila nekoja epidemija, a podocna se naselile Makedonci. 108. NESTRAM (Νεστοριον) Kostursko, Grcija. Jugoisto~no nare~je, kostursko-kor~anski govori. Nestramski govor. MDA 373. Seloto Nestram se nao a vo gorniot tek na rekata Belica, 25 km. jugozapadno od Kostur na nadmorska viso~ina od 870 m. Do 1949 god. seloto imalo okolu 3.500 ìteli, pravoslavni Makedonci. Po 1949 god. golem del od niv emigrirale. Vo 1971 god. statistikata beleì samo 1.143 ìteli. Naselenieto se zanimava so sto~arstvo i grade`ni{tvo. Ima gr~ko u~ili{te od 6 klasa. Naselbata prv pat se spomnuva vo 1445 godina. 109. TIOLI[TA (Τοιχίον) Kostursko, Grcija. Jugoisto~no nare~je, kor~ansko-kostruski govori. Kostursko-kore{~anski govor. MDA 362. Seloto Tioli{ta (dij. Tiol'i{~a) se nao a 4 km. severno od Kosturskoto Ezero vo podno`jeto na planinata Vi~o. Naseleno e so makedonsko naselenie. Do 1949 god. seloto imalo okolu 900 ìteli, pravoslavni Makedonci. Naselenieto se zanimavalo glavno so zemjodelstvo, razvieno bilo pe~albarstvoto. Ekonomski centri bile Nestram i Kostur. Po 1949 god. del od staroto naselenie se iselilo, a doseleni se Grci od razni strani. Vo seloto ima gr~ko osnovno u~ili{te. Spored podatocite od 1971 godina, toga{ (1971) toa imalo 572 ìtela (sp. Todor Simovski, Naselenite mesta vo Egejska Makedonija, I, Skopje 1978). Naselbata prv pat se spomnuva vo polovinata na XV v. 5

110. TREMNO (Καρδια) Kajlarsko, Grcija. Jugoisto~no nare~je, solunsko-vodenski (dolnovardarski) govori. MDA 348. Seloto Tremno e oddale~eno pomalku od 4 kilometri od patot {to vodi od Koàni za Kajlari, na negovata isto~na strana. Do 1948 god. seloto imalo okolu 400 ìteli, site bile pravoslavni Makedonci. Naselenieto se zanimavalo so zemjodelstvo i sto~arstvo. Vo seloto imalo gr~ko osnovno u~ili{te. Ekonomski centar e Kajlari. 111. KRONCELEVO (Κερασεαι) Vodensko, Grcija. Jugoisto~no nare~je, solunsko-vodenski (dolnovardarski) govori. Do 1948 god. seloto imalo okolu 500 ìteli, pove}eto od niv bile pravoslavni Makedonci, triesetina Grci se doselile vo 1922 god. od Mala Azija. Do 1923 god. vo seloto ìveele golem broj Turci koi{to se otselile vo Turcija. Naselenieto se zanimavalo so zemjodelstvo. Vo seloto imalo gr~ko osnovno u~ili{te. Kroncelevo prv pat se spomnuva kon krajot na XV v. 112. VISOKA (Οσσα) Solunsko, Grcija. Jugoisto~no nare~je, sersko-lagadinski govori. Lagadinsko-bogdanski govor. MDA 306. Vo 1933 god. seloto imalo okolu 2.000 ìteli, od koi 113 Grci doseleni vo 1922 god. od Mala Azija, ostanatite pravoslavni Makedonci. Naselenieto se zanimavalo so zemjodelstvo i sto~arstvo. Vo seloto imalo gr~ko u~ili{te. Materijalot e ekscerpiran od rabotite na M. Małecki Dwie gwary macedońskie. Sucho i Wysoka w Sołuńskiem: I. Teksty, Kraków 1934, II. Słownik, Kraków 1936. 113. SEKAVEC (Λιβαδοχωριον) Sersko, Grcija. Jugoisto~no nare~je, sersko-lagadinski govori. MDA 304. Seloto Sekavec (dij. S'akavic) se nao a nedaleku od gradot Serez, 18 kilometri severozapadno od Nigrita vo neposredna blizina na desniot rakav na rekata Struma. Negovoto naselenie do 1924 god. bilo ~isto makedonsko. Vo 1920 god. ima 327 ìteli, a vo 1940-561 ìtel (Todor Simovski, Naselenite mesta vo Egejska Makedonija, I, Skopje 1978). Naselenieto se zanimavalo so zemjodelstvo. Vo seloto imalo gr~ko u~ili{te. Dijalektniot materijal e sobran od emigrantite koi sega ìveat vo Republika Makedonija. Varijanta na ovoj opis e objavena vo IJSLP XXV-XXVI, Columbus, OH 1982. 6

113а. PLEVNA (Πετρουσσα) Sersko, Grcija. Jugoisto~no nare~je, sersko-lagadinski govori. Dramski govor. MDA 299. Seloto Plevna se nao a ne{to malku pozapadno od gradot Drama. Do 1944 god. vo seloto imalo okolu 1.000 semejstva, od koi samo desetina gr~ki, doseleni vo 1922 god. od Mala Azija. Vo 1944 god. golem del od makedonskoto naselenie se raselilo. Okolu 600 semejstva emigrirale vo Bugarija i vo Jugoslavija. Naselenieto se zanimavalo so zemjodelstvo. Vo seloto imalo gr~ko osnovno u~ili{te od 4 klasa. Opisot e prv pat objaven vo GZbF-lF 4, Skopje 1978. 7