5.3 TEHNIČNO POROČILO

5.3 TEHNIČNO POROČILO SPLOŠNO Projekt je izdelan na osnovi dogovora z investitorjem in vodjo projekta Obstoječe stanje (ogrevanje, priprava TSV in prezračevanje) Ogrevanje objekta "OŠ Črna" je z dvema oljnim kotlom z oljnim gorilcem. Energent je LKO (lahko kurilno olje). Radiatorji imajo navadne zaporne ventile brez možnosti regulacije. Priprava tople sanitarne vode je z obstoječim kombiniranim bojlerjem. OŠ Črna se prezračuje na naraven način (z odpiranjem oken in vrat). Ukrepi (ogrevanje, priprava TSV, vgradnja termostatskih ventilov ter vgradnja varčnih obtočnih črpalk) 5.3.2. Ogrevanje SPLOŠNO Projekt je izdelan na osnovi dogovora z investitorjem in vodjo projekta. 5.3.1.1. kotlovnica na TČ OGREVANJE Zaradi sanacije (potratnega) ogrevalnega sistema na objektu»oš Črna«se izvedejo ukrepi za racionalizacija stroškov energije, vključno z zmanjšanjem potrebe po toplotni energiji za ogrevanje. V sled tega se izvedejo posegi v obstoječo kotlovnico objekta. Predvidevamo dograditev sistema ogrevanja z TČ zrak-voda, vključno s spremljajočimi armaturami (razdelilec ostane obstoječ) ter drugo dotrajano instalacijo. Z montažo toplotne črpalke zrak-voda, ki bo izkoriščala toplotno energijo zraka. V sklopu toplotne črpalke (TČ) je predvidena namestitev hranilnika energije volumna, V 1.500 l. Zaradi efektivnega in ekonomičnega delovanja so za pridobitev ogrevalne toplote predvidena namestitev toplotne črpalke sistem voda-voda, ki bo v sklopu s hranilnikom toplote energije zadostovala potrebam po toplotni energiji objekta, del toplotne energije je namenjen za pripravo tople sanitarne vode z bojlerjem. NAMESTITEV TOPLOTNIH ČRPALK VODA/VODA Prostor za namestitev toplotne črpalke tip je v kotlovnici objekta. Toplotna črpalka je namenjene za ogrevanje omenjenega objekta. Naprava, toplotna črpalka izkorišča toploto zraka za ogrevanje, ki poteka preko akumulatorja toplotne energije. Za zagotovitev zadostne količine "toplotni vir" - okolišnji zrak od+35 C do-25 C je potrebno na osnovi podatkov iz preizkusa pridobiti predhodno podatke. Emisije CO2 pri delovanju toplotnih črpalk na sproti zgorevanja fosilnih goriv so bistveno manjše 50 in več %. Zaradi sanacije (potratnega) ogrevalnega sistema na objektu»oš Črna«se izvedejo ukrepi za zmanjšanje potrebe po toplotni energiji za ogrevanje z dodatnim dopolnilnim virom TČ ZRAK/VODA, kar je posledično tudi racionalizacija stroškov energije. Izvedejo se ukrepi vgradnje frekvenčnih črpalk in vgradnja termostatskih ventilov Gradbena, elektro dela so v ločenih opisih in popisih. 5.3.1.2. priključna moč preko nove toplotne postaje se s toplo vodo oskrbujejo naslednje ogrevalne veje za: DN m2 kw TELOVADNICA - S VEJA - NOVIDEL J DEL PISARNE sanitarna voda

rezerva skupaj podano priključna moč objektov ter toplotne izgube v toplovodu se upošteva kot osnova za izbiro toplotne moči kotlovnice. tako bo izbrana skupna moč TČ 22kw. za pokrivanje primanjkljaja v toplotnih konicah se predvidi dva hranilnika toplote kapacitete 1500 litrov. HIDRAVLIKA TOPLOVODNEGA SISTEMA 5.3.1.3. temperaturni in tlačni režim predviden temperaturni režim obratovanja TČ je 55/45 c z možnostjo povišanja na 85/65 c. vsi elementi ogrevanja (cevi, armature, merilno regulacijska oprema,...)morajo ustrezati tlačni stopnji 6 bar ter temperaturam do 90 c. 5.3.1.4. meritve merjenje porabe toplotne energije se izvede z vgradnjo merilnika toplote na povratnem vodu iz toplotnega razdelilca. merjenje porabe toplotne se izvede tudi za obstoječ kotel z vgradnjo merilnika toplote na povratnem vodu. uporabi se ultrazvočni merilnik, vgrajeno na steno prostora. računska enota mora omogočati daljinsko odčitavanje in priklop na CNS. 5.3.1.5. hranilnik toplote za pokrivanje konic porabe se predvidi hranilnik toplote kapacitete 1500 litrov. hranilnika toplote se postavi v kotlovnico max višina je 2,2m Akumulator toplote 1.500 L z izolacijo zunaj in znotaj antikorozijsko zaščiten, s priključki DN 40, za nazivni tlak PN 10, z izolacijo debeline 100 mm. Komplet z štirimi nivojskimi temperaturnimi tipali. 5.3.1.6. hranilnik tople sanitarne vode za pripravo tople sanitarne vode se uporabi obstoječ sistem hranilnik tople sanitarne vode z integrirano hranilnik tople vode je postavljen v kotlovnici, izvede se priklop na tč pa. 5.3.1.7. sistem za vzdrževanje tlaka za varovanje toplovodnega sistema pred previsokim ali prenizkim tlakom se vgradi sistem za vzdrževanje tlaka in dopolnjevanje vode kot npr. elko-mat volumna 100L posodo se namesti v prostoru s kotli in TČ. 5.3.1.8. priprava omrežne vode toplovodno omrežje se lahko polni in dopolnjuje izključno z mehko vodo - obstoječe. za mehčanje vode s katero se bo polnilo sistem, se uporabi mehčano napravo. 5.3.1.9. cevovodi v tem načrtu se obravnava razvode po zadevni kotlovnici. razvodi izven kotlarne niso naloga tega projekta. razvode se izvede iz črnih jeklenih cevi. ogrevalne cevi se vodi vidno po kotlarni. celoten razvod mora biti ustrezno korozijsko zaščiten ter imeti predpisan padec vzdolž cevovoda, da je omogočeno odzračevanje sistema. razvodi vidnih cevi in odcepov morajo biti izvedeni estetsko in tako, da ne motijo v prostoru. 5.3.1.10. cevi cevovode ogrevne vode v kotlovnici je potrebno izvesti v skladu z hidrodinamično ugodnim potekom cevi ter preglednostjo armatur. cevovodi morajo biti izvedeni z

ustreznimi padci, ki omogočajo izpraznitev odsekov ter odzračevanje le teh. razmik med cevovodi je potrebno izbrati tako, da je možno izolirati vsako cev ločeno. cevni razvod za sanitarno vodo do vključno dn15 izveden iz pvc cevi, nad dn15 pa pocinkane navojne cevi, cevni razvod za ogrevanje je izveden iz jeklene cevi po DIN 2448 s spajanjem z varjenjem, za navojne spoje se uporabi cevi po DIN 2440/DIN 2441. 5.3.1.11. varjenje cevovodov cevi so spojene med seboj s čelnim v-zvarom. varijo lahko le atestirani varilci z veljavnim atestom. cevi je potrebno znotraj temeljito očistiti. cevi se čistijo z žičnato krtačo in s klobučevinastim čepom. cevi se čistijo tako, da se vleče krtačo skozi cev, dokler nima notranjost kovinskega sijaja. varilni postopki morajo biti izvedeni po veljavnih predpisih in pomembnejših standardih: pred pričetkom varjenja je treba cevovode ustrezno pripraviti za varjenje, konce obrusiti pod kotom 30 35o (odstopanje 5o) tako, da ostane 1.5 do 2 mm vertikalnega robu (odstopanje 0.5 mm). 5.3.1.12. protikorozijska zaščita protikorozijsko zaščito se izvede za vse elemente (cevovode, nosilce, podpore, stopnice in drugo) katerih material ni korozijsko odporen. zaščito izvesti z alkidnim sistemom po postopku: brušenje robov in čiščenje ostankov varjenja, razmaščevanje površine, čiščenje površine do stopnje sa2,5 (kovinski sijaj), odpraševanje, nanos temeljne barve (1x30 mikro m) največ 24ur po čiščenju do kovinskega sijaja, nanos predlaka (1x35 mikro m), prekrivni premaz (2x35 mikro m), skupno debelino min. (135 mikro m) se kontrolira s strani nadzora z ultrazvokom. 5.3.1.13. izolacija izolacija cevovodov zagotavlja zmanjšanje toplotnih izgub in preprečuje na površini višje temperature od 45 c. površine, na katere se bo nameščala izolacija morajo biti očiščene, suhe, brez grobe rje ter drugih ostankov varjenja. razvod ogrevanja v prostoru kotlovnice se izolira z plastjo steklene volne ustrezne debeline (glej tabelo!) ter oplašči z aluminijevo pločevino. vzdolžni spoj priključkov mora biti izveden s spodnje strani cevovoda. zaključki izolacije ob ventilih in prirobnicah morajo omogočiti odvitje vijakov brez poškodbe izolacije. nazivna dimenzija cevovoda dn debelina izolacije [mm] 25-40 30 50 40 65 50 80-100 60 5.3.1.14. odzračevanje za nemoteno obratovanje ogrevanja je potrebno izvesti vse cevovode v vzponu proti odzračevalnim lončkom. odzračevalni lončki prostornine 2 l, so izdelani iz jeklene cevi, ter opremljeni z odzračno cevjo dn 10, ki sega cca. 10 cm nad zbiralni kolektor. odzračni vodi so opremljeni z krogelno pipo. 5.3.1.15. podpore obešala in podpore za cevi so izdelane iz vroče cinkanih cevnih objemk in obešal, sestavljenih iz stenskih oz. stropnih konzol, jeklenih vložkov za pritrditev konzol, stranskih podpor, obešal za pritrditev na trapezno pločevino, z vijačnim in pritrdilnim materialom,

gumijastimi podlogamiw. za izolirane cevi ogrevne vode do 90 c veljajo naslednje največje razdalje med podporami: nazivna dimenzija cevovoda dn razdalja [m] 25 2,0 32 2,4 40 2,8 50 3,0 65 4,1 80 4,4 100 5,0 5.3.1.16. tlačni preizkus sistema toplovodnega ogrevanja po končani montaži cevovodov se opravi tlačni preizkus skladno z DIN 18380. preizkus inštalacije toplovodnega ogrevanja se izvede s hladno vodo pri čemer je potrebno zagotoviti izenačitev temperatur zunanjega zraka in vode. v primeru, da se izvaja preizkus v zimskem času, je potrebno cevi polniti z mešanico glikola in vode, ki zagotavlja zmrzovanje mešanice pri najmanj - 20 c ali pa ogreti objekt. sistem moramo ob izenačevanju temperatur dopolnjevati ali prazniti tako da se ohranja preizkusni tlak. manometer se priključi na najnižji točki inštalacije, pri čemer je obvezna uporaba manometra z natančnostjo 0,1 bar. poizkusni tlak mora biti 1.3 x maksimalni delovni tlak, vendar minimalno 14 bar višji od delovnega tlaka v najnižji točki inštalacije. po izenačitvi temperatur in ponovnem dopolnjevanju ali praznjenju na preizkusni tlak, se opravi glavni preizkus pri čemer v nadaljnjih 2 urah ne sme priti do padca tlaka večjega od dp < 0,2 bar. po opravljenem preizkusu s hladno vodo, je potrebno čimprej opraviti test sistema z najvišjo projektirano temperaturo s ciljem preveriti vodotesnost pri najvišji temperaturi. po ohladitvi sistema je potrebno ponovno vizualno pregledati ogrevalne cevi in priključke in preveriti njihovo tesnost. po uspešnem preizkusu se sestavi zapisnik, ki ga podpiše nadzorni organ, nakar se cevi zaščiti pred korozijo, prepleska in dokončno izolira. 5.3.1.17. zaporna armatura 5.3.1.18. krogelna pipa krogelno pipo se uporablja kot zaporni element za cevovode do vključno dn50. krogelna pipa mora ustrezati za medij tople vode ogrevanje; izvedena s polnim presekom, navojne izvedbe, tesnilo iz ptfe, najvišja delovna temperatura 110 c, tlačne stopnje pn16 in zapiralo jeklena ročica. 5.3.1.19. zaporna loputa zaporno loputo se uporablja kot zaporni element za cevovode dimenzije dn65 in več. zaporna loputa mora ustrezati za medij tople vode ogrevanje, medprirobnične izvedbe, ohišje iz nodularne litine, disk iz nerjavečega jekla, tesnilo iz epdm, najvišja delovna temperatura 120 c, tlačne stopnje pn16 in zapiralo ročica. 5.3.1.20. označevanje inštalacij na steni kotlovnice mora biti izobešena plastificirana shema kotlovnice-ogrevanja v ustreznem merilu z ustrezno legendo posameznih elementov-naprav ter njihove povezave. vse inštalacije morajo biti označene z ustreznimi oznakami: ogrevanje dovod, ogrevanje povratek, ploščica z oznako id zajema podatkov vizualizacije, označiti vse črpalke,krmilne ventile, ostalo opremo, požarno varnostne oznake. sestavni del označevanja je tudi inštalacijska shema ki mora biti plastifcirana in obešena na vidno mesto v kotlovnici. posamezen element oziroma naprava mora imeti enako oznako na ploščici, na shemi stene kotlovnice ter na vizualizacijski shemi.

5.3.1.21. prezračevanje kotlovnice prezračevanje kotlovnice se bo vršila preko obstoječega dovoda in odvoda zraka in sicer skozi obstoječe rešetke-ki se zamenjajo. najmanjši potreben prosti presek prezračevalnih odprtin znaša: preveri se ustreznost obstoječih prezračevalnih odprtin ter po potrebi poveča presek prezračevanja z ustreznejšimi. 5.3.1.22. komunalna infrastruktura na obstoječi lokaciji kotlovnice oš je že zgrajena kompletna komunalna infrastruktura: - kanalizacija in odtoki, - hidrantno omrežje, - vodovod. po kotlovnici so že speljane elektro inštalacije, katere se odstrani in priredi glede na novo vgrajeno strojno opremo. tudi ostalo komunalno infrastrukturo (vodovod, kanalizacija) v kotlovnici je potrebno urediti v okviru potreb in zahtev nove energetske opreme. za potrebe hladne vode se uporabi obstoječi vodovodni priključek-nov dovod, vse odtoke pa se spelje v obstoječi kanalizacijski jašek, ki ga je potrebno prenoviti. obnovljeni kanalizacijski jašek mora preprečevati protismerni vdor vode v prostor. 5.3.1.23. vodovodna inštalacija za potrebe tehnologije se uporabi obstoječi vstop vodovoda v kotlovnico oz se priklopimo na nov dovod 5.3.1.24. zunanja ureditev zaradi izvedbe rekonstrukcije kotlovnice se zunanjost in okolica objekta šole ne spremenita (obnova pokrova). 5.3.2. Vgradnja termostatskih ventilov Pri optimizaciji ogrevalnih sistemov je predvidena zamenjava navadnih ventilov na vseh radiatorjih s termostatskimi ventili z možnostjo prednastavitve pretoka. Tudi če ni posebej omenjeno, se pri vsaki poziciji zahteva dobava in montaža oz. vgradnja opreme. Vsi materiali in strojna oprema morajo ustrezati veljavnim predpisom in standardom ter biti opremljeni z atesti o ustreznosti oz. izjavami o skladnosti izdelka. Pri izdelavi ponudbe si mora izvajalec ogledati trenutno stanje na objektu! Za lokalno regulacijo in nastavitev želenih temperatur v posameznem prostoru, bodo na vseh radiatorjih v obeh objektih vgrajeni termostatski ventili z možnostjo prednastavitve pretoka, skupaj s termostatskimi glavami za uporabo v javnih objektih. Podroben opis materiala in opreme ter potrebnih del je podrobno opisan v popisih del in materialov! Sistemi z radiatorskim ogrevanjem: Velika večina sistemov, priključenih na daljinsko ogrevanje, ima vgrajeno klasično radiatorsko ogrevanje. V 80% odstotkih je to dvocevni sistem ogrevanja z vertikalnim razvodom, kar pomeni, da gredo dvižni vodi iz kleti do zadnjega nadstropja skozi vse prostore etaž. Preostanek sistemov je zasnovan na načelu etažnih ogrevanj. Uvedbi termostatskih radiatorskih ventilov je sledil hiter razvoj ventilov za uravnavanje diferenčnega tlaka v dvižnih vodih, ki jih poznamo tudi pod imenom ventili za samodejno hidravlično uravnoteženje. Ti ventili imajo vgrajeno posebno membrano, ki vzdržuje enakomeren diferenčni tlak v dvižnem vodu.

Tako imajo termostatski radiatorski ventili zagotovljeno minimalno avtoriteto 0,3 in brezšumno delovanje. Največ težav s šumenjem in avtoriteto se pojavlja v prehodnih ogrevalnih obdobjih, ko je velika večina ventilov skoraj zaprtih. Padec tlaka v ceveh in spojnih elementih se takrat zelo zniža, celoten tlak črpalke pa se praktično prenese na termostatske radiatorske ventile. Ventili morajo takrat zagotoviti tak padec tlaka, da lahko črpalka obratuje na svoji krivulji Qh. V tem primeru je delovno območje ventila v bližini zaprtega položaja, kar pa ni zaželeno: zaradi nestabilnega in problematičnega uravnavanja; ker lahko krožnik ventila udarja ob sedež; ker se lahko pojavi kavitacija; ker lahko ventil povzroča nezaželene šume pri obratovanju. Če je izračunani padec tlaka na regulacijskem ventilu zelo majhen v primerjavi s tlakom črpalke in, če naprava obratuje z majhno močjo, se bo bistveno povečala tlačna razlika na ventilu. To povzroči še vedno prevelik pretok skozi radiator in tako zmanjša prilagodljivost naprave. V teh okoliščinah se pojavita nezanesljivo uravnavanje in moteč šum v radiatorju. Ker vrednosti regulacijskih ventilov Kvs naraščajo v stopnjah, v večini regulacijskih sistemov ni mogoče izbrati ventila, ki bi natančno ustrezal izračunanim zahtevam. Zato je treba vgraditi radiatorske termostatske ventile, ki imajo možnost prednastavitve pretoka s posebno zaslonko, ki je sestavni del ventila. Zaporedno za regulacijskim ventilom je treba v odcep namestiti še en regulacijski ventil regulator diferenčnega tlaka, ki se nastavi tako, da zagotovi nazivni pretok in brezšumno delovanje. V praksi to pomeni, da mora biti regulator diferenčnega tlaka nastavljen od 10 kpa do 25 kpa, termostatski radiatorski ventili pa računani na tlačni padec prek ventila od 5 kpa do 10 kpa. Z zaporedno namestitvijo regulatorja diferenčnega tlaka in prednastavitvijo termostatskega radiatorskega ventila se prepreči prevelik pretok skozi celoten regulacijski krog. 5.3.3. Termostatski radiatorski ventili: V sisteme, ki so povezani z daljinskim ogrevanjem, je treba obvezno vgrajevati ventile z možnostjo prednastavitve oziroma nastavljanja nazivnega pretoka. Nekateri distributerji daljinske toplote zahtevajo celo vgradnjo termostatskih radiatorskih ventilov z zmanjšanimi Kvs-vrednostmi, ki zagotavljajo dt prek radiatorja tudi do 30 K. Poleg ventila s prednastavitvijo je pomembna izbira termostatske glave oziroma tipala. Na trgu so trije tipi termostatskih glav oziroma tipal, ki so polnjeni s trdno snovjo (voskom), tekočino ali plinom. Tipala, polnjena z voskom, so neprimerna iz naslednjih razlogov: vosek z leti izgubi elastičnost, regulator pa postane navaden zaporni (ON-OFF) ventil; zaradi velikega notranjega trenja elementov je potrebna za spremembo smeri gibanja sorazmerno velika temperaturna razlika, manjša pa je tudi hitrost odziva; poleti, ko je temperatura v prostoru visoka, termostatski ventili pa so zaprti, se pojavi zelo močan pritisk na sedež ventila. Blokiranje ventila je treba preprečiti z namestitvijo posebne razbremenilne vzmeti, ki prevzame del pritiska. Ostala tipala pa imajo zelo dolgo življenjsko dobo. Določitev prednastavitve radiatorskih in regulacijskih ventilov ter regulatorjev diferenčnega tlaka: Za izbiro ventilov in določitev prednastavitev radiatorskih in regulacijskih ventilov potrebujemo naslednje podatke: - temperaturni režim oz. dt, popis moči ogrevalnih teles, dimenzijo cevi. Potreben pretok za ogrevalno telo in dvižni vod se izračuna po naslednji formuli: Q = P/ (dt*1,16) Q potreben pretok na ogrevalnem telesu oz. dvižnem vodu P potrebna toplotna moč ogrevalnega telesa oz. dvižnega voda dt temperaturna razlika 1,16 - konstanta 5.3.4. Frekvenčna regulacija obtočnih črpalk in vgradnja črpalk Na vseh posameznih dvižnih vodih iz razdelilca ogrevanja se zamenjajo obtočne črpalke z frekvenčno regulacijo. Za vse radiatorske ogrevalne kroge in na ogrevalne kroge kjer se zahteva količinska regulacija se uporabijo obtočne črpalke s spremenljivim pretokom, katere morajo biti primerne za sistem ogrevanja

in hlajenja, omogočati morajo samodejno regulacijo konstantne tlačne razlike δpc, omogočati morajo samodejno regulacijo proporcionalne tlačne razlike δpv, biti uvrščene v "energijski razred a" in imeti možnost zunanjega upravljanja preko vmesnika z enim od standardnih protokolov. na osnovi ocene potrebnih pretokov in tlačnih padcev v cevovodih so za posamezne ogrevalne veje določene naslednje črpalke: glej načrt vezalna shema Z namestitvijo termostatskih radiatorskih ventilov ter izvedbo hidravljičnega uravnoteženja je potrebna tudi zamenjava obstoječih obtočnih črpalk, vsled tega pa se bistveno zmanjša tudi poraba energije za delovanje črpalk. Potrebna je tudi zamenjava pripadajočih dotrajanih armatur. Prihranek energije in denarja Elektronsko regulirane črpalke zaradi samodejne regulacije števila vrtljajev in moči motorja dosegajo bistveno boljše razmerje med vloženo energijo in opravljenim delom - v primerjavi z nereguliranimi črpalkami omogočajo velike prihranke električne energije in denarja. Optimalno prilagajanje spremenljivim potrebam hidravličnega sistema Široko območje nastavitve hidravličnih parametrov omogoča optimalno prilagoditev črpalke potrebam ogrevalnega sistema pri minimalni porabi električne energije. Brezšumno in mirno delovanje Sistem z elektronsko reguliranimi črpalkami deluje brezšumno tudi v primeru ogreval s prigrajenimi termostatskimi ventili. Zaradi prilagajanja spremembam v sistemu regulirane črpalke zagotavljajo optimalno hidravlično ravnovesje v sistemu v vseh razmerah. Varnost delovanja Elektronsko regulirane črpalke so zaščitene proti preobremenitvi, kratkemu stiku, prenapetosti in previsoki temperaturi. Zmanjšanje onesnaževanja okolja Zaradi visokih izkoristkov vložene energije elektronsko regulirane črpalke manj obremenjujejo okolje. Poenostavljeno projektiranje in pocenitev strojnih instalacij Elektronsko regulirane črpalke projektantom poenostavljajo projektiranje in tudi samo izvedbo strojnih instalacij. Elektronsko regulirane črpalke zagotavljajo različne pretoke medija pri enakih ali nižjih tlačnih višinah pri spremenljivih hidravličnih uporih v sistemu. Spremembe upora v sistemu so običajno povezane z delovanjem termostatskih ventilov - te spremembe zaznava posebno tipalo črpalke. Nato poseben algoritem v krmilni elektroniki črpalke glede na spremembo upora v sistemu zviša ali zniža število vrtljajev motorja črpalke pri konstantnem ali proporcionalnem tlaku. Tako dosežemo samodejno delovanje črpalke pri nastavljenem tlaku za različne upore v zaprtem krogu sistemu centralnega ogrevanja. Elektronsko regulirane črpalke EGHN izdelujemo v dveh izvedbah: s prigrajenim ali z ločenim frekvenčnim pretvornikom. Samodejna regulacija konstantne tlačne razlike Samodejna regulacija konstantnega pc se uporablja pri dvocevnih sistemih s termostatskimi ventili in velikim vplivom porabnikov na sistem, npr.: naprave z delovno točko pri nizki tlačni razliki, naprave z močno dušenimi ventili dvižnih vodov, naprave z nizkimi tlačnimi padci v delih sistema s skupnim pretokom (kotli, toplotni izmenjevalniki, skupno omrežje), naprave za talno ogrevanje s termostatskimi ventili. Samodejna regulacija proporcionalne tlačne razlike

Samodejna regulacija proporcionalnega pv se uporablja pri dvocevnih sistemih s termostatskimi ventili in majhni avtoriteti porabnikov, kot so: naprave z delovno točko pri višji tlačni razliki, naprave z dolgim razvodnim omrežjem, naprave z regulatorji tlačne razlike v dvižnih vodih, naprave za talno ogrevanje s termostatskimi ventili in z velikimi tlačnimi padci v primarnem krogu. Delovanje po maksimalni krivulji Delovanje po maksimalni krivulji je enako delovanju neregulirane črpalke pri največji hitrosti. Ta način uporabljamo pri poskusnem zagonu naprave ali v primeru okvare regulacije. Delovanje po minimalni krivulji Delovanje po minimalni krivulji je enako delovanju neregulirane črpalke pri najnižji hitrosti. Ta način uporabljamo pri nočnem znižanju ogrevne moči, ob zmanjšani potrebi čez vikende ali v času dopustov (v šolah, institucijah ) in ga vklapljamo s pomočjo stikalne ure. Po posebni ponudbi je možno prigraditi module za temperaturo, vodnje, daljinski nadzor in upravljanje črpalk. Ostalo IZVEDBA DRUGIH INSTALACIJ, VEZANIH NA OPTIMIZACIJO OGREVNIH SISTEMOV Menjava dotrajanih radiatorjev je smiselna po saniciji ovoja stavbe, izolaciji strehe in menjavi oken. Prenovljena stavba bo imela ustrezno toplotno zaščito, da so izpolnjene zahteve Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah. Potrebno vodenje temperature dovodne vode se načrtovano vrši v toplotni postaji preko mešane regulacije s pripadajočimi prehodnimi regulacijskimi ventili in obtočnimi črpalkami. Radiatorji so izbrani»javne stavbe«, to je ploščne in cevne izvedbe, ki omogočajo enostavno čiščenje z brisanjem. Praviloma se namestijo na enake pozicije kot so bili obstoječi. Cevni razvodi so obstoječi in se prilagodijo novo izbranim radiatorjem. Ploščni radiatorji so vsi načrtovani z vgrajenimi termostatskimi ventili, tako, da se po namestitvi vsi opremijo na priključkih termostatske glave. Radiatorji se vsi namestijo s spodnjim robom okoli 12 cm od končnega poda, za enako razdaljo pa ne smejo biti prikriti na svoji gornji strani. Slednje omogoča ustrezno naravno kroženje zraka in s tem oddajo nazivne toplote. Priključke na klimate izvede izvajalec prezračevanja. Prav tako je potrebno zamenjati dotrajane cevi za razvod sanitarne tople vode (STV) in cirkulacije STV ter oba razdelilca, ki sta v obstoječi toplotni postaji. Vse dimenzije, posebej priključke, je potrebno pred izvedbo preveriti! Na razdelilcu pri pripravi STV v kotlovnici se na treh odcepih sanitarne tople vode za različne objekte v vgradijo dodatni ventili za uravnovešenje pretoka vode, prav tako na obtočnih vodih. Zaradi meritev se vgradijo tudi vodomeri z izvodom za daljinsko odčitavanje. Vse cevi med toplotno postajo in kotlovnico se izvedejo z jeklenimi brezšivnimi cevmi po DIN 2448 oz. SIST EN 10208-1. Izolacija cevi v toplotni postaji se izvede z AL oklepom in mineralno volno, medtem ko se v spuščenem stropu, kineti in podstrešju izolirajo z Armafleksom ali podobno izolacijo s PVC ovojem. Debeline izolacije so v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije in opisane v popisih del in materialov. Po končani montaži se izvrši tlačna preizkušnja vseh cevovodov z vodnim tlakom 1,3 x obratovalni tlak, pri čemer tlak ne sme pasti v času dveh ur.