POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1. IME ZDRAVILA Moxogamma 0,2 mg filmsko obložene tablete Moxogamma 0,3 mg filmsko obložene tablete Moxogamma 0,4 mg filmsko obložene tablete 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Vsaka tableta vsebuje 0,2 mg moksonidina. Vsaka tableta vsebuje 0,3 mg moksonidina. Vsaka tableta vsebuje 0,4 mg moksonidina. Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1. 3. FARMACEVTSKA OBLIKA filmsko obložena tableta Videz: Vse tablete so okrogle, s premerom približno 6 mm. 0,2-miligramska tableta je svetlo rožnate barve, 0,3-miligramska tableta je rožnate barve in 0,4- miligramska tableta je temno rožnate barve. 4. KLINIČNI PODATKI 4.1 Terapevtske indikacije Blaga do zmerna esencialna hipertenzija. 4.2 Odmerjanje in način uporabe Odrasli Zdravljenje moramo začeti z najnižjim odmerkom moksonidina. To pomeni dnevni odmerek 0,2 mg moksonidina zjutraj. Če terapevtski učinek ni zadosten, lahko odmerek po treh tednih povišamo na 0,4 mg. Ta odmerek lahko damo kot enkratni odmerek (bolnik naj ga vzame zjutraj) ali razdeljeno v dva delna odmerka (zjutraj in zvečer). Če po naslednjih treh tednih zdravljenja še vedno ne dosežemo želenega učinka, lahko odmerek še povišamo, do največ 0,6 mg, razdeljeno v delna odmerka zjutraj in zvečer. Enkratni odmerek moksonidina ne sme preseči 0,4 mg, dnevni odmerek pa ne 0,6 mg. Sočasno uživanje hrane ne vpliva na farmakokinetiko moksonidina, zato ga lahko bolniki vzamejo pred obrokom, med njim ali po njem. Tablete zaužijemo z dovolj tekočine. Moksonidina ne smemo dajati otrokom in mladostnikom, mlajšim od 16 let, saj zanje nimamo zadostnih terapevtskih podatkov. Starejši: Če delovanje ledvic ni okvarjeno, so priporočila za odmerjanje enaka kakor pri odraslih. Ledvična okvara: Pri bolnikih z zmerno ledvično okvaro (GFR (hitrost glomerulne filtracije) > 30 ml/min, a < 60 ml/min) enkratni odmerek ne sme presegati 0,2 mg, dnevni odmerek pa ne 0,4 mg moksonidina. (glejte poglavje 4.4).
Zdravljenja ne smemo nenadno prekiniti, pač pa odmerek dva tedna postopno nižamo (glejte tudi poglavje 4.4). 4.3 Kontraindikacije Moksonidin je kontraindiciran pri bolnikih s/z: preobčutljivostjo za moksonidin ali katerokoli pomožno snov, sindromom bolezni sinusnega vozla, bradikardijo (srčni utrip v mirovanju < 50 utripov/minuto), AV blokom druge ali tretje stopnje, srčna insuficienca (glejte poglavje 4.4). 4.4 Posebna opozorila in previdnostni ukrepi Kadar se moksonidin uporablja pri bolnikih z AV blokom I. stopnje, je potrebna posebna previdnost, da preprečimo pojav bradikardije. Kadar se moksonidin uporablja pri bolnikih s hudo boleznijo koronarnih arterij ali nestabilno angino pektoris, je potrebna posebna previdnost, saj so izkušnje z uporabo zdravila pri tej skupini bolnikov omejene. Zaradi pomanjkanja kliničnih dokazov o varni uporabi moksonidina pri bolnikih z zmerno srčno insuficienco je treba zdravilo pri tej skupini bolnikov uporabljati previdno. Previdnost je potrebna tudi pri dajanju moksonidina bolnikom z okvaro delovanja ledvic, saj se moksonidin izloča predvsem preko ledvic. Pri teh bolnikih je priporočljivo skrbno titriranje odmerka, zlasti na začetku zdravljenja. Zdravljenje začnemo z odmerkom 0,2 mg na dan, ki ga lahko povečamo na največ 0,4 mg na dan, če je to klinično upravičeno in bolnik odmerek dobro prenaša. Če se moksonidin uporablja v kombinaciji z blokatorjem beta in je treba obe terapiji ustaviti, je treba najprej prenehati dajati blokator beta in šele čez nekaj dni moksonidin. Za enkrat niso opazili povratnih učinkov na krvni tlak po prenehanju jemanja moksonidina. Kljub temu nenadna prekinitev zdravljenja z moksonidinom ni priporočljiva; odmerek je treba zmanjševati postopoma v obdobju dveh tednov. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, laponsko obliko zmanjšane aktivnosti laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze, ne smejo jemati tega zdravila. Glejte tudi poglavji 4.2 in 4.5. 4.5 Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij Sočasna uporaba moksonidina in drugih zdravil za zniževanje krvnega tlaka ima za posledico kopičenje zdravila. Ker lahko triciklični antidepresivi zmanjšajo učinkovitost antihipertenzivnih zdravil s centralnim delovanjem, sočasna uporaba tricikličnih antidepresivov in moksonidina ni priporočena. Moksonidin lahko okrepi učinek tricikličnih antidepresivnih sredstev (ne predpisujte ga sočasno), pomirjeval, alkohola, sedativov in hipnotikov. Pri osebah, ki so prejemale lorazepam, je moksonidin zmerno avgmentiral poslabšane kognitivne funkcije. Moksonidin lahko okrepi sedativni učinek benzodiazepinov, če se uporablja sočasno z njimi.
Moksonidin se izloča s tubularno sekrecijo. Medsebojnega delovanja z drugimi zdravili, ki se izločajo s tubularno sekrecijo ne moremo izključiti. Tolazodin lahko v odvisnosti od višine odmerka zmanjša učinek moksonidina. 4.6 Nosečnost in dojenje Nosečnost O uporabi moksonidina pri nosečnicah ni zadostnih podatkov. Študije na živalih so pokazale vpliv na zarodek (glejte poglavje 5.3). Morebitno tveganje pri ljudeh ni znano. Moksonidina ne smete jemati med nosečnostjo, razen če je nujno potrebno. Dojenje Moksonidin se izloča v materino mleko, zato se med dojenjem ne sme uporabljati. Če je zdravljenje z moksonidinom nujno, je treba dojenje prekiniti. 4.7 Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji Študije o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso bile izvedene. Poročali so o zaspanosti in omotici. To naj bolniki pri vožnji in upravljanju s stroji upoštevajo. 4.8 Neželeni učinki Najpogostejši neželeni učinki, o katerih so poročali uporabniki moksonidina, zajemajo suha usta, astenijo, omotičnost in zaspanost. Ti simptomi po prvih tednih zdravljenja pogosto izginejo. Neželeni učinki (opaženi med s placebom nadzorovanimi kliničnimi preskušanji na 886 bolnikih, izpostavljenih moksonidinu) so razvrščeni glede na organske sisteme.
Organski sistem po MedDRA zelo pogosti ( 1/10) pogosti ( 1/100 do < 1/10) občasni ( 1/1.000 do < 1/100) Psihiatrične motnje spremenjeni miselni procesi, nespečnost občutek tesnobe, nervoza Bolezni živčevja zaspanost motnje spanja, sedacija, sinkopa* glavobol*, omotica/vrtoglavica, somnolenca Ušesne bolezni, tinitus vključno z motnjami labirinta Srčne bolezni bradikardija Žilne bolezni vazodilatacija hipotenzija*, (vključno z ortostatsko hipotenzijo), parestezije okončin, periferne motnje krvnega obtoka Bolezni prebavil suha usta driska, slabost/bruhanje, dispepsija*, zaprtje in druge prebavne motnje Bolezni kože in podkožja izpuščaj/pruritus angioedem, alergijske kožne Bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije Bolezni sečil Očesne bolezni bolečine v hrbtu astenija Bolezni endokrinega sistema * ni bilo zvečane pogostnosti pojavljanja v primerjavi s placebom reakcije bolečine v vratu otekline različnih delov telesa, šibkost v spodnjih okončinah, zadrževanje tekočin, anoreksija, bolečina v parotidni žlezi zadrževanje urina ali inkontinenca suh srbeč ali pekoč občutek v zrklu ginekomastija, impotenca in izguba libida zelo redki (< 1/10.000, vključno z osamljenimi primeri)
4.9 Preveliko odmerjanje Simptomi prevelikega odmerjanja Poročali so o nekaj primerih prevelikega odmerjanja, pri čemer je bolnik zaužil 19,6 mg moksonidina, vendar do smrtnega izida ni prišlo. Poročali so o naslednjih znakih in simptomih: glavobol, sedacija, zaspanost, hipotenzija, omotičnost, splošna oslabelost, bradikardija, suha usta, bruhanje, utrujenost in bolečine v zgornjem delu trebuha. Pri močno prevelikem odmerjanju je priporočljivo skrbno spremljati pojav morebitnih motenj zavesti in depresije dihanja. Glede na podatke nekaj študij velikih odmerkov na živalih se lahko pojavijo tudi prehodna hipertenzija, tahikardija in hiperglikemija. Opisan je bil naslednji primer nezgodnega prevelikega odmerjanja pri dveletnem otroku: Otrok je zaužil neznano količino moksonidina. Najvišji odmerek, ki bi ga lahko zaužil, je 14 mg. Otrok je kazal naslednje simptome: sedacija, koma, hipotenzija, mioza in dispneja. Po izpiranju želodca, infuzijah glukoze, mehanskem predihavanju in počitku so simptomi v enajstih urah popolnoma izzveneli. Na podlagi farmakodinamičnih lastnosti moksonidina lahko pri odraslih pričakujemo naslednje reakcije: sedacija, hipotenzija, motnje ortostatske regulacije, bradikardija, suha usta. V redkih primerih se lahko pojavita bruhanje in paradoksno povišanje krvnega tlaka. Zdravljenje prevelikega odmerjanja Posebnega antidota ni. Če pride do hipotenzije, je treba razmisliti o podpori obtoku, na primer dajanju tekočin in dopamina. Bradikardijo je mogoče zdraviti z atropinom. Antagonisti receptorjev alfa lahko zmanjšajo ali odpravijo paradoksalne hipertenzivne učinke prevelikega odmerjanja moksonidina. Zdravljenje obsega ukrepe za zmanjšanje absorpcije, kot so izpiranje želodca (če je kmalu po zaužitju), dajanje aktivnega oglja in odvajal, in sicer je simptomatično. 5. FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI 5.1 Farmakodinamične lastnosti Farmakoterapevtska skupina: antihipertenzivna sredstva, antiadrenergične učinkovine, osrednje delujoče, Oznaka ATC: C02AC05. V različnih živalskih modelih so prikazali močan hipotenzivni učinek moksonidina. Razpoložljivi eksperimentalni podatki kažejo, da je mesto delovanja moksonidina v osrednjem živčevju. V možganskem deblu se moksonidin selektivno veže na I 1 -imidazolinske receptorje. Ti receptorji, občutljivi za imidazolin, so predvsem v rostralni ventrolateralni meduli, področju, ki ima pomembno vlogo pri osrednjem vodenju simpatičnega živčevja. Videti je, da je učinek tega medsebojnega delovanja z I 1 -imidazolinskimi receptorji zmanjšanje dejavnosti simpatičnih živcev. To so dokazali za srčne, splanhnične in ledvične simpatične živce. Moksonidin se razlikuje od drugih osrednje delujočih antihipertenzivov po tem, da ima v primerjavi z afiniteto za I 1 -imidazolinske receptorje le šibko afiniteto za osrednje α 2 -adrenergične receptorje. Alfa 2 - adrenergični receptorji naj bi predstavljali vmesno pot, ki povzroča sedacijo in suha usta, najpogostejša neželena učinka osrednje delujočih antihipertenzivov. Povprečni sistolni in diastolni krvni tlak se znižata v mirovanju in med telesno dejavnostjo. Vplivi moksonidina na umrljivost in srčnožilno obolevnost trenutno niso znani.
5.2 Farmakokinetične lastnosti Absorpcija Moksonidin se po peroralnem dajanju hitro absorbira. Pri človeku se absorbira približno 90 % peroralnega odmerka. Uživanje hrane ne vpliva na farmakokinetiko moksonidina. Presnove prvega prehoda ni, biološka razpoložljivost je 88-odstotna. Distribucija Le približno 7 % moksonidina se veže na človeške plazemske beljakovine (Vd ss = 1,8 0,4 l/kg). Najvišje plazemske ravni moksonidin dosega v 30 180 minutah po dajanju filmsko obložene tablete. Presnova Moksonidin se presnavlja v 10 20 %, zlasti v 4,5-dehidromoksonidin in v aminometanamidinski derivat z razcepom imidazolinskega obroča. Hipotenzivni učinek 4,5-dehidromoksonidina dosega le 1/10 učinka moksonidina, učinek aminometanamidinskega derivata pa manj kakor 1/100 učinka moksonidina. Izločanje Moksonidin in njegovi presnovki se skoraj v celoti izločajo prek ledvic. Več kakor 90 % odmerka se v prvih 24 urah eliminira prek ledvic, približno 1 % pa z blatom. Kumulativno izločanje nespremenjenega moksonidina predstavlja približno 50 75 %. Povprečni plazemski eliminacijski razpolovni čas je 2,2 2,3 ure, ledvični razpolovni čas pa 2,6 2,8 ur. Pri bolnikih z zmerno okvarjenim delovanjem ledvic (GFR 30 60 ml/min) je AUC povečana za 85 %, očistek pa zmanjšan za 52 %. Pri teh bolnikih moramo odmerek prilagoditi tako, da največji dnevni odmerek ne presega 0,4 mg, največji enkratni odmerek pa ne 0,2 mg. Pri bolnikih s hudo okvarjenim delovanjem ledvic (GFR < 30 ml) je očistek zmanjšan za 68 %, eliminacijski razpolovni čas pa podaljšan do 7 ur. Pri teh bolnikih je dajanje moksonidina kontraindicirano (glejte poglavje 4.3). Farmakokinetika pri otrocih Farmakokinetične študije pri otrocih niso bile opravljene. 5.3 Predklinični podatki o varnosti Predklinični podatki na osnovi običajnih študij toksičnosti pri ponavljajočih se odmerkih, genotoksičnosti in kancerogenosti, ne kažejo posebnega tveganja za človeka. V toksikoloških študijah o vplivu na sposobnost razmnoževanja niso ugotovili teratogenega potenciala in učinka na plodnost. Pri podganah, ki so dobile odmerke nad 3 mg/kg/dan in kunčjih samicah, ki so dobile odmerke nad 0,7 mg/kg/dan so opazili škodljive učinke na zarodek. Perinatalne in postnatalne študije pri podganah so pokazale, da odmerki nad 1mg/kg/dan vplivajo na razvoj in preživetje mladičev. 6. FARMACEVTSKI PODATKI 6.1 Seznam pomožnih snovi Jedro tablete: laktoza monohidrat, krospovidon, povidon K25, magnezijev stearat.
Filmska obloga tablete: hipromeloza, titanov dioksid (E171), makrogol 400, rdeči železov oksid (E172). 6.2 Inkompatibilnosti Navedba smiselno ni potrebna. 6.3 Rok uporabnosti 0,2 mg: 2 leti 0,3 mg in 0,4 mg: 3 leta Za zdravilo Moxogamma 0,2/0,3/0,4 mg filmsko obložene tablete, ki ga izdeluje izdelovalec CENEXI SAS, Francija in je pakiran v prozornih pretisnih omotih PVC/PVDC/Al: 18 mesecev 6.4 Posebna navodila za shranjevanje Shranjujte pri temperaturi do 30 C. 6.5 Vrsta ovojnine in vsebina Pretisni omot PVC/PVDC/Al s po 10, 20, 28, 30, 50, 56, 98, 100, 400 (20 x 20, 10 x 40: velikosti pakiranj za bolnišnično uporabo) filmsko obloženimi tabletami. Na trgu ni vseh navedenih pakiranj. 6.6 Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje in ravnanje z zdravilom Ni posebnih zahtev. 7 IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET Wörwag Pharma GmbH & Co. KG Calwer Str. 7 D-71034 Böblingen Nemčija 8 ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET 0,2 mg: 5363-I-1586/08 (30 tablet) 5363-I-1587/08 (50 tablet) 5363-I-1588/08 (100 tablet) 0,3 mg: 5363-I-1589/08 (30 tablet) 5363-I-1590/08 (50 tablet) 5363-I-1591/08 (100 tablet) 0,4 mg: 5363-I-1592/08 (30 tablet) 5363-I-1593/08 (50 tablet) 5363-I-1594/08 (100 tablet)
9 DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET Datum pridobitve dovoljenja za promet: 28.02.2005 Datum podaljšanja dovoljenja za promet: 03.10.2008 10 DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA 05.04.2013