DIJALOG. ipo akon Grigorij. Zastapuvawe i ispituvawe - pomestuvawe na granicite na postoe~koto preku dijalogot. na krstot ne vidovme Bog, tuku Qubov

Zastapuvawe i ispituvawe - pomestuvawe na granicite na postoe~koto preku dijalogot 20 ipo akon Grigorij DIJALOG tekstot pretstavuva predgovor kon knigata {kola za isihazam na Strumi~kiot Mitropolit g. Naum na krstot ne vidovme Bog, tuku Qubov Go gubime vnatre{noto ~uvstvo za povrzuvawe vo edna povisoka Celina. Potrebno e uni{tuvawe na edna sevkupna istoriska iluzija, izraz na mo{ne dlaboka ~ove~ka stvarnost, deka svetot e sozdaden od odvoeni, nepovrzani sili (delovi). Koga }e otstapime od ovaa iluzija, toga{ moème da izgradime organizacii (koi ne{to dogovaraat - Ni{ki li? dogovori li?) koi u~at, vo koi se neguvaat novi i pro{ireni modeli na mislewe, organizacii vo koi e osloboden kolektivniot streme` - kade {to lu eto neprestajno u~at kako da u~at. Ova zavisi od mentalnite modeli 1) - na~inot na koj- {to razmisluvame - dejstvuvame. Mentalnite modeli moè da bidat prosti voop{tuvawa, kako {to e na primer: na lu eto ne treba da im se veruva. Mnogu e va`no da se sfati deka mentalnite modeli se aktivni - tie go oblikuvaat na~inot na koj dejstvuvame. Ako veruvame deka ne treba da im veruvame na lu eto, dejstvuvame razli~no od toa koga bi veruvale deka treba da im veruvame. Mnogu pri~ini za nesorabotka vo organizaciite (horizontalniot del od Krstot Hristov 2) ) leàt vo mentalnite modeli koi dlaboko se vkoreneti vo tradicijata. Zanemaruvaweto na mentalnite modeli gi potkopuva naporite vo pravec na izgradba na sistemsko mislewe (dijalog) koe {to celi da izgradi grupa koja }e razmisluva generativno i {to e najva`no Zaedni~ki. Celta e dijalogot da se koristi kako dvigatel za re{avawe na problemot. Zdravi organizacii na Crkvata vo idnina }e bidat onie koi }e moàt da gi sistematiziraat na~inite vo pravec na spojuvawe na Teloto Hristovo (narodot) za da se razvijat najdobrite mo`ni mentalni modeli zaradi soo~uvawe so koja bilo situacija. So otvorenost i zalo`ba na site, se sozdava dlaboko uveruvawe deka procesite na donesuvawe na odluki moàt da se transformiraat dokolku lu eto moàt 1) Ili vo krajna instanca - nivoto, od trite stepeni (O~istuvawe, Prosvetluvawe i Oboùvawe) na koe{to se nao ame 2) Agolot (orans) na ra{iruvawe na na{ite race za drugite - za bli`nite. Zamislete Bog organizaciski da dojde{e. No, na krstot "ne vidovme Bog", tuku Qubov. 21

22 D IJALOG (stanat sposobni), da gi iznesat na povr{ina i produktivno da se razgleduvaat razli~nite pogledi na svetot. Momentot na razgleduvawe na nekoe pra{awe e klu~en moment koj se razdeluva vo dva pravci - diskusija (negativen metod) i dijalog - (pozitiven / razvoen metod). Diskusijata e zastapuvawe, natprevar, ubeduvawe, {to pak doveduva do dijalektika - istraùvawe na opcii, za {to podocna preminuva vo debata logi~koto branewe na stavovite - krajno degresiven metod. Vtoriot pravec na razgleduvaweto e suspenzija na pretpostavkite, vnatre{no slu{awe na sebesi, prifa}awe na razlikite od drugite - gradewe na me usebna doverba, {to pak e osnova za proverka na svoite stavovi na zaedni~ki teren so drugite. Gradeweto na me usebna doverba i zaedni~ki teren e celniot gradient, odnosno metalog (razgovor nad sferata na logikata) - razmisluvawe i ~uvstvuvawe kako celata grupa. Potrebno e definirawe na zaedni~ki imenitel koj }e se koristi kako pravec na iznesuvawe na pretpostavki za va`nite pra{awa. S# dodeka sekoja strana razumno i mirno go zastapuva svoeto mislewe e dobro, no ako malku ostro duri i slepo se drì za stavovite, poziciite stanuvaat s# porigidni. Zastapuvaweto bez ispituvawe 3) sozdava u{te pove}e zastapuvawe. Duri, postoi i sistemski arhetip koj go opi{uva ona {to sledi i se narekuva eskalacija, a toa e ista struktura kako onaa vo trkata po naoruùvawe pome u dve voeni sili koi{to gledaat opasnost edna vo odnos na druga. [to porevnosno gi iznesuva svoite stavovi individuata A, toa pogolema opasnost e za individuata B. Kako rezultat na toa, individuata B po~nuva da gi iznesuva svoite stavovi poostro. Potoa, individuata A svoite protivargumenti gi dava u{te poostro. I taka natamu. Eskalaciite se tolku mnogu stra{ni, taka {to podocna se izbegnuva javno da se kaùvaat razlikite vo ideite i mislewata, {to e kvazi-progresivno. Nastapuva efektot na topka sneg - zajaknuvawe na zastapuvaweto, koe{to moè da se spre~i so postavuvawe na nekolku pra{awa, vo obidite da se vospostavat uslovi za dijalog. Ednostavni pra{awa kako {to se: [to e toa {to te doveduva do taa pozicija?, Moè{ li da mi go ilustrira{ svoeto sfa}awe?, Moè{ li da mi dade{ nekoi podatoci ili iskustva so koi{to }e gi potkrepe{ svoite gledi- {ta? Toa se elementi na ispituvawe vo diskusijata koi se relavantni za dijalogot i za procesot na timsko () donesuvawe na 3) na èlbite na bli`niot odluki. No, koga se kombiniraat zastapuvaweto i ispituvaweto, celta ve}e ne e da se pobedi vo raspravata, tuku da se pronajde najdobroto re{enie vo raspravata. Ova go pokaùva na~inot na koj gi koristime podatocite i kako go otkrivame rezoniraweto - od taa strana na apstrakcijata. Na primer, koga operirame vo ~isto zastapuvawe na ne{to, te`neeme selektivno da gi koristime podatocite, iznesuvaj}i gi samo onie koi{to ja potvrduvaat na{ata pozicija. Koga go objasnuvame rezoniraweto, od drugata strana na na{ata pozicija, iznesuvame samo onolku rezonirawa kolku {to e dovolno za da go kontrolirame slu~ajot, a gi izbegnuvame onie oblasti za koi mislime deka na{ata pozicija ima slabosti. Nasproti toa, koga i zastapuvaweto i ispituvaweto se za edna Povisoka Cel, ednakvo sme otvoreni i kon podatocite {to go potvrduvaat i kon onie {to gi negiraat na{ite gledi{ta, bidej}i nas navistina n# interesira da gi pronajdime gre{kite vo na{ite gledi{ta. Sli~no na toa, go izloùvame i na{eto rezonirawe i ja barame gre{kata vo nego, a se obiduvame da go razbereme i tu oto rezonirawe. Idealot na kombinirawe na zastapuvaweto i ispituvaweto e predizvik. Idealot moè da bide mnogu te{ko ostvarliv, dokolku se raboti vo uslovi na jako politizirana organizacija 4), koja ne e otvorena kon ispituvawe (otvorenost kon tu oto gledi{te). Dokolku pak se najdat trpenieto i istrajnosta, koi se neophodni za vramnoteùvawe na pristapot, re{enieto }e bide kvalitativno podobro, zapazuvaj}i ja voljata na drugiot. Toga{ kako organizacija (Crkva) doa ame do sostojba na visokoenergetski interakcii so reducirani sudiri. Za àl, posledicata na sprotivnoto, ~esto doveduva do polarizirawe (perpetualen krug na agresija) ili do izumirawe na diskusijata i me ostava ~uvstvoto za Zaednica, koja{to navistina ja posakuvav. 4) od drugata strana na u~esnicite pregovara~i D IJALOG 23

D IJALOG D IJALOG 24 Hipoteti~ki, 5) sega, mnogu ~esto reagiram na razlikite vo gledi{tata, taka {to ja pra{uvam drugata strana kako do{la do svoite gledi{ta ili u{te pove}e da gi objasni za da gi razberam. Sega po~nuvam da navleguvam vo vtorata faza, koja prestavuva iznesuvawe na moite gledi{ta i barawe od drugite da gi ispitaat moite gledi{ta. Iako sum s# u{te nov vo disciplinata na vramnoteùvawe na zastapuvaweto i ispituvaweto, rezultatite se prekrasni. Stana o~igledno, i toa se povtoruva, koga postoi zastapuvawe i ispituvawe postoi i mnogu pove}e verojatnost deka }e dojde do kreativni rezultati. Na nekoj na~in koga dvajca lu e operiraat vo ~isto zastapuvawe, rezultatite se predodredeni - ultra apokalipti~ni. ]e pobedi ili individuata A ili individuata B, ili i dvajcata ednostavno }e gi zadràt svoite gledi{ta. I vo takov slu~aj na polarizacija...osven toa, me u vas i nas postoi golema bezdna... (Luka, 16; 26). Se pojavuva defanzivna rutina na svoite stavovi: ne jas Gospodi - Eva go stori toa. A grevot e nesakawe da se izleze od samoidentitetot. Koga postoi zastapuvawe i ispituvawe, ovie ograni~uvawa ne postojat, is~eznuvaat. So poedine~nata (zasebnata) otvorenost kon ispituvawata na gledi{tata, individuite A i B ovozmoùvaat otkrivawe na potpolno novi gledi{ta vo sferata na nadlogikata. Nova zapoved vi davam, da se qubite eden so drug; kako Jas {to ve vozqubiv, taka i vie da se qubite eden so drug. Po toa }e ve poznaat site deka ste Moi u~enici, ako imate qubov pome u sebe (Jovan, 13; 34-35). Dotolku pove}e {to Crkvata ne e mno{tvo od lica vo nivnata li~na izdvoenost. Procesot na vizionirawe 6) pretstavuva poseben vid - proces na ispituvawe na razli~nite idei i predlozi. Toa e ispituvawe na idninata koja{to navistina sakame da ja postigneme. Ako toa stane proces na ~isto zastapuvawe, samo na svoite stavovi, kako rezultat, vo najmala raka nema da dobieme skladnost i predadenost. Pristapuvaweto kon vizionirawe kako proces na 5) Ovoj del e kako navistina treba da se pregovara - kako na Vselenski Sobor ili vo krajna instanca - kako pred Hrista - na Tajna Ve~era ili: Ne znam? Hristos - znae. 6) Vizijata e rezultat na procesot na vizionirawe ispituvawe ne zna~i deka moram da otstapam od svojot pogled. Naprotiv, za da se sozdade Vizija potrebni se jaki zastapnici na svoite tezi. No, zastapnici koi{to so ispituvaweto na tu ite tezi (vizii) dozvoluvaat vizijata da se razvie, da stane pogolema od na{ite poednie~ni vizionirawa. Vizijata 7) moè da izumre 8) zaradi toa {to lu eto se obeshrabreni od nejzinoto sporo implementirawe vo realnosta (skoro be{e sporot me u Atina i Carigrad). Ovde treba da vnimavame da ne se postavime nad avtoritetot Bo`ji, vo èlbata da napravime ne{to, sami od sebe, }e navlezeme vo papstvoto, koe pak e neverlivo kon silata Bo`ja a nade`no kon silata na ~ove~kite sistemi. Neophodno e, zna~i, da raste jasnosta na vizijata {to ja sozdavame. Odnosno da ostavime na Boga da gi dozvoli rastot, svesta i jazot me u vizijata i tekovnata realnost. Vkorenetite mentalni modeli }e se vosprotivat, }e pravat otpor na promenite. Starite estetski sili se prisutna inertnost i samodovolnost na umot - go turkaat kon rastewe vo staroto. Promenite moàt da prote~at edinstveno od sistemskoto razmisluvawe. S# dodeka dominantnite pretpostavki ne se iznesat na videlo, ne se otvorat i Nasproti toa, koga i zastapuvaweto i ispituvaweto se za edna Povisoka Cel, ednakvo sme otvoreni i kon podatocite [to gi potvrduvaat i kon onie [to gi negiraat na[ite gledi[ta, bidej]i nas navistina n# interesira da gi pronajdime gre[kite vo na[ite gledi[ta. Sli~no na toa, go izloùvame i na[eto rezonirawe i ja barame gre[kata vo nego, a se obiduvame da go razbereme tu\oto" rezonirawe. razgledaat, ne postoi pri~ina da se o~ekuva deka mentalnite modeli }e se promenat i mala e korista od sistemskoto razmisluvawe. ]e se projavi konzistentna pogre{na procenka i konzistentno tonewe vo to~kite kade {to nema pokajanie, kade {to nema vra}awe, a ~ii se tie to~ki i sili znaeme. Sekoj ~ovek so ~inot na otstapuvawe od vramnoteùvawe na voljata na drugiot izbira smrt. Lojalnosta na sekoj treba da bide naso~ena kon Zaedni~kata Vizija koja{to ja inspirira{e Hristos, odnosno kon idejata deka bi moèle da bideme slobodni. 7) za Liturgisko i kanonsko edinstvo 8) Da ne sudam - no Gospod gi poznava srcata na site - no dobro e me u vas da ima i raspravii za da se odvojat podostojnite 25

26 D IJALOG Ovaa Vizija treba da bide tolku jaka bidej}i nikoj ne moè da se otkaè i da se vrati vo ropstvo. I toa se bara lojalnost kon slobodata kako na Spartakovata armija. Imeno, posle dolga borba i opsada, Spartakovata armija go gubi slu~ajot, i s# {to treba e - da se predade Spartak, a za vozvrat site }e bidat oslobodeni, po milosta na rimskata legija, bidej}i Rimjanite ne go znaat Spartak. Posle dolga pauza, stanuva eden od porazenata Spartakova armija i veli: Jas sum Spartak. Potoa ~ovekot koj stoe{e pokraj nego, stanuva i isto taka veli: Ne, jas sum Spartak. ôvekot do nego stanuva i kaùva: Ne, jas sum Spartak. Ne e va`no dali prikaznata e apokrifna ili ne - taa demonstrira dlaboka vistina. Sekoj ~ovek so stanuvaweto izbira smrt. No lojalnosta na Spartakovata armija ne e kako kon ~ovek. Bidej}i, prvata od dvete najgolemi zapovedi e: ûj Izraile: vozqubi Go Gospoda svojot Bog so seto svoe srce so seta svoja du{a i so siot svoj razum, a vtorata e sli~na na nea: vozqubi go svojot blièn kako sebesi. Vizijata navistina e zaedni~ka, koga vie i jas imame sli~na slika i koga sme predadeni na toa zaedni~ki da ja imame, a ne sekoj od nas posebno da ja ima. Koga lu eto navistina imaat zaedni~ka vizija, tie se povrzani, spoeni so zaedni~kata vizija. Disciplinata na gradewe zaedni~ka vizija ne moè da zapo~ne bez pottiknuvawe na li~nite (poedine~nite) vizii. Zna~i toa e proces na dvièwe od li~ni do zaedni~ki vizii. Korisna metafora za zaedni~ka vizija e trodimenzionalnata slika. Ako ja prese~ete slikata na nekolku delovi, sekoj del go pokaùva samo delot od celata slika. 9) I ako i ponatamu se deli slikata, bez razlika na kolku mali delovi, sekoj del ja prikaùva celata, nedoprena slika. Sli~no na toa, koga grupa lu e ima spodelena vizija na organizacijata (Sinodot), sekoj od niv ja gleda sopstvenata slika na organizacijata (eparhijata). Site tie se odgovorni za celinata, a ne samo za svojot del. Vo toj moment na donesuvawe na odlukata (zaedni~kata vizija), li~niot del prestanuva, a po~nuva da vaì Zaedni~kiot (na Sinodot). @rtvata e dobrovolno prifa}awe - koe{to go razlikuva ma~eni{tvoto od suicidot (pogre{na 9) Jas moàm da predlagam bezbroj re{enija, idei, vizii..., no posle donesuvaweto na odlukata na Sinodot - toa go smetam za vrv na s#, moeto tuka prestanuva, a od qubov kon bli`nite, ponatamu nema razmisluvawe za ne{to {to se odlu~ilo vo procesot na odlu~uvawe - se donese odluka - dobrovolno ja prifa}am. D IJALOG primena na krivi~noto pravo). Potrebna e odluka spored slobodnata volja - elementot na dobrovolno prifa}awe i tuka e distinktivnosta me u ma~eni{tvoto i agresijata vrz eden narod. Ma~eni{tvoto, spored Kalistos Ver, ne zna~i samo stradawe, tuku samonudewe. Ma~enikot se nudi (so prifa}awe na odlukata na sinodot kako kone~na) samiot i so toa ja menuva smrtta vo `rtva. Vistinskite ma~enici ne ja primaat kaznata so kakov bilo gest na samovolie i agresivna provokacija. Inaku, stradaweto samo po sebe e zlo. Za nekoi lu e efektite od stradaweto se potpolno destruktivni, vo smisla na destruktivno ma~eni{tvo, gi doveduvaat do ogor~enost i do o~aj. Kako takvo, ne moème da kaème deka e blagosloveno od Boga....Taka i sega te molam da im zapoveda{ na nekoi da ne propovedaat drugo u~ewe, nitu da se zanimavaat so basni i beskrajni rodoslovija, koi{to predizvikuvaat pove}e raspravii otkolku rasporedbi Bo`ji po verata. (1 Tim. 1; 3-4) Hristos (ikona), monahiwa Paraskeva; Veljusa 2003 g. 27

28 D IJALOG Ili, nakratko, vo vistinski vramnoteèna organizacija (Crkva), negovite ~lenovi, }e napravat s# za da igraat spored pravilata, bilo toa da se formalni ili neformalni. Distinktivnosta na vramnoteènite organizacii se sogleduva vo toa {to ~lenovite se predadeni, vnesuvaat energija, entuzijazam i voshitenost, a kako refleksija na takvite interni odnosi - Crkvata ne gubi energija za re{avawe na nepotrebni problemi. Grupata lu e koi{to se predadeni kon zaedni~kata vizija pravat golema sila. Inaku, {to vsu{nost e Zaednicata? Toa e grupa lu e koi{to odlu~ile me usebno, iskreno da komuniciraat. Tie moàt da go postignat i ona {to, naizgled, e nemo`no. Sega, tekovno, Crkvata - gubi energija za re{avawe na nepotrebni problemi - narodot e proma{en - soblaznet, ili hipoteti~ki, denes da be{e Stra{niot Hristov Sud, kako }e se opravdam pred Hrista dokolku sum proma{il, agresivno isprovociral, cel eden narod (Crkva) - No sum protiv tebe, za{to ja ostavi svojata prva qubov. Spomni si od kade si padnal, i pokaj se, i vr{i gi porane{nite dela... (Otk. 2; 4-5) Imeno, posle dolga borba i opsada, Spartakovata armija go gubi slu~ajot, i s# [to treba e - da se predade Spartak, a za vozvrat site ]e bidat oslobodeni, po milosta na rimskata legija, bidej]i Rimjanite ne go znaat Spartak. Posle dolga pauza, stanuva eden od porazenata Spartakova armija i veli: Jas sum Spartak. Potoa ~ovekot koj stoe[e pokraj nego, stanuva i isto taka veli: Ne, jas sum Spartak. ôvekot do nego stanuva i kaùva: Ne, jas sum Spartak. Ne e va`no dali prikaznata e apokrifna ili ne - taa demonstrira dlaboka vistina. Sekoj ~ovek so stanuvaweto izbira smrt. A problemite ne se sega{ni, no od po~etokot se, ideja, nikulec, koj se razviva{e, ne se ispoveda{e, ne se o~isti - no se razvi vo ideja vodilka - napu{tawe na prvata qubov prohibita - postanuvawe duhovna aristrokratija - spomni si od kade si padnal. I drugo Pismo pak veli: ]e poglednat na Onoj, kogo go probodija. A, kako {to veli mojot duhoven otec: Episkopskiot ~in e sostojba na srceto, ne e pozicija, u{te pomalku institucija. A celta na zapovedta e: qubov od ~isto srce, dobra sovest i nelicemerna vera. Nekoi otkako ne gi postignaa tie raboti, se oddadoa na praznoslovija, sakaj}i da bidat u~iteli po Zakonot, no ne D IJALOG razbiraat ni {to zboruvaat nitu {to utvrduvaat. (1 Tim. 1; 5-7) Onoj {to ne uspeva da go turne duhovniot otec, se odmazduva, predizvikuvaj}i pad na duhovnoto ~edo. Imeto mu e klevetnik. Predizvikot be{e èlba za svetovna slava. Tie izlegoa od nas, no ne bea na{i; bidej}i ako bea na{i, }e ostanea so nas; no se javija, za da se znae deka ne se site na{i (1 Jov. 2; 19) Po pravilo toa se negativni vizii ({to bi bilo ako site posakame da staneme Episkopi...?) od nekolku pri~ini - prvo, energijata {to moè da se iskoriti za izgradba na ne{to novo se svrtuva (naso~uva) kon spre~uvawe na ne{to {to ne sakame da se slu~i. Sega na{ata energija e naso~ena kon spre~uvawe, namesto kon izgradba na ne{to novo - prinos na ~isti du{i pred Boga. No negativnite vizii se kratkoro~ni, s# dodeka ne se zavrti krugot na dominoto {to sme go turnale od levata strana i ne n# udri od desnata strana - ne o~ekuvaj}i. Odete i nau~ete se {to zna~i: milost sakam, a ne `rtva. Milosta ja zaobikolivte - ne ja po~ituvavte voljata na ovoj narod, no pasaran, 10) da go identifikuvate onaka kako {to samiot se narekuva - a sega kakva e ovaa `rtva (Mat. 9; 13) - veli Gospod. A treba{e, ednostavno bez mnogu teolo{ki eksplikacii, nagradata da se dobie spored zborovite Hristovi: I koj napoi eden od ovie mali samo so ~a{a studena voda kako Moj u~enik, vistina vi velam, nema da ja zagubi svojata nagrada (Mat. 10; 42). I ni{to pove}e. Nema od nas da se bara {to sme postignale vo ìvotot, tuku kolku sme go iskoristele talantot - so kineti~ko kru`no dvièwe na molitvata vo umot, sme se povratile vo sostojbata na golotija pred padot. Rekognacijata na padot se zdobiva preku umirawe - regresus ad infinitum (spu{tawe na umot do inverzija na svetovnite vrednosti) i zdobivawe na site elementi od Celomudrenosta. Kako sumarium, da razgledame, kakvi se nivoata na promeni kaj lu eto. Zamislete deka e potrebno voveduvawe promeni na ~etiri nivoa kaj sekoj ~ovek: znaewe, stavovi, individualno odnesuvawe - za da premineme kon odnesuvawe na grupata - Zaednicata. Da gi razgledame dvete dimenzii, prestaveni na apscisata 10) {panski: nema da mine - povik za najostar otpor protiv fa{istite (lozung na [panskata revolucija) 29

30 D IJALOG (kratko i dolgo vreme na voveduvawe) i ordinatata (mala i golema teìna na voveduvawe na promenite). Promenite, 11) za da nastanat, treba da se podgotvat, pojavat i formiraat kako: k Promeni vo vnatre{nata struktura; k Promeni vo nadvore{nata struktura; k Promeni vo odnesuvaweto - na tie {to gi podgotvuvaat promenite - koja{to promena, pak, gi sodrì site tri promeni. Spored Svetite otci, nulta faza vo vnatre{nite promeni na strukturata na edna du{a e pokajanieto: jas sum vinoven za s#, Gospodi prosti mi mene gre{niot..., a ponatamu trite stepeni na Duhovno izdignuvawe: na{eto srce i um se vo Episkopska sostojba - koj posle saka nadvore{na manifestacija na Episkop..., osven ako Crkvata kadrovski ima potreba od toa!? Promenite vo nadvore{nata struktura od svoja strana vklu~uvaat promeni (evolutivni) kaj pastvata: promeni vo znaewata, stavovite, odnesuvaweto i promena vo performansite na Edna Cela Crkva. Odnosno, premin od edna tradicija na eden narod za odewe vo Crkva kon asketsko-isihasti~ka kultura. 11) pod poimot promena se podrazbira menuvawe na nekoja sostojba, proces, sodrìna, struktura, na~in na rabota, odnesuvawe, proceduri itn. D IJALOG Razvojot na ne{to novo vklu~uva strategii za intervenirawe vo socijalnite procesi (narodot). Za da se otpo~nat promenite treba da se ima o~isteno pole (najprvo vo subjektivna forma, a potoa i vo konfigurativna), za potoa spored Bo`ja milost - da se sozdade pole na vodstvo. Uslovite za promeni zapo~naa da se sozdavaat vo sredinata na ~etiriesettite, a vodstvo ili liderstvo makedonskiot narod dobi - izvor na obnovuvawe - vo sredinata na devedesettite. Promeni vo odnesuvaweto e promena analogna na prethodnite dve ili doa a po avtomatizam, odnosno promena na: znaewa, stavovi, proceduri, sodrìna na strukturata, celosna inverzija na vrednostite od svetot. Promenite vo odnesuvaweto se promeni vo po{iroki dimenzii, aktuelizirawe na eden redosled na mno{tvo promeni (subjektivni, objektivni...) vo lokalnata i po{irokata Zaednica. Ili, kako {to analizirav vo celiot ovoj tekst, potrebno e da se ima jasnost na Edna Zaedni~ka Vizija, odnosno pomestuvawe na granicite na postoe~koto, sozdavawe klima, entuzijazam kon Vizijata. 31

32 Da rezimirame. Zna~i, seto ova e dobro i kontrolibilno, s# dodeka ne se obideme ovie tri nivoa na promeni da gi protneme" na drugata strana - vo nekoja druga Pomesna Pravoslavna Crkva ili neznam kade - da gi zamolime za kanonsko i Liturgisko edinstvo. Toa, kako {to rekov, e makotrpna rabota i treba da se: l voo~i jazot me u vizijata i stvarnosta (tekovnata realnost); l da ne se podlegne pod naletite na isku{enijata; l da se odrùva i zasiluva sposobnosta za kreativna tenzija - podgotvuvawe na narodot Bo`ji za povisoki dostignuvawa. Dokolku ne postoi: prvo, jasnost kon zaedni~kata vizija i entuzijazam kon nea; vtoro, }e se voo~i jaz kaj narodot, }e se pojavi obeshrabrenost i nemawe sposobnost da se odrì kreativna tenzija. Ova vtoroto se stremi da se odvoi i da stane perpetualen krug na agresija. Post festum - kako pouka za na{ite bra}a od SPC, ex cathedra koga, pak, Bog im dade ednakov dar, kako i nam, koi poveruvavme vo Gospoda Isusa Hrista, toga{ koj sum jas da mu se sprotivstavuvam na Boga (Dela 11; 17). Audiatur et altera pars (neka se slu{ne na drugata strana) koga vlegovme vo procesot na tranzicija-vozobnuvawe - nekoj ja iskoristi iracionalnata imaginacija - pretstavuvaj}i ja fikcijata kako realnost, lagata kako vistina. Toa e po~etokot na eden sistemski defekt sozdaden od eden ~ovek na kogo mu izblede stravot Bo`ji. Osoben oblik na subjektiven idealizam, koj edinstveno veruva vo svoeto jas, a seto drugo, nadvor od jas, go smeta za pretstava. Nego ne mu e seedno dali }e sluì Liturgija vo pe{tera so svoite, ili vo Moskva, Carigrad, Atina... Nego mu izblede stravot od Putirot i ne se raduva da se Pri~esti, Pri~estuvaj}i i nekolkumina od svoite vo mala Crkva ili pe{tera,...no toa ne e ~uvstvo (samo pred svoite), ~uvstvoto e pred deset iljadi, dvaeset iljadi, video bim, platno colegium publicum. Samo da ne bi da go zamenime avtoritetot Bo`ji. Kako {to veli Sv. Isaak Sirin podobro e da se dostigne ~istotata na srceto otkolku da se preobratat celi narodi od paganski i drugi zabludi. Da go zavr{am ovoj analiti~ki silogizam so èlba, molitva za vra}awe, pokajanie, poznanie na zloto, ìvotot ni e daden za da se vratime, se nadevam ne se dostigna to~kata kade {to nema pokajanie - to~ka kontrolirana - no ne od Boga... Mitropolit Strumi~ki Naum zaradi edinstvoto koe{to nie go smislivme... 33

34 Ogledalo ili 'Normativna reedukacija' Vistinski pastir e onoj {to moè so svojata dobrina, so sopstvenoto odnesuvawe i so molitvata, da gi bara i da gi najde onie {to se izgubile. Ovaa du{evna sila mu doa a samo od Boga i preku sopstvenite podvizi. Edinstveno so nea moè da se spasi korabot, ne samo od burata tuku da se izvle~e duri i od propasta. Vistinskiot pastir Go zapoznava Boga preku vnatre{nata prosvetlenost, koja gi pravi bespolezni site knigi. Ne im prilega na u~itelite da davaat pouka vrz osnova na tu i spisi, odnosno od soznanija {to gi dobivaat odnadvor. Tie sopstvenata du{a mu ja nudat na svoeto stado. Ovaa mudrost, {to Bog ja dava, pastirot }e ja raspoznae duri toga{ koga }e uspee da gi povede kon sovr{enstvoto ne onie {to se vredni, tuku onie {to se negramotni i nepromisleni. Pastirot nema da prestane da sviri na kavalot na umot, duri i koga ovcite mu pasat; ta duri ni koga se na pladnina. Ni{to tolku ne go pla{i volkot kolku zvukot na pastirskiot kaval. Sveti Jovan Lestvi~nik Tri slu~uvawa vo dene{no vreme me u nas se takvi {to da se ~udi ne samo sekoj pravoslaven hristijanin tuku i sekoj dobronameren ~ovek: Prvo, postojanoto tvrdewe deka se goneti i toa tvrdewe odi prosto kako reklama pokraj nivniot link na oficijalniot sajt na Srpskata Pravoslavna Crkva....No, osven onaa intervencija na policijata u{te na po~etokot od nivnoto pojavuvawe (iako policijata i toga{ dejstvuva{e spored Zakonot za Verskite zaednici i religiozni grupi {to vaì vo Republika Makedonija i spored drugite pozitivni akti), deneska ve}e nikoj ne gi spre~uva vo nivnite sobirawa po nekolkute privatni stanovi i vili. Sekako, policijata spored vaè~kiot Zakon dol`na e da intervenira, no taa toa ne go pravi. Nitu pak Crkvata go bara toa od policijata, za{to, ako go pobara{e, policijata }e mora{e da intervenira, inaku }e be{e obvineta deka ne postapuva spored Zakonot. Nitu pak nekoj drug dràven organ od izvr{nata i sudskata vlast go bara toa od policijata. Zna~i, i pokraj jasnite propisi, postoi edna svesna tolerancija od strana na dràvnite organi na Republika Makedonija i od strana na Crkvata vo odnos na nivnite nelegalni (od aspekt na vaè~kiot Zakon) sobranija, a zaradi smiruvawe na sostojbite. Tie i samite toa go ~uvstvuvaat i go znaat i zatoa slobodno se sobiraat, pa slu{ame deka duri i na nivniot web site moè da se vidi prezentacijata od tie nivni sobranija. Zna~i, dokolku bi sakala policijata da gi goni, nadle`nite slu`bi bi moèle i otposle da gi koristat informaciite i slikite od samiot web site, no toa ne se slu~uva. Se nadevame nabrzo i sudskiot proces koj protiv niv se vodi pod obvinenie za predizvikuvawe rasna, verska i nacionalna netrpelivost 35

36 i omraza da bide zapren. Toa e {to se odnesuva do legalnite strukturi na vlasta. Se slu~i, za golema àl, i eden nasilni~ki akt od nepoznati storiteli vo vilata vo Nièpole, za {to Gospod da im prosti i ne daj Boè nekoj nekoga{ povtorno takvo ne{to da napravi. Ona {to e sosema sigurno e faktot deka nikoj i nikoga{ nitu dobil nitu }e dobie blagoslov od sve{teno lice na na{ata Crkva za takvo ne{to. I ne samo toa, site neka znaat deka tie se pod za{tita na Crkvata od sekakov vid na fizi~ko nasilstvo. Zatoa, za da ne se ~udime i ponatamu {to se slu~uva, neka prestanat da tvrdat deka se progoneti od strana na Crkvata i Dràvata. A ako sakaat da znaat {to e gonewe od strana na crkovna erarhija i dràvni organi, neka ja prelistaat makedonskata istorija od 1919 do 1941 godina, vo delot {to se odnesuva na, od nivnite ideolo{ki voda~i nare~enata i okupirana teritorija, Vardarska Banovina i toga{ }e vidat {to e vistinski progon. Sekako, toa {to vrz eden od Mitropolitite na Makedonskata Pravoslavna Crkva se puka{e i {to be{e napadnat so no` i {to so godini ìvee pod postojani zakani, toa {to manastirite pod negovo duhovno rakovodstvo nekolku pati bea fizi~ki napadnati, a monasi i monahiwi bea maltretirani i nasilno grabnuvani od manastir (i toa vo prisustvo na policija), toa {to Mitropolitot i manastirite se so godini nanazad pod eden vid permanenten pritisok i progon od strana na poedinci ili grupi vraboteni vo izvr{nata i vo sudskata vlast (na primer: prislu{kuvawe na telefonite i postavuvawe na uredi za prislu{kuvawe duri i vnatre vo manastirite) i od nekoi diplomati, kako i od nekoi mediumi i novinari - toa ne e ni{to? I sekako deka ne e ni{to. Ako nekoj i e progonet zaradi Hristos, no spored Bo`ji sud a ne spored na{ ~ove~ki, ni{to ~udno ne se slu~uva; Hristos odamna rekol: ako Mene Me gonea i vas }e ve gonat (Jovan 15, 20). No, nie ne treba da mislime deka zemame u~estvo vo stradanijata Hristovi, a osobeno ne treba od toa da pravime reklama. Samo Bo`jiot sud moè da gi vidi na{ite stradanija kako u~estvo vo kenosisot (isto{tenieto) na Edinorodniot Svoj Sin, na{iot pat e da se smiruvame (Starec Sofronij). Btoro, postojanoto tvrdewe deka narodot e so niv, no deka zaradi progonot od dràvnite organi ne moè masovno da im pristapi.... Ova e barem problem {to moè{e mnogu lesno da se re{i: ako makedonskiot pravoslaven narod e so niv, toga{ neka odat vo makedonskata dijaspora niz svetot, kade {to ne postojat makedonskite dràvni organi, i slobodno neka si go soberat narodot okolu sebe. Arno ama, jasno im e deka tamu ne moàt ni da se pojavat so takvi idei, a kamoli makar eden ~ovek da pridobijat. Zatoa, za da ne se ~udime mnogu i na ova nivno tvrdewe, neka prestanat da razglasuvaat deka narodot e so niv, za{to ako be{e taka, toa }e be{e i vo dijasporata i vo tatkovinata i }e be{e mnogu lesno zabele`livo, a poznato e deka narodniot sobir e fakt koj{to mnogu lesno moè da se 37

38 iskoristi vo svoja polza. Neka soberat, na primer, samo nekolku stotici lu e pred sobranie, i }e si gi ostvarat site svoi èlbi za legalizirawe i nepre~en prosperitet. No makedonskiot narod ne e so niv. Narodot ~uvstvuva deka problemot ne e crkoven i misli deka izmamenite raskolnici se vlezeni vo podnebesniot lavirint na velikosrpskite nacionalni i politi~ki {emi. Isto taka, neka ne o~ekuvaat, s# dodeka vaka postapuvaat, makedonskiot narod da gi saka i po~ituva i neka ne o~ekuvaat s# da bide idealno i bez problemi vo odnos na niv, zatoa {to istiot toj narod ìvee i raboti kako vo privatniot taka i vo javniot sektor na Dràvata, a tie se sudiraat so nego. Poto~no re~eno, tie go proma{ija ovoj narod nepo~ituvaj}i go negoviot li~en i nacionalen identitet, navreduvaj}i go i potcenuvaj}i go. Za onoj {to saka da bide pastir ova pretstavuva proma{uvawe na prvoto i najosnovno nivo na komunikacija i vospostavuvawe na zaednica. Ako nekoj komunikacija ne moè da vospostavi, toga{ koj da mu doveri duhovno rakovodstvo? Pastirot ne go interesira od kade proizleguva ~uvstvoto na li~en i nacionalen identitet kaj eden ~ovek ili kaj eden narod, i taka vo Hristos nema Judejci, ni Elini (Gal. 3, 28), odnosno Makedonci i Srbi, tuku Pastirot, ednostavno, ~uvstvoto na li~en i nacionalen identitet go po~ituva. Svetiot Apostol Pavle ne re~e: na site im kaàv koj e {to (koj kako nacionalno da se ~uvstvuva), tuku: na site im stanav s# (na Makedonecot - Makedonec, na Srbinot - Srbin), ta po kakov i da bilo na~in da spasam nekogo. A ova go pravam zaradi Evangelieto, za da bidam u~esnik vo nego (1 Kor. 9, 19-23). Toa e pastirskiot ideal. I u{te ne{to: vistinska sre}a vo nesre}a e {to site pomesni nacionalni Pravoslavni Crkvi vo svetot imaat svoja dijaspora, za{to taa ja pokaùva glavnata bolest na Pravoslavieto, etnofiletizmot. [to drugo e postoeweto na pove}e pravoslavni Episkopi vo eden ist grad, za sekoja etni~ka pravoslavna zaednica posebno, ako ne etnofiletizam? Toa e o~ebijna eklisijalna eres na etnofiletizmot - vo praksa. No, i kako u~ewe, zatoa {to pomesnite (nacionalnite) Pravoslavni Crkvi pra{aweto na dijasporata, vaka pogre{no, i pravno (kanonski) go imaat regulirano i vo svoite ustavi i so me usebni dogovori so stranskata dràva vo koja ìvee nivnata etni~ka zaednica. A {tom ne{to moè da se pro~ita, toa ve}e egzistira kako u~ewe. Pravoslavnata Crkva so vakov otvoren problem, kako {to e dijasporata, ne moè da mu sudi na nikogo za etnofiletizam. Samo duhovno slepi ova ne go gledaat. Etnofiletizmot e i pri~ina zo{to ne sakame samo so na{ite eklisijalni imiwa da komunicirame me usebno kako Crkvi: Pe}ska Patrijar{ija, Moskovska Patrijar{ija, Trnovska Patrijar{ija, Kievska Patrijar{ija, Ohridska Arhiepiskopija, Atinska Arhiepiskopija itn., a sega{nite oficijalni imiwa, 39

40 od pastirski pri~ini, da gi koristime samo za vnatre{na upotreba. Prifa}aweto na vakvoto re{enie bi gi razre{ilo site sega{ni administrativni, upravni problemi vo Pravoslavnata Crkva. Bolniot {to znae deka e bolen polesno }e se isceli. Treto, postojanoto previduvawe na pastirskata realnost kako pri~ina za ~udewe....kako {to ne e vozmo`no da postoi protivre~nost i raziduvawe pome u pravoslavna Vera, Evharistija i Crkva taka ne bi trebalo i ne e mo`no da postoi protivre~nost i raziduvawe pome u dogmite, kanonite i pastirskoto delo. So formuliraweto na dogmite od strana na Vselenskite Sobori se obezbeduva nepromenlivosta na su{tinata na verata. So Svetite kanoni formulirani na Vselenskite ili na Pomesnite Sobori ili od nekoj Episkop, a prifateni od Crkvata, se obezbeduvaat duhovnite, eti~kite, pastirskite i organizacionite ramki vo koi vistinata na verata mu se prinesuva na sekoj ~ovek {to saka da se pri~esti so nea. Pastirskoto delo (pristap) e vistinskiot na~in so koj se obezbeduva nepre~eno funkcionirawe na seto ova: su{tinata na verata vo ramkite na Svetite kanoni na vistinsko mesto i vo vistinsko vreme, odnosno na vistinski na~in, da mu stane dostapna na sekoj ~ovek. Nema Crkva i Evharistija ako nema vistinska Vera. Nema pravoslavna Vera i Crkva bez Evharistija. I nema Evharistija i pravoslavna Vera bez Crkva. Isto taka, nieden od ovie tri elementi, dogmite, kanonite i pastirskoto delo, ne moè da se previdi, za{to inaku nema da postoi ni celinata - normalen crkoven ìvot i duhovno vosovr{uvawe. Gre{kata vo dogmite i vo kanonskite ramki e pomalku verojatna, no gre{kata vo pastirskiot pristap e o~igledna opasnost koja{to postojano demnee. Taa e pri~ina i za sekoe zlo ponatamu. Zo{to e toa taka? Za pravilen pastirski pristap potrebno e rasuduvawe. A za da imame vistinsko duhovno rasuduvawe (a ne rasuduvawe {to proizleguva od ìvotniot opit i inteligencija), potrebno e prosvetluvawe na umot. Za prosvetluvawe na umot da imame, pak, neophodna e umnosrde~na molitva. No ako nemame umnosrde~na molitva, zna~i u{te sme del od svetot, bidej}i srceto u{te ni e zarobeno od strastite, a pristapot na Boèstvenata blagodat kon nadvor, koja posle Kr{tenieto a zaradi na{e prosvetluvawe i oboènie prebiva vo na{eto srce, e zatvoren. I koj od nas denes ima umnosrde~na molitva? RACIONALIZAM INTELEKTUALNIOT Mnogu malku. A i od tie {to imaat retko koj sedi na episkopski prestol. Zboruvame, neli, za onie {to proishodat od mona{kite redovi. Za mirskite sve{tenici, prezviteri, {to da kaème? Isihastot e denes kako osamen glas {to vika vo pustinata. Ete, zatoa, svesno ili nesvesno, na{ata li~na netrpelivost, li~nite pretenzii za vlast i suetata (zarobenosta od svetot i duhovnoto slepilo), a pothraneti od dezinformacii, ili vo nedovolna informiranost, sekoga{ gi preto~uvame vo omraza i ozboruvawe, a ponekoga{, kako ovie denovi i godini, duri i vo bogoslovski sporovi {to moàt da zavr{at ili zavr{uvaat so nesogledlivi eklisijalni (crkovni) posledici, odnosno podelbi. @elbata, pak, ZO[TO SE DVIÌME VO PROSTOROT NA SPEKU- LATIVNATA TEOLOGIJA I NAMESTO VO PROSTOROT NA MISTI~NIOT REALIZAM? 41

42 za sotiriolo{ka isklu~enost na na{iot neprijatel ili, so drugi zborovi, èlbata na{iot neprijatel da ne se spasi, definitivno gi true i zatvara na{ite srca. Takvata èlba e i glaven svedok na na{eto duhovno slepilo (Mat. 15, 14). Eve eden vistinski predlog: zo{to nie site se proma{uvame tolku godini lutaj}i bescelno niz lavirintot na suetata, etnofiletizmot, politikata, podnebesjeto? Zo{to se dviìme vo prostorot na spekulativnata teologija i intelektualniot racionalizam namesto vo prostorot na misti~niot realizam? Zo{to da ne se pronajdeme kako vistinski bra}a vo avtenti~niot pravoslaven duhoven prostor? Zo{to da ne prezememe eden podvig, dvièwe kon zaednica? Namesto da razgovarame za organizacijata na na{iot crkoven ìvot, {to vedna{ pokaùva deka se raboti za nekoj vid politika i nadlaùvawe, nie treba da razgovarame za plodovite na na{iot crkoven ìvot. Ne re~e Gospod po grankite nivni }e gi poznaete, tuku: po plodovite! Tie plodovi site nie sme povikani da Mu gi prineseme na Boga: pla~ i pokajanie (µετανοια), odnosno preumuvawe, odnosno sovr{eno kru`no dvièwe na umot i vra}awe na negovata energija kon negovata su{tina vo srceto, odnosno umnosrde~na molitva. Umnosrde~nata molitva e edinstven vistinski plod na pokajanie i svedo{tvo za zrelosta na edna Crkva i za sekoj hristijanin posebno! Ili ja imame i tuka }e se najdeme ili ja nemame i pred toa }e se smirime i pak }e se najdeme. I sekoj {to saka da stane strana vo pregovorite neka se preispita dali moè da razgovara na taa tema i, ako moè, na drago srce }e go primime. I u{te edna{, po koj znae koj pat da povtorime: ne postoi bogoslovski ili eklisiolo{ki ili kanonski spor pome u Makedonskata Pravoslavna Crkva Crkva i Srpskata Pravoslavna Crkva. Ne ja podigajte raspravata na toa nivo! Site takvi pra{awa zadovolitelno bea re{eni so rabotniot dokument vo Ni{ i zatoa na{ata Komisija go potpi{a. Nie, Makedonskata Pravoslavna Crkva - Ohridska Arhiepiskopija, ja sakame i smireno ja barame evharistiskata zaednica so Srpskata Pravoslavna Crkva. Srpskata Pravoslavna Crkva ne dopu{ta da se slu~i taa zaednica, nitu so nea (kako edinstven kriterium na vistinata, neli?) nitu so ostanatite pomesni Pravoslavni Crkvi, zatoa {to ni go osporuva imeto Makedonska Pravoslavna Crkva i zatoa {to ne saka postignatata teolo{ka, eklisiolo{ka i kanonska soglasnost vo rabotniot dokument od Ni{ da ja formulira so terminot samostojnost. [to e naj~udno, terminot samostojnost i imeto Makedonska Pravoslavna Crkva gi prizna i gi formulira{e samata Srpska Pravoslavna Crkva so svoja odluka vo 1959 godina (br. 1744/Zap. 343 od 26 juni 1959 god.), objasnuvaj}i gi so toj termin i so toa ime na{iot status i na{iot crkoven identitet, i toa vo uslovi na na{a pogolema crkovna zavisnost od nea. Imeto pak Makedonska Pravoslavna Crkva, soglasno ustavnoto ime na dràvata vo ~ii granici Crkvata stranstvuva, i terminot samostojnost, za na{ata Crkva momentalno se osnovno pastirsko pra{awe, osnoven preduslov za vospostavuvawe na odnos na doverba so na{ata pastva, i zatoa Svetiot Arhierejski Sinod na Makedonskata Pravoslavna Crkva ne go pri- 43

44 fati rabotniot dokument od Ni{ i kako takov go vrati na dorabotka - samo vo toj kontekst. Da povtorime: samo vo toj kontekst, a ne za drugite teolo{ki pra{awa, koi glavno uspe{no se re{eni i formulirani. Co ogled deka denovive pro~itavme tekst od eden novinar ~ij{to psiholo{ko-mentalen sklop, svesno ili nesvesno, nikako ne uspeva da se izdigne nad ona i}, i koj istovremeno saka da bide aktuelen, a so cel da ne ostane zbunet nitu pak da gi zbunuva svoite retki ~itateli, isto taka i za da im bide pojasno na u{te eden-dvajca poluzbuneti novinari, najdovme za potrebno da go dodademe i slednovo: ne treba da se me{aat dve raboti, procesot na vozobnovuvawe na Sinodot na na{ata sveta Crkva so novi Episkopi i slu~uvawata okolu Ni{kiot raboten dokument. Osobeno za ovie temi ne treba da pi{uvaat lu e {to nemaat su{tinski odnos so Crkvata, odnosno lu e koi{to ne se ispovedaat i ne se pri~estuvaat. Pokraj toa od ona {to go ~itame kaj niv gledame deka ne gi sledat sostojbite vo Crkvata, ni napi{anoto vo pe~atot ni vo elektronskite mediumi kaànoto. Ama {to zboruvame? Tie ni samite sebesi ne se sledat {to pi{uvale: istite tie so godini go ocrnuvaa procesot na vozobnovuvawe na mona{tvoto i samite monasi, a sega se navodno zagrièni za vozobnovuvawe na episkopskiot kadar na na{ata Crkva, koj vpro~em proizleguva od istoto toa mona{tvo. Moèbi edinstvena cel im e samo da ja ocrnat Makedonskata Pravoslavna Crkva? Navistina, ima tolku drugi ubavi temi za koi moèbi se kompetentni da pi{uvaat, koj avol gi tera da pi{uvaat za Crkvata!? Procesot na vozobnovuvawe na episkopskiot sostav na Sinodot od mona{kite redovi, za sekoja poedine~na li~nost (od samoto vleguvawe na ~ovekot vo manastir kako nikoj i ni{to pa do negovoto sednuvawe na episkopski prestol), e dolgotraen i sloèn proces. Toa e proces koj{to, zaradi negovata kompliciranost do samiot kraj, pravilno moè da go pomine samo onoj {to e krotok i smiren po srce. Samo onoj koj{to so pravilen duhoven podvig vo manastirot }e stane episkop nad strastite od svoeto srce, }e donese vistinski plodovi i kako Episkop na Crkvata. Site nie sakame ovoj proces na duhovno izgraduvawe na potrebniot episkopski kadar i kaj nas {to pobrzo da se zaokruì i rabotime na toa. Sekako, postojat i vonredni sostojbi, kako {to be{e povoeniot ateisti~ki period ili posledniot obid na Srpskata Pravoslavna Crkva za sozdavawe na paralelna crkovna erarhija kaj nas, koi moàt da go skratat ovoj proces. No, bitno, site deneska sfa}ame deka procesot na vozobnovuvawe na Episkopatot na na{ata Crkva e najsu{tinski povrzan so procesot na vozobnovuvawe na mona{tvoto vo Republika Makedonija, kako edinstveno novo slu~uvawe. Samo monah moè da bide Episkop. Site moème da se prisetime deneska deka ovoj devetgodi{en soboren podvig vo na{ata Crkva se slu~uva{e vo uslovi na postojano plukawe vrz nego od strana na nekoi mediumi i novinari, za {to sme im mnogu blagodarni. Zatoa {to plukanicata, i samo taa, e vodata za polevawe {to najmnogu pridonesuva za pravilno rastewe na eden monah i na eden Episkop. Vo me uvreme nekoi prestanaa, otkako kako neveren Toma prvo ja stavija rakata vo ranata na na{ite rebra; na nekoi ni toa ne im pomogna ba{ mnogu, a poedinci prodolìja i PASTIROT NEMA DA PRESTANE DA SVIRI NA KAVALOT NA UMOT, DURI I KOGA OVCITE MU PASAT; TA DURI NI KOGA SE NA PLAD- NINA. NI{TO TOLKU NE GO PLA{I VOLKOT KOLKU ZVUKOT NA PASTIRSKIOT KAVAL. 45

46 denes da plukaat vrz toj podvig i vrz Svetiot Arhierejski Sinod na Makedonskata Pravoslavna Crkva (dodeka ne se zaokruì celiot proces, neli?). Tie treba da znaat deka dokolku monasite kaj nas, a so toa i idnite Episkopi, se razvivaa vo pogre{na nasoka - bez pokajanie, bez podvig, bez èlba za vosovr{uvawe, bez odrekuvawe od svetot - toga{ plukaweto im e prosteno. No, dokolku vo ovie te{ki vremiwa na op{to bogootstapni{tvo se najdoa nekolku hrabri du{i {to Mu go posvetija svojot ìvot na Boga, ta pa aj}i i stanuvaj}i, trpelivo i vo pokajanie, ja prodolùvaat borbata protiv demonot i protiv negovite pridru`ni sili sekoga{ molej}i se i za svoite neprijateli, i kon koi postojano e svrteno okoto na nivniot Nebesen Otec, a nekoj i ponatamu prodolùva da pluka vrz niv, toga{ takviot neka razmisli dali ne e podobro da go sledi nivniot primer na pokajanie ili i ponatamu }e vleguva vo golem rizik mislej}i deka pluka vrz nekoi bezbo`nici. A vlogot e golem: du{ata. Razli~en e na{iot sud od Bo`jiot sud. Zatoa podobro e da se vozdrìme od osuduvawe na Episkopite na Makedonskata Pravoslavna Crkva. Odnosot kon Episkopot na Crkvata, sakale nie ili ne i bez ogled dali znaeme ili ne, sekoga{ mu dava nasoka na na{iot ìvot. Da vnimavame nasokata koja{to sami }e si ja izbereme, preku odnosot kon Episkopot da ne n# odvede vo bezizlez. Eve edno vistinsko pra{awe so koe treba da se zanimavaat novinarite, a za koe ne treba nitu da se ispovedani nitu da se pri~esteni, a toa e: zo{to onie {to se oddelija od nas,...a ostanatite pomesni Pravoslavni Crkvi na ~elo so Srpskata gi priznavaat kako avtonomna Ohridska arhiepiskopija,...zo{to tie, velam, ako imaat dobra namera kako {to na po~etokot izjavuvaa, sega od vnatre, kako priznati, ne go postavat pra{aweto za priznavaweto na na{eto ustavno ime Makedonska Pravoslavna Crkva i za priznavaweto na statusot samostojnost. Toa e edno vistinsko novinarsko pra{awe; i taka problemot e politi~ki, a ne crkoven, i polesno e za novinarite koga se zanimavaat so politi~ki pra{awa. Po toa i }e go poznaeme eden novinar dali sfatil {to se slu~uva, dali pi{uva so dobra namera da se re{i crkovniot spor ili e sluìtel na onie interesi koi ne sakaat da ja vidat Pravoslavnata Crkva obedineta...i svesno ili nesvesno, pravi dvig kon razedinuvawe. u{te edna{ za Ni{kiot raboten dokument: site pra{awa od kanonski, liturgiski, bogoslovski, crkoven karakter bea zadovolitelno re{eni so Ni{kiot raboten dokument i zatoa na{ata Komisija go potpi{a. Ostanaa sporni samo dve pra{awa za srpskata Komisija. Ednoto be{e dali sodrìnata od Ni{kiot raboten dokument {to se odnesuva do statusot na na{ata Crkva da se formulira so terminot samostojnost ili so avtonomija. Site delegati vo srpskata Komisija se sloìja za terminot samostojnost, osven eden, i glasot na toj eden pobedi, zatoa {to izgleda ostanatite ne sakaa da se pokaàt kako potkopuva~i na srpskite nacionalni interesi vo o~ite na Soborot na N 47

48 Srpskata Pravoslavna Crkva, a so toa da izlezat i od trkata za patrijar{iski prestol. Poinaku ne e objasnivo kako glasot na samo eden ~len od Komisijata moè{e da nadvladee, so ogled deka duri ne e ni pretsedatel na Komisijata. No, sigurni sme deka toj termin na krajot }e bide prifaten, a deka sega srpskite Episkopi ne popu{taat i go dràt kako adut za pazarewe. Sekako, zaboravaat deka nie nemame so {to da se pazarime. Vtoroto sporno pra{awe za nekoi srpski Episkopi e imeto, Makedonska Pravoslavna Crkva. Treba nekoj da e totalen bezumnik za da ne mu e jasno zo{to e sporno ova pra{awe. Nie, kako Komisija, u{te na samiot raboten sostanok (a toa stoi negde vo zapisnicite, i na{i i nivni) gi predupredivme deka bez terminot samostojnost i bez imeto Makedonska Pravoslavna Crkva nema nikakov dogovor so niv nitu vakov dogovor moè da pomine kaj Svetiot Arhierejski Sinod na Makedonskata Pravoslavna Crkva. Sigurni bevme deka i ovoj raboten dokument, kako i brojnite pred toa, }e bide vraten od Svetiot Arhierejski Sinod na Makedonskata Pravoslavna Crkva na povtorna dorabotka. Ovie na{i predupreduvawa gi potvrdija i burnite reagirawa na javnosta vo Republika Makedonija i od toj moment ovie dve pra{awa, politi~ki sporni za nekoi srpski Episkopi, stanaa i aktuelno pastirsko pra{awe za Svetiot Arhierejski Sinod na Makedonskata Pravoslavna Crkva. Ova reagirawe na javnosta namesto da pridonese nekoi Episkopi od Srpskata Pravoslavna Crkva da ja razberat na{ata pastirska pozicija i voop{to pastirskata sostojba vo Republika Makedonija, predizvika u{te eden ekstremen poteg od nivna strana, a toa e obidot za formirawe na paralelna crkovna erarhija vo Republika Makedonija. No, dobro e, u{te edna{ velam, {to go potpi{avme rabotniot dokument od Ni{, zatoa {to sega pred site Pravoslavni Crkvi nekoi srpski Episkopi n# obvinuvaat i na{ata pastirska grià ja prikaùvat kako strav od narodot i deka zatoa sme gi povlekle na{ite potpisi. I ne zabeleùvaat kutrite deka so toa samite svedo~at deka kaj nas nastanala nova pastirska sostojba, koja{to tie vo svojata negrià za na{ata Crkva ja previdele. A ako ne potpi{evme }e ne obvinuvaa deka sme duhovno nepodgotveni i teolo{ki nepismeni da go vodime ovoj narod, {to e mnogu polo{o. No, zaradi na{ite potpisi na videlina sega izlegoa nivnite klu~ni problemi, a toa se: problemot za statusot na na{ata Crkva, koj{to e pomal i formalen problem, i vtoriot, koj e nivniot glaven problem, imeto Makedonska Pravoslavna Crkva. I u{te ne{to, toa {to dvete Komisii go potpi{aa toj raboten dokument e u{te edna obvrska za dvete Crkvi da gi prodolàt razgovorite tamu kade {to zastanaa, koga za toa }e se sozdadat povolni uslovi. Kakov problem pak pretstavuvaat Sveti Jovan Lestvi~nik (so Sv. Georgij i Sv. Vlasij) ikona 13 vek, Petrograd 49

50 imeto i statusot na na{ata Crkva, kako edinstveni otvoreni pra{awa, za nekoi poedinci vo Srpskata Pravoslavna Crkva, Gospod znae?! ]e si zgre{ime du{a ako vo toj pravec razmisluvame. Osobeno koga se znae deka nie ne barame tomos za avtokefalnost od Belgrad tuku gi regulirame me usebnite odnosi!? Vpro~em, nam ne ni smeta ni~ie ime i nie nemame nikakov problem. Pove}e od desetmina mitropoliti na Gr~kata Pravoslavna Crkva vo gr~kiot geografski del od Makedonija ja nosat titulata makedonski i nie ne pravime problem od toa. Na toj {to mu smeta na{eto ime, a tvrdi deka e ~ovek na Crkvata, neka vidi {to problem si ima. Sigurno na site {to }e go ~itaat tekstot sama po sebe vo mislata }e im se pojavi dijagnozata na ovoj problem. Vakva e postojnata pastirska sostojba vo Republika Makedonija i nie ne pravime idol od nea. Ako ne{to se smeni i nie }e ja prilagodime na{ata pastirska dejnost - za da moème da gi vodime lu eto kon ona {to e edinstveno va`no, Hristos. Spored Svetite kanoni, crkovnite granici gi sledat dràvnite, a ne - sve{teni lica da podgotvuvaat teren za promena vo dràvnite granici, {to e vo sprotivnost na Evangelieto. Zatoa {to: Carstvoto nebesno e vnatre vo vas, a ne nadvor! Toa e Carstvoto na Bo`jata blagodat koe go zdobivame na duhoven na~in, a ne nekoe zemno carstvo. Ako nekoj do{ol vo Crkva da bara zemno carstvo, na svetoven na~in, toj ja zgre{il adresata. Eve kako glasi Kanonot 38 od Petto{estiot (Trulski) Vselenski Sobor vo Carigrad 691 godina: Go priznavame i nie praviloto {to go izdadoa na{ite Otci, a koe{to glasi - ako so carska vlast e osnovan nov grad ili ako vo idnina se osnova, vo takov slu~aj rasporedot na crkovnite raboti neka go sledi dràvniot i gra anskiot raspored (I Vsel. 4, 6, 7; II Vsel. 3; IV Vsel. 17, 28). [to tuka ne e jasno? U{te edna{ da se postavi pra{aweto: zo{to nekoj odedna{ i ednostrano go prekina nekolkugodi{niot proces na dijalog i dogovarawe, i toa pred samiot negov uspe{en kraj? Dali nekoj obezbeduva{e podobra pozicija vo nekakov sobor ili nekoj negde saka{e ne{to da sokrie od drugite? Ili obete? Ili avolot ni e kriv, kako i sekoga{? Edinstveno {to ni e jasno e deka tuka nema ni traga od qubov. Deka tuka zasega nema èlba i pastirski pristap site edno da bidat, kako Ti, O~e {to Si vo Mene i Jas vo Tebe; i tie vo Nas edno da bidat (Jovan 17, 21). Mnogu ubavo go tolkuva ova o. Vasilij Gondikakis: Edno e sredi{teto i eden e po~etokot na svetot, na vidliviot i nevidliviot. Eden e na~inot na vistinskoto edinstvo i postoewe: na~inot na ìvot na Svetata Troica. I tokmu toa go bara Gospod Isus od Otecot: vernite da bidat me usebno soedineti kako Nie. Da bidat soedineti zatoa {to Nie sme soedineti i zatoa {to ne postoi drug na~in na avtenti~en ìvot i prinesuvawe plod. Ova svetotroi~no kako vredi pove}e od edinstvoto. Toa e ednoto {to e edinstveno potrebno. I zatoa, ako vistinski go sakame edinstvoto, treba da sme podgotveni i dovolno silni da go `rtvuvame i da go gubime zaradi ova kako, koe{to e edinstvenoto potrebno. Samo toga{ edinstvoto }e go nao ame i }e go uìvame negibnato, a Gospod }e ni go dava neprestajno. Ako sme pak naprotiv gotovi s# da `rtvuvame, pa i troi~nata eklisiolo{ka osnova, zaradi edinstvoto koe{to nie go smislivme, toga{ vsu{nost se borime da ja prodolìme pomra~enosta, raskolite, i da go prodolìme vekot na zabuni i zbrki. Ili poto~no, toga{ so svoeto drèwe svedo~ime deka nikoga{ vistinski ne sme ja 51

52 spoznale Crkvata i nejzinoto nerazru{livo edinstvo, koe se temeli na Gospod, sekoga{ evharistiski razdrobuvan, a nikoga{ ne razdelen, i na Duhot Svet, Koj neizmenlivo se razdeluva i so Kogo vo seta Negova polnota se pri~estuvame (Sveti Vasilij Veliki). Koga ova edinstvo bi se razru{ilo makar i eden edinstven pat, bi izgledalo kako toa da bilo otsekoga{ nepogodno i nedostojno za ~ovekovite is~ekuvawa i za darot Bo`ji. Toa bi zna~elo deka Bog nikoga{ ne n# napravil pri~esnici i po blagodat zaedni~ari na blaèniot ìvot na neslienata i nerazdelna Troica. Umnosrde~nata molitva e kriterium za vistinsko ma~eni{tvo... Umnosrde~nata molitva e kriterium za vistinska qubov. Cvojata prvosve{teni~ka molitva Gospod, na ova mesto od Evangelieto, ja prodolùva so re~enicata: Da poveruva svetot deka Ti Si Me pratil (Jovan 17, 21)....A {to vakvoto svedo{tvo na edinstvo zna~i za ìvotot i za spasenieto na svetot, neka prodolì da govori o. Vasilij - i taka naj~esto za nas vo Crkvata avtoritetot na ~ovekot e pravoproporcionalen so negovata oddale~enost od nas - {to podaleku e nekoj Starec od nas (na primer Sveta Gora ili Crna Gora i Hercegovina) tolku pogolem avtoritet ima: Koga Crkvata bivstvuva onaka kako {to Hristos posakuva, (samo) toga{ taa go pruà svoeto svedo{tvo. A toa svedo{tvo ne e nekoja propoved koja{to nema vrska so nejziniot ìvot: toa e sevkupnoto ustrojstvo na nejzinoto bivstvuvawe na na~in poinakov, na~in diktiran i osvetuvan od ona troi~no kako. Kako {to Gospod Hristos ednostavno objasnuva: da se qubite eden so drug, po toa }e ve poznaat site deka ste Moi u~enici (Jovan 13; 34-35). Ova }e ve poznaat ima ontolo{ko zna~ewe, zna~i deka blagodatnata qubov ima sila da gi privle~e i prisoedini site kon zaednicata {to se spasuva. Kako da se nadmine postojnata crkovna sostojba? Posle s# treba da ostavime da pomine eden period, bez prodlabo~uvawe na ranite, so {to }e pridoneseme sostojbata da se smiri, a avolot da prestane da ni se smee. Potoa, gi sovetuvame lu eto {to se oddelija od nas samo nivnata po~etna ideja da ja potenciraat: deka tie go sfa}aat nivniot pat kako edinstven legitimen na~in da se dojde do status na avtokefalnost. Toa e pozicija {to moè relativno lesno da se brani. No, imaat i edna pozicija {to mnogu te{ko se brani: toa e nekoristeweto na imeto Makedonska Pravoslavna Crkva, koe{to Srpskata Pravoslavna Crkva i so rabotniot dokument od Ni{ se obvrza da go koristi, kako i nivnoto posrbuvawe od strana na informativnite stranici vo oficijalnite sajtovi na srpskata i na gr~kata Crkva. Seto ova frla mnogu somne`. No, i od ovaa stapica, za site, ima izlez: tie treba sega odnatre, vo ramkite na formalnata zaednica so srpskata i so ostanatite pomesni Crkvi so koi{to ja imaat, dostoinstveno i hrabro, da go postavat pra{aweto za priznavawe na samostojnosta i na imeto na na{ata Crkva, Makedonska Pravoslavna Crkva. Umnosrde~na molitva kako kriterium na vistinska teologija (bogoslovie)...teologija bez umnosrde~na molitva e pove}e tehno-logija ili ume{nost 53

54 Ova e klu~en moment. S# dodeka ne go pokrenat ova pra{awe pred ostanatite Crkvi, a istovremeno ja negiraat i omalovaùvaat Crkvata vo koja bile krsteni, vospituvani i zamona{eni, s# dotoga{ }e smetame deka, svesno ili nesvesno, se vpregnale vo slu`ba na velikosrpskite politi~ki nacionalni i crkovni interesi, a deka go proma{ile svojot pastirski priziv. Od momentot koga }e gi ispravat ovie dve dosega{ni gre{ki, pripi{ani na nivnata mladost, temperament i revnost, }e po~neme i da gi po~ituvame. A ako eden den uspeat, toga{, }e zasluàt sekoja ~est. No da vidime, tie se na poteg...? Vo me uvreme, ako moè barem, da ne se navreduvame edni so drugi, zatoa {to otkako }e go re{ime sporot }e ni ostane li~nata netrpelivost (pojdovnata to~ka na s# dosega) i povtorno }e se najdeme vo bezizlez, neprimaj}i se eden so drug, a takviot vulgaren na~in na komunikacija sekoga{ e i znak za otsustvo na blagodatta Bo`ja i predvesnik deka ni{to nema da napravime, pa vo koj pravec i da gi terame rabotite. Isto, mislime i sigurni sme, deka treba da pomine i izborot za nov Patrijarh vo Srbija, bidej}i so toa }e go izbegneme projavuvaweto na ekstremni pregovara~i od srpska strana, koi{to me usebe bi se dokaùvale koj e pogolem za{titnik na srpskite nacionalni interesi vo borbata za patrijar{iskiot prestol, a na {teta na razgovorite i na crkovnoto edinstvo. Toa e prirodno i toa ve}e go vidovme. I ne se lutime na toa, tuku go razbirame. No, taka ne moème ponatamu. Vo Makedonskata Pravoslavna Crkva - Ohridska Arhiepiskopija naskoro }e se slu~at novi hirotonii. Otkako i nie }e gi konsolidirame na{ite redovi, toga{ }e moème da sedneme na masata za razgovori, i toa najverojatno pod pokrovitelstvo na Ruskata Pravoslavna Crkva - na tema 'Umnosrde~na molitva'. Vakviot predlog, ako go prifatime, }e ni pruì i vreme od dve-tri godini da se podgotvime za dadenata tema. Sekako, ne so ~itawe knigi, taka nikoj ne se podgotvil, tuku so postojana pokajna umnosrde~na molitva. Teologija e sostojba na duhot, ostvarena od blagodatta Bo`ja. Ovde se nao a razlikata pome u teologijata i filozofijata, pome u vistinskata teologija i teologijata na intelektualcite. Ako edno takvo vdahnovenie go dopre va{eto srce, toa ne }e ima ve}e kraj na zemjava. Toa e neiscrpno, za{to vo nego se nao a po~etokot na ve~niot ìvot. Ako duri i va{iot telesen sostav se raspadne, ova vdahnovenie }e ìvee vo vas so ogromna mo}. (Starec Sofronij) Za da ne se ~ini deka, ne daj Boè, nekoj se {eguva so nekogo ili neumesno predlaga sodrìnata na idnite me ucrkovni razgovori da bide na tema 'Umnosrde~na molitva', vo rezimeto {to podolu sledi }e se obideme nakratko, so nekolku primeri, da objasnime kako umnosrde~nata molitva e vrven kriterium na sevkupniot na{ crkoven ìvot i podvig. Umnosrde~nata molitva e kriterium za vistinsko ma~eni{tvo....znaeme deka Bog ne dopu{ta isku{enie pogolemo od na{ite sili. Toa zna~i deka na razli~nite nivoa od duhovniot rast nam ni se slu~uvaat soodvetni isku{enija, no ne zaradi pad (iako taa mo`nost e sekoga{ mnogu realna) tuku sekoga{ zaradi na{e pokajanie i duhovno vosovr{uvawe. Na prvoto nivo, koga na{eto srce e s# u{te zarobeno od strastite, demonot napa a od vnatre, zatoa {to ima sloboden pristap, no samo so intenzitet na predizvikuvawe pomisli, ~uvstva i èlbi. Na ova nivo u{te sme del od svetot. Na vtoroto nivo, koga na{eto srce e dovolno o~isteno od strastite, demonot ne moè da napadne od vnatre, odnosno zaradi 55

~istotata na srceto takviot vid napad ne mu e dovolen za da predizvika pad i zatoa toga{ napadot se slu~uva preku lu e koi{to se robovi na strastite, a podbucnati od nego. Na ova nivo, ne sme pove}e del od svetot. Da bevte od ovoj svet, toga{ svetot }e go qube{e svoeto (nema{e da ve napa a); no bidej}i ne ste od svetot tuku Jas ve izbrav od svetot - zatoa svetot i ve mrazi (Jovan 15, 19). Napadot preku lu e e porealen i sekoga{ dovolno silen za da go razbudi i pottikne nedopreobrazeniot del od strastite i da sozdade uslovi za na{ pad. Vidliviot napad preku lu e, iako na po~etokot e naso~en kon pottiknuvawe na site nedopreobrazeni strasti vo nas, na krajot, otkako nema da uspee, sekoga{ se sveduva na javno neprijatelstvo i omraza. Ova e neophoden stadium niz koj mora da pomine sekoj podvi`nik na umnosrde~nata molitva, koj{to odgovaraj}i so qubov na sekoe neprijatelstvo se udostojuva so darot na premin od prosvetluvawe kon oboènie. Ako Bog preku Svojata Promisla ne gi dozira{e na ovoj na~in isku{enijata, nikoj nema{e da vidi ni vosovr{uvawe ni spasenie. Zatoa, sekoj {to doìvuva javno neprijatelstvo i omraza, a nema umnosrde~na molitva, poarno neka se zapra{a kade duhovno zgre{il otkolku da se smeta za ma~enik, za poslednata prelest da ne bide pogolema od prvata. Promisla za nas. Samo dovolno o~istenoto srce od strastite i dotolku prosvetleniot um od Boèstvenata blagodat, po dar Bo`ji, soedineti vo umnosrde~nata molitva, ni go trga pokrivaloto od umot i srceto i ni go otkriva prostorot zad zavesata. Samo umnosrde~nata molitva ni go otkriva i beskrajno go zgolemuva vnatre{niot prostor na na{eto srce i ni daruva sodrìnata na ìvotot na na{ite bli`ni da postane sodrìna na ìvotot na na{eto isceleno srce. Samo taa sostojba na duhot n# voveduva vo tajnata na vzaemnoto proniknuvawe i prozemawe spored ikona i podobie na ona svetotroi~no kako : site edno da bidat kako {to Si Ti O~e vo Mene i Jas vo Tebe; i tie vo Nas edno da bidat (Jovan 17, 21). Samo blagodatnata umnosrde~na molitva ni ovozmoùva odnatre da go sfatime ~ovekot, zatoa {to onoj {to proniknal vo svoeto srce proniknuva i vo tu oto, i na toj na~in n# pokaùva svedoci na pastirskiot ideal: na site im stanav s#, ta po kakov i da bilo na~in da spasam nekogo. A ova go 56 Ymnosrde~nata molitva e kriterium za vistinska qubov....zarobenosta na srceto od strastite e sekoga{ pre~ka za vistinska qubov. Neprosvetleniot um, pak, nikoga{ nema da n# izvle~e od lavirintot na samoqubieto. Vo vakva duhovna sostojba nema vistinska qubov ni kon na{ite bli`ni, a kamoli kon na{ite neprijateli. Da ne zaboravime deka na{eto duhovno vosovr{uvawe ne e slu~aen proces, tuku e slu~uvawe koe{to se odviva pod neposreden nadzor na Bo`jata pravam zaradi Evangelieto, za da bidam u~esnik vo nego (1 Kor. 9, 19-23). Ymnosrde~na molitva kako kriterium na vistinska teologija (bogoslovie)....teologija bez umnosrde~na molitva e pove}e tehno-logija ili ume{nost, tehnika 57

58 na sostavuvawe na zborot otkolku bogoslovie, Bo`jo slovo. Pove}e znaewe {to proizleguva od na~itanost i logika otkolku znaewe {to proizleguva od li~nosna zaednica so Boga vo Teloto na Voploteniot Logos, Crkvata. Teolo{kata nauka {to se u~i vo {kolite i koja stana nau~na disciplina dostapna za site, ne ni ovozmoùva poznanie na Boga. Poznanieto na Boga izvira od ìvotot vo Boga, koj se ra a vo vnatre{nosta na srceto (starec Sofronij). Zo{to e toa taka? [tom srceto dovolno }e se o~isti od strastite, se slu~uva ona {to Sveti Grigorij Sinaitski go narekuva aktuelizacija na blagodatta na Kr{tenieto. Odnosno, blagodatta na Kr{tenieto {to izvira od dovolno o~istenoto srce ni go otkriva mestoto na srceto, a umot neodollivo privle~en na toa mesto saka da ostane tamu vnimatelno i so pla~ sledej- }i ja molitvata Gospodi Isuse Hriste pomiluj me. Vaka po~nuva procesot na preobrazuvawe na sevkupnata ~ovekova li~nost, na ~ovekoviot um, na ~ovekovoto slovo, na ~ovekovoto telo. Duri i samoto ~ovekovo prisustvo stanuva prisustvo vo sila. Preobrazenoto slovo stanuva slovo vo sila, slovo zad koe stoi teìnata na li~niot asketsko-isihasti~ki podvig i darot na Bo`jata blagodat. Toa slovo stanuva Bo`jo slovo, bogoslovie. Zatoa takvoto slovo ima sila da dopre do dlabo~inite na srceto na onoj {to go slu{a, da mu donese svetlina na bogopoznanie, nade` za spasenie i sila za podvig. I slovoto moe i propovedta moja ne se sostoe{e vo ubedlivi zborovi na ~ove~ka mudrost, tuku vo projava na Duh i sila (1 Kor. 2, 4). Nekoi lu e denes na svoja sopstvena duhovna {teta ja me{aat svetlinata na vistinskata teologija {to proizleguva od umnosrde~nata molitva i od ~isteweto na su{tinata na umot so znaeweto {to proizleguva od t.n. prvo gledawe na svetlinata, odnosno od umstvenata molitva i ~isteweto na energijata na umot. Prvoto ni se dava kako dar na prosvetlenost na umot i kako svetlina vo koja se vodime samite sebesi i onie pred koi{to Bog n# postavi da n# sledat, kako dar na teologija i mistagogija, a vtoroto ni se dava kako svetilka vo procesot na o~istuvawe na srceto, kako svetilka koja n# vodi po patot na vistinskoto poslu{anie i sogleduvaweto na sopstvenite grevovi. Ako vtorata svetlina (znaeweto) ja upotrebime za sogleduvawe, sudewe i osuduvawe na tu ite grevovi i u{te odozgora ako toa go nare~eme teologija, toga{ samo Gospod moè da n# izvle~e od oblasta na podnebesjeto i tragi~nata prelest. Ymnosrde~nata molitva kako kriterium na vistinsko rasuduvawe i vistinsko prosvetluvawe....samo umot izbawat, izmien i o~isten od Boèstvenata blagodat posle podolg aktiven molitven prestoj vo srceto biva obdaren so kvalitet na vistinsko 59

Boèstveno prosvetluvawe i so sposobnost za prosvetleno rasuduvawe. Ako seto ova se povrze so pove}egodi{niot opit i sobornata odgovornost na episkopskiot ~in, toga{ malku prostor ostanuva za delata na demonot i ne moè da ni se slu~i zbunetost i pobrkuvawe na tolku jasni ne{ta, kako {to se na primer: a) namesto na site da im staneme s#, nie na site da im kaùvame koj e {to; b) namesto crkovnite raboti da gi sledat dràvnite, nie da podgotvuvame teren za obratnoto; v) namesto da se prepoznavame po plodovite, nie da se delime zaradi grankite, a da se gordeeme so lisjata i nivnata senka. I na krajot da se ~udime zo{to narodot ni ìvee vo temnica i pod senka smrtna (Mat. 4, 16); g) namesto odnatre da gi menuvame sostojbite kon podobro, soglasno na{eto duhovno zreewe i erarhisko napreduvawe, nie da se obiduvame odnadvor, preku zakana so svetovna sila i so la`ni avtoriteti; d) namesto ~uvstvoto na etni~ka pripadnost da go upotrebuvame samo kako na~in za pastirski priod kon lu eto, nie beskrajno da go pothranuvame na {teta na edinstvoto na Crkvata i da go zakituvame so eshatolo{ka vrednost itn. Gluposti. Sekoj sam neka si go izbere patot. Jas kako duhoven otec dolèn sum da go pokaàm. 60