3.5 TEHNIČNO POROČILO

Transcript

1 3.5 TEHNIČNO POROČILO OPIS DEL UVOD Vasi oz. zaselki Mali Korinj, Veliki Korinj, Laze nad Krko in Boveljska Gora v občini Ivančna Gorica nimajo urejene vodooskrbe oz. nimajo javnega vodovodnega sistema, zato je občina Ivančna Gorica v svoje programe uvrstila izgradnjo vodovodnega sistema na tem območju. Namen tega projekta je izgradnja vodovodnega sistema Kuţeljevec Korinj, s katerim se bo z vodo oskrbovalo prebivalce omenjenih naselij. Urediti je potrebno črpališče ter zgraditi 7965 m vodovodnega omreţja in 100 m 3 vodohran ter vodovodne jaške z regulatorji tlaka, s katerimi se bo zniţalo tlake v vodovodnem omreţju OSNOVE ZA PROJEKTIRANJE - Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, 47/2010/V, Biro za komunalo d.o.o., december 2010, - geodetski posnetek obravnavanega območja, oktober 2010, - kataster PTT omreţja, Telekom Slovenije d.d., Ljubljana, - kataster električnega omreţja, Elektro Ljubljana d.d, - projektna naloga JKP Grosuplje, - gradbeno dovoljenje št / (302) OPIS OBSTOJEČEGA STANJA Na obravnavanem območju ni javnega vodovodnega sistema. Prebivalci vasi Mali Korinj, Veliki Korinj in Laze nad Krko se z vodo oskrbujejo iz kapnic, v času suše pa jim vodo dostavljajo gasilci. Pod vasjo Kuţeljevec je obstoječe črpališče za omenjeno vas. Na to črpališče se bo priklopil tudi predvideni vodovod. Na obravnavanem območju potekajo telefonski vodi, delno v zemlji in delno kot zračni vodi. Podzemni telekomunikacijski vod se kriţa s projektiranim vodovodom na začetku pri preklopu na obstoječi vodovod proti Kuţeljevcu in na delu trase pod Boveljsko goro. V naseljih Mali Korinj, Veliki Korinj in Laze nad Krko pa so napeljani zračni telekomunikacijski vodi. Na območju gradnje vodovoda prav tako potekajo električni kabli. V naseljih Mali Korinj, Veliki Korinj in Laze nad Krko je javno električno omreţje izvedeno v zračni izvedbi, manjši del omreţja v Lazah nad Krko pa poteka tudi pod zemljo. Pod Boveljsko Goro ni javnega električnega omreţja PREDVIDENO STANJE Predvidena je izgradnja vodovoda za oskrbo omenjenih naselij. V obstoječem črpališču, ki leţi pod vasjo Kuţeljevec na nadmorski višini 430,80 m, bosta dve potopni črpalki, ki bosta črpali vodo po cevovodu DN 80 in DN 100 v vodohran Korinj z maksimalno koto gladine 640 m.n.n. 5

2 Vodovod DN 80 bo potekal mimo zidanic pod Boveljsko Goro proti Malemu Korinju. Profil cevovoda se od jaška z regulatorjem tlaka v Malem Korinju poveča na DN 100 in poteka v istem profilu do Velikega Korinja, kjer se zaključi s hidrantom. V Malem Korinju je tudi odcep proti Lazam nad Krko, kamor se cevovod nadaljuje v profilu DN 80. Poţarna varnost iz hidrantov je zagotovljena le v Velikem in Malem Korinju, medtem ko je na ostalem območju potrebno za zagotovitev poţarne varnosti ohraniti obstoječe kapnice, ki pa pod nobenim pogojem ne smejo biti v fizični povezavi z novim javnim vodovodnim omreţjem. Predvideni so nadzemni hidranti, ki se jih postavi izven ceste v kolikor se doseţe soglasje vsakokratnega lastnika tangirane parcele. V nasprotnem primeru se izvede podtalni hidrant. Zaradi zelo razgibanega terena in velikih višinskih razlik je potrebno oskrbovano območje, ki se napaja iz črpališča in vodohrana, razdeliti na šest tlačnih con. Prva, zgornja tlačna cona, ki sega od kote 630 m n.m. do kote 580 m.n.m., se napaja neposredno iz vodohrana po cevovodih DN 100. Ta cona pokriva vas Veliki Korinj in večji del Malega Korinja. Druga tlačna cona pokriva preostali del Malega Korinja z objekti na kotah med 570 in 580 m.n.m. Sekundarni cevovod DN 60 se iz primarnega cevovoda DN 100 napaja preko regulatorja tlaka (vodovodni jašek z regulatorjem tlaka 1), ki bo reduciral tlak za 4,0 bare. Nato poteka vzporedno z njim proti niţje leţečim objektom. Tretja tlačna cona pokriva Laze nad Krko z objekti v dveh višinskih conah in sicer med 580 in 530 m.n.m. Regulator tlaka (vodovodni jašek z regulatorjem tlaka 2) se vgradi na primarni vod na višini pribliţno 580 m.n.m. in bo reduciral tlak za cca. 5,0 bara. Četrta tlačna cona se začne na koncu tretje tlačne cone na višini 512 m.n.m., kjer se nahaja regulator tlaka (vodovodni jašek z regulatorjem tlaka 5). Vodovod DN 60 se v naselju Spodnji Duč zaključi s hidrantom na višini 461 m.n.m. Peta tlačna cona pokriva zidanice pod Boveljsko Goro, katere leţijo med višinama 540 in 500 m.n.m. Sekundarni vodovod DN 60 se na primarnega priključi preko regulatorja tlaka (vodovodni jašek z regulatorjem tlaka 3), ki bo reduciral tlak za cca. 8,0 barov. Šesta tlačna cona pokriva zidanice pod Boveljsko Goro, katere leţijo med višinama 485 in 435 m.n.m. Sekundarni vodovod DN 60 se na primarnega priključi preko regulatorja tlaka (vodovodni jašek z regulatorjem tlaka 4), ki bo reduciral tlak za cca. 14,5 bara ELEMENTI VODOVODA Izvajalca naj se zaveţe, da bo vgradil le material, ki zadostuje tehničnim zahtevam upravljavca vodovoda. Predviden vodovodni material je potrebno pred vgradnjo pregledati in s strani predstavnika upravljavca pridobiti odobritev vstopa materiala na gradbišče TRASA VODOVODA Trasa poteka preteţno v cesti oz. v parcelah, ki predstavljajo javno dobro in so v lasti občine. Ponekod poteka vodovod v privatnih parcelah, za kar pa so bile sklenjene sluţnostne pogodbe. Potek trase je razviden iz priloţenih situacij. 6

3 ČRPALIŠČE Črpališče je obstoječ objekt, v katerem so črpalke za vas Kuţeljevec. Objekt ima podzemni del, ki je predviden za akumulacijo vode in za namestitev potopnih črpalk za Veliki in Mali Korinj, Laze nad Krko in Boveljsko goro. V črpališče je napeljan cevovod iz vodohrana, ki se napaja iz zajetja v Zagradcu. Dovodna cev je premera DN 75 in je priključena direktno na sesalni priključek črpalk. Za polnitev akumulacije bo potrebno obstoječo cev, ki je speljana pod stropom podzemnega dela objekta in je iz PEHDja, prekiniti in izvesti dotok preko prestrujnega ventila in ventila s plovcem. Prestrujni ventil bo zagotavljal tlak cca 2.0 bara, kot je v dovodni cevi sedaj. Pred prestrujnim ventilom je čistilni kos. Na dnu podzemnega dela črpališča bosta nameščeni potopni črpalki s karakteristikami Q = 1,0 l/s in H = 224 m, moč motorja je 4 kw. Črpalki bosta oplaščeni za zagotovitev zadostne hitrosti obtekanja in s tem hlajenja motorjev. Ker je v zgornjem delu objekta zelo malo prostora, to pogojuje tudi poloţaj črpalk in s tem namestitev vseh potrebnih armatur v nadzemnem delu objekta. Od priključka na črpalko do prehoda skozi steno objekta so vsi elementi- fazoni in armature DN 50. Na tlačni strani črpalk sta predvidena nepovratna ventila in ventila za izključitev ene ali druge črpalke. Nato se tlačni cevi zdruţita in naprej gre ena cev. Tu imamo nameščen merilec pretoka, T kos kot odcep za ventil za preprečevanje vodnega udara in pred njim čistilni kos ter zračnik in manometer. Pred čistilnim kosom je tudi ventil za zaporo odcepa in moţnost servisiranja ventila za preprečevanje vodnega udara VODOHRAN KORINJ Opis vodohrana 100 m 3 Vodohran je armiranobetonski objekt, ki je sestavljen iz vodne celice in armaturne komore. Lociran je tako, da bo kota maksimalne gladine na 640,00 m.n.m.. Vodna celica je okrogla in ima notranji premer 6,8 m in svetlo višino 3,3 m. Armaturna komora je pravokotnega tlorisa notranjih dimenzij 2,0 x 2,0 m in višine 4,2 m. Debeline sten in krovne plošče so 20 cm, debelina talne plošče vodne celice pa 25 cm. Vodna celica in armaturna komora sta med seboj ločeni z dilatacijo. Za opaţenje objekta se morajo uporabiti opaţi za vidni beton. Višina zasipa nad vodno celico je 1,2 m. Objekt se izvede na plast podloţnega betona C 8/10 debeline 10 cm. Med talno ploščo in steno vodne celice se vgradi tesnilni PVC trak višine 16 cm. Trak je potrebno pritrditi na armaturo talne plošče pred vgradnjo betona. Vodna celica je po osi predeljena s predelno steno, tako da je zagotovljeno kroţenje vode. V talni plošči vodne celice sta na obeh straneh predelne stene predvideni poglobitvi dim 60/60/30 cm za odtok in za izpust. Obe poglobitvi sta med seboj povezani s PVC cevjo d 63, ki se jo vgradi v predelno steno na dnu poglobitve. V krovni plošči se izvede odprtina 100/200 cm za dostop v vodno celico. Za dostop je predvidena vstopna lestev iz nerjavnega jekla iz cevni profilov DN 32 mm. Po dnu vodne celice se poloţi naklonski beton C 16/20 debeline 3 do 10 cm z naklonom proti poglobitvenima jaškoma. Po izvedbi preizkusa vodotesnosti se tlak in stene vodne celice dodatno zaščiti s tesnilnim premazom. 7

4 Armaturna komora sestoji iz dveh etaţ. Vstop v objekt je v zgornji etaţi, kjer so nameščene tudi vodovodne napeljave za dotok vode v vodno celico (DN 80) in za preliv iz vodne celice (DN 80). V spodnji etaţi so nameščene napeljave za odtok v omreţje (DN 100) in za izpust (DN 80). Na vseh cevovodih so vgrajeni ustrezni zasuni, na dotočnem oz. iztočnem pa je vgrajen še induktivni merilnik pretoka. Dostop v spodnjo etaţo je po vstopni lestvi iz nerjavnega jekla preko vstopne odprtine 80/80 cm. Ob odprtini je varovalna ograja višine 110 cm, prav tako iz nerjavnega jekla (cevni profil DN 32 mm). Med armaturno komoro in vodno celico je predvidena zasteklitev z oknom v plastificiranem aluminijskem profilu. V talni plošči armaturne komore je predvidena poglobitev 40/40/20 cm za odtok vode iz izpusta in preliva. Odtok iz poglobitve je speljan po cevi PVC d 110 do izpustnega objekta. Na iztoku iz cevovoda je predvidena vgradnja ţabjega pokrova. Po izpustnem cevovodu je predviden tudi dovod zraka v objekt. Izpust je namenjen le izpraznitvi vode iz poglobitev v vodni celici oz. prelivanju vode preko prelivov (do 200 l vode). Tlak v spodnji etaţi se izvede z naklonskim betonom C 16/20 debeline 3-5 cm z naklonom proti izpustnemu jašku. Stene v spodnji etaţi in strop podesta se prepleskajo z barvo za beton. Za dodatno toplotno izolacijo se stene in strop v zgornji etaţi obloţijo s kombi ploščami debeline 5 cm. Kombi plošče se lahko poloţi neposredno v opaţ, tako da se doseţe boljša sprijemnost z AB konstrukcijo, lahko pa se jih lepi na AB konstrukcijo. Lega toplotne izolacije na notranji strani je predvidena za preprečitev kondenza na ploščicah na nezasutem delu konstrukcije. V zgornji etaţi se tlak in stene obloţijo s keramičnimi ploščicami, strop se prepleska z barvo za beton. Po zunanjih vkopanih oz. zasutih delih objekta se izvede hidroizolacija z dvakratnim hladnim bitumenskim premazom in dvema slojema bitumenskega varilnega traku (izotekt T-4). Pri vodni celici se vertikalno hidroizolacijo izvede po izvedbi preizkusa vodotesnosti. Za zaščito vertikalne hidroizolacije se uporabi stirodur plošče debeline 2 cm, lahko pa tudi podoben material po izbiri izvajalca in potrditvi nadzora. Zaščita horizontalne hidroizolacije se izvede s plastjo betona C 8/10 debeline 5 do 10 cm. Ob objektu se v nivoju talne plošče poloţi drenaţna cev midren DN 100 mm. Cev se spelje v izpustni jašek v armaturni komori, od koder odteka voda naprej v izpustni objekt. Dovod zraka v objekt je predviden preko odcepa za dovod zraka na izpustnem cevovodu. Dovod zraka v vodno celico je preko prelivnega cevovoda. Odvod zraka iz vodne celice je preko zračnika iz nerjavnega jekla DN 150 mm. Odvod zraka iz armaturne komore je preko prezračevalne ţaluzije v steni armaturne komore. Po končanih delih se celotno območje ob vodohranu prekrije s humusom in zatravi. Predvidena je tudi ograditev objekta z mreţasto Alu ograjo višine 2,0 m. Ograja bo imela dvokrilna vrata, širine 2,5 m. Potrebna oprema ter dela za izvedbo elektro inštalacij in opreme ter sistem obratovanja sta razvidna iz načrta električnih inštalacij in električne opreme Statični izračun Projektiran objekt vodohrana je zasnovan kot stenasta armirano-betonska konstrukcija, C 25/30 z dodatki za doseganje vodotesnosti. 8

5 Debeline konstrukcijskih elementov t.j. krovnih plošč, sten in talnih plošč so 20 oz. 25 cm. Za armiranje je uporabljena rebrasta armatura RA 400/500-2 oz. mreţasta armatura MA 500/560. Za obremenitev je upoštevana obteţba po PTP 2. Objekt celice vodohrana in armaturna komora sta med seboj dilatacijsko ločena. V računu je bila upoštevana nosilnost temeljnih tal (б tal) = 50,0 N/cm 2. Ob izkopu mora pooblaščen geomehanik obvezno podati oceno nosilnosti tal in preveriti ustreznost predpostavljenih karakteristik temeljnih tal. V načrtih armature je preboje za instalacije potrebno uskladiti s projektom instalacij. Eventuelne spremembe na objektu se lahko izvajajo le na osnovi razgovora s projektantom in statičnega računa za spremenjeno stanje. Statični izračun vodohrana se nahaja v tehničnem poročilu PGD projekta Strojna oprema vodohrana Dotočno/odtočni cevovod NL DN 100 bo v objekt vstopil v dnu armaturne komore. Prehodu skozi steno sledi FF kos dolţine 300 mm, T kos 100/100, reducirni kos 100/80, FF kos dolţine 300 mm, zaporni ventil DN 80, Q kos za prehod v vertikalo, nepovratni ventil, FF kos dolţine 1500 mm, merilec pretoka, FF kos dolţine 700 mm, Q kos za prehod v horizontalo, FF kos dolţine 800 mm v smeri vodne komore in izlivni Q kos Odtok v porabo bo DN 100. Sesalni košari sledi prehodni kos skozi steno, dolţine 700 mm. V armaturni komori nato sledi zaporni ventil DN 100, FF kos dolţine 500 mm, nepovratni ventil, Q kos, zaporni ventil DN 100 in priklop na T kos 100/100. Preliv in izpust bosta speljana v poglobitev v armaturni komori. Preliv bo DN 80. Prelivnemu kosu bo sledil Q kos za prehod v horizontalo, nato prehodni kos skozi steno dolţine 1100 mm, Q kos za prehod v vertikalo ter FF kos dolţine 2400 mm, ki bo priključen na T kos DN 80/80. V smeri vodne celice bo na T kos priključen zaporni ventil in F kos dolţine 800 mm. V smeri poglobitve bo T kosu sledil FF kos dolţine 900 mm in izlivni Q kos. Vsi fazonski kosi bodo tlačnega razreda PN 10. Na vseh prehodih skozi stene bodo na fazonske kose vgrajeni tesnilni obroči Opis izvedbe preizkusa vodotesnosti vodne celice Vodna celica mora biti predhodno vsaj 7 dni napolnjena z vodo. Za preprečitev izhlapevanja vode je potrebno zamašiti zračnike in odprtine v vodno komoro. Vodno celico je potrebno napolniti do preliva, izmeriti temperaturo vode in zraka v vodni celici in temperaturo zunanjega zraka. 9

6 Zasuna na dovodni in izpustni cevi je potrebno zapreti in zaplombirati. Ko je vse opravljeno, se po 24 urah ugotavlja eventuelni upad gladine vode. V primeru, da je vodna celica vodotesna, sme biti padec vodne gladine manjši od 1 mm. Če je padec gladine večji, je potrebno najprej s slepimi prirobnicami (X kosi) zapreti vse cevovode. Nato se po 24 urah ponovi postopek. Če vodna gladina še vedno upada, je napaka v armiranobetonski steni vodne celice. Po odpravi napake se preizkus ponovi. Vodne celice se pred preizkusom vodotesnosti ne izolira s hidroizolacijo niti ne zasuje. Največkrat je mogoče napake v betonski steni celice opaziti na zunanji strani stene (sledi vode). Izvajalcu del je dopuščena izvedba hidroizolacije in zasipa pred preizkusom vodotesnosti. Odgovornost za ponovni izkop v primeru negativnega rezultata preizkusa vodotesnosti prevzema sam. Tak dogovor je potrebno skleniti pisno z veljavno dokumentacijo. O preizkusu vodotesnosti je potrebno izdelati zapisnik, ki ga potrdi nadzorni organ. Dezinfekcijo ter izpiranje vodohrana in cevnih zvez izvrši za to pooblaščena organizacija po ustaljenem postopku. O dezinfekciji, čiščenju vodne celice in dokumentaciji dezinfekcijskih sredstev je potrebno sestaviti zapisnik VODOVODNI JAŠKI Armiranobetonski jaški Lokacije vodovodnih jaškov so določene glede na tlačne cone, vi pa leţijo v povoznih površinah. Vodovodni jaški z reducirnimi ventili so notranjih dimenzij 2,00 2,50 2,00 m oz. 2,00 2,00 2,00 m, stene pa so debeline 20 cm. Vstopni jašek z lestvijo in višine 0,50 m se nahaja v kotu. Pod vstopno odprtino je poglobitev za zbiranje vode iz katere vodi ven drenaţni izpust iz PVC cevi Φ 50 dolţine 0,5 m. Vse armature v jašku so iz duktilne litine Jašek z reducirnim ventilom 1 V jašku notranjih dimenzij 2,00 2,50 2,00 m je na glavnem cevovodu NL DN 80 TT kos, na katerem so štirje zasuni. Proti vodohranu Vrh se cevovod razširi na NL DN 100, proti Lazam nad Krko pa se nadaljuje NL DN 80. Na četrti zasun je vezan avtomatski hidravlični ventil za redukcijo tlaka DN 65, ki oskrbuje prebivalce v drugi tlačni coni. Pred reducirni ventil je potrebno namestiti lovilec nečistoč, za njim pa zračnik. Na odcepu DN 50 je za zasunom predviden še varnostni ventil, kateri v primeru okvare reducirnega ventila razbremeni tlak v cevovodu DN 60. Cevovod NL DN 60 poteka vzporedno s cevovodom NL DN 80, ki pride od črpališča Korinj. 10

7 Jašek z reducirnim ventilom 2 V jašku notranjih dimenzij 2,00 2,50 2,00 m je na cevovodu NL DN 80 avtomatski hidravlični ventil za redukcijo tlaka DN 80. Pred reducirni ventil je potrebno namestiti lovilec nečistoč, za njim pa zračnik. Preko tega ventila se oskrbujejo prebivalci v tretji tlačni coni. Na odcepu DN 65 je za zasunom predviden še varnostni ventil, kateri v primeru okvare reducirnega ventila razbremeni tlak v cevovodu DN 80. V jašku sta tudi dva zasuna, ki omogočata zaprtje vodovoda za potrebe servisiranja armatur Jašek z reducirnim ventilom 3 V jašku notranjih dimenzij 2,00 2,50 2,00 m je na glavnem cevovodu NL DN 80 T kos s tremi ventili. Na odcepu DN 65 je vezan avtomatski hidravlični ventil za redukcijo tlaka DN 65, ki oskrbuje prebivalce v peti tlačni coni. Pred reducirni ventil je potrebno namestiti lovilec nečistoč, za njim pa zračnik. Na odcepu DN 50 je za zasunom predviden še varnostni ventil, kateri v primeru okvare reducirnega ventila razbremeni tlak v cevovodu DN 60. Cevovod NL DN 60 poteka vzporedno s cevovodom NL DN 80, ki poteka proti vodohranu Vrh Jašek z reducirnim ventilom 4 V jašku notranjih dimenzij 2,00 2,50 2,00 m sta na glavnem cevovodu NL DN 80 dva zasuna, med njima pa odcep, na katerem sta za zasunom DN 65 zaporedno dva avtomatska hidravlična ventila za redukcijo tlaka DN 65, preko katerih se oskrbuje prebivalce v šesti tlačni coni. Pred reducirni ventil je potrebno namestiti lovilec nečistoč, za njim pa zračnik. Na odcepu DN 50 je za zasunom predviden še varnostni ventil, kateri v primeru okvare reducirnega ventila razbremeni tlak v cevovodu DN 60. Cevovod NL DN 60 poteka vzporedno s cevovodom NL DN 80, ki pride od črpališča Korinj Jašek z reducirnim ventilom 5 V jašku notranjih dimenzij 2,00 2,50 2,00 m je na cevovodu NL DN 60 avtomatski hidravlični ventil za redukcijo tlaka DN 60. Pred reducirni ventil je potrebno namestiti lovilec nečistoč, za njim pa zračnik. Preko tega ventila se oskrbujejo prebivalci v četrti tlačni coni. Na odcepu DN 50 je za zasunom predviden še varnostni ventil, kateri v primeru okvare reducirnega ventila razbremeni tlak v cevovodu DN 60. V jašku sta tudi dva zasuna, ki omogočata zaprtje vodovoda za potrebe servisiranja armatur Gradnja jaška Pred pričetkom gradnje je potrebno na mestih, kjer pričakujemo promet pešcev, kolesarjev in ostalih vozil, zavarovati gradbišče z ustreznimi zaščitnimi ograjami in signalizacijo, kot je navedeno v predpisih o varstvu pri gradbenem delu. 11

8 Naklon breţine izkopa bo predvidoma 80. Po strojnem in ročnem izkopu gradbene jame je potrebno enakomerno splanirati dno v projektiranem padcu ( 3 cm), z odstranitvijo grobih ostrih kamnov. Ves odkopani material je potrebno pri odkopu v cestnem telesu sproti odpeljati ali deponirati ob trasi tako, da ne ovira prometa. Tam, kjer je gramozna podlaga, se odpelje samo zgornji umazani sloj, čisti gramoz pa deponira tako, da ni oviran promet in izvajanje del ob trasi izkopa. Plast asfalta se odpelje na trajno deponijo. Po izkopu se izvede nanos gramoznega materiala frakcije 0,02-60 mm v debelini 20 cm ter izravnava in utrditev nanesenega sloja. Zatem se izvede betonska plošča iz podloţnega betona C 16/20 v debelini 10 cm. Nato se izdela AB jašek dimenzije 2,40 2,90 2,40 m oz. 2,40 2,90 2,40 m iz betona C 25/30. Vstop v jašek je skozi stropno ploščo skozi vstopno odprtino dimenzije 0,80 0,80 m, ki se zapira z LTŢ pokrovom pokrov po standardu EN 124 C 250 kn. Zgornji del pokrova je na višini kote obstoječega terena. Znotraj se na strani vstopne odprtine montira vstopna lestev (nerjavni material) dolţine 2,30 m, ki se v steno pritrdi z jeklenimi sidrnimi vijaki. Dno jaška je poglobljeno ( cm), črpanje vode se lahko opravi s prenosno črpalko. Na poglobitev se montira nerjavna pohodna rešetka, poloţena na konzole. Izkopno jamo za zgrajenim AB jaškom se zasuje z izkopanim materialom. Na zunanji strani jaška se izvede hidroizolacija: 2 izotekt in 2 ibitol premaz in zaščita hidroizolacije s panel ploščami debeline 2 cm. Vodotesni prehod cevovoda NL skozi stene jaška se zagotovi s cevjo s sidrno prirobnico in ustrezno vgradnjo VODOVOD Cevovodi Trasa cevovod V1-1 (NL DN 80, PN 25, Vi spoj, L = 923,6 m) poteka od obstoječega črpališča Kuţeljevec ob robu ceste proti severu do kriţišča, kjer prečka asfaltirano cesto. Nato se trasa obrne proti jugu in poteka po makadamski poti mimo zidanic pod Boveljsko goro do kriţišča proti Malemu Korinj. Pred kriţiščem, v makadamski poti, je lociran vodovodni jašek z regulatorjem tlaka 4. Zaradi velikih tlakov, ki so potrebni za črpanje vode v vodohran Korinj, morajo biti vsi vgrajeni elementi cevovoda izdelani za delovni tlak 25 bar. V jašku 4 se preko avtomatskega hidravličnega ventila za redukcijo tlaka odcepi cevovod V6 (NL DN 60, PN 10, L = 558,8 m). Cevovod poteka nazaj proti severu ob cevovodu V1-1, nanj pa se priključijo objektu, ki tangirajo na ta cevovod. Od jaška 4 naprej proti Malemu Korinju poteka cevovod V1-2 (NL DN 80, PN 25, L = 536,8 m). Trasa poteka po asfaltni cesti do poti, ki vodi do objekta s hišno številko Kal 44. Tu se trasa obrne prti severu v breg po obstoječih poteh, do objekta s hišno številko Mali Korinj 38, pred katerim je lociran vodovodni jašek z regulatorjem tlaka 3. Zaradi velikih tlakov, ki so potrebni za črpanje vode v vodohran Korinj, morajo biti vsi vgrajeni elementi cevovoda izdelani za delovni tlak 25 bar. 12

9 V jašku 3 se preko avtomatskega hidravličnega ventila za redukcijo tlaka odcepi cevovod V5 (NL DN 60, PN 10, L = 236,2 m). Cevovod poteka proti zahodu ob cevovodu V1-3 do objekta mali Korinj 22, nanj pa se priključijo objektu, ki tangirajo na ta cevovod. Od jaška 3 naprej proti Malemu Korinju poteka cevovod V1-3 (NL DN 80, PN 16, L = 1510,6 m). Trasa sprva poteka po makadamski poti do kriţišča s cesto v Mali Korinj, nato pa do kriţišča pri objektu s hišno številko Mali Korinj 8 po asfaltni cesti. V kriţišču je lociran vodovodni jašek z regulatorjem tlaka 1. Zaradi velikih tlakov, ki so potrebni za črpanje vode v vodohran Korinj, morajo biti vsi vgrajeni elementi cevovoda izdelani za delovni tlak 16 bar. V jašku 1 se preko avtomatskega hidravličnega ventila za redukcijo tlaka odcepi cevovod V4 (NL DN 60, PN 10, L = 146,0 m). Cevovod poteka nazaj proti vzhodu ob cevovodu V1-3 do objekta Mali Korinj 1, nanj pa se priključijo objektu, ki tangirajo na ta cevovod. Od jaška 1 se cevovod proti vodohranu Korinju V1-4 razširi (NL DN 100, PN 10, L = 535,6 m), trasa pa poteka naprej proti zahodu po asfaltni cesti do objekta Veliki Korinj 1, kjer zavije proti severu, kjer je nad objektom Veliki Korinj 2 lociran vodohran Korinj, z volumnom 100 m 3. Od cevovoda V1-4 se pri objektu Veliki Korinj 1 odcepi cevovod V2 (NL DN 100, PN 10, L = 588,5 m), kateri gre naprej na zahod proti Velikemu Korinju. Trasa cevovoda v celoti poteka po asfaltni cesti. Od jaška 1 se proti severu odcepi cevovod V3-1 (NL DN 80, PN 10, L = 1359,4 m). Trasa cevovoda poteka po asfaltni poti proti Lazam nad Krko. Pri objekti Laze nad Krko 13 je lociran vodovodni jašek z regulatorjem tlaka 2. Od jaška 2 naprej proti severu po asfaltni cesti poteka cevovod V3-2 (NL DN 80, PN 10, L = 829,4 m). Ta cevovod poteka do objekta Laze nad Krko 4. Del trase skozi naselje poteka tudi v makadamski poti, del pa tudi v raščenem terenu. Cevovod 7-1 (NL DN 60, PN 10, L = 205,8 m) je nadaljevanje cevovoda V3-2 proti vzhodu do objekta Laze nad Krko 3. Pred objektom je lociran vodovodni jašek z regulatorjem tlaka 5. Od jaška 5 proti severu poteka cevovod V7-2 (NL DN 60, PN 10, L = 554,8 m). Trasa poteka čez travnik in gozd do objekta Laze nad Krko 2a, nato pa po obstoječi poti proti objektu Laze nad Krko 1. Na trasi vodovodnega sistema Kuţeljevec Korinj je predvidena vgradnja 16 nadzemnih hidrantov, 17 podtalnih zračnikov in 15 blatnikov. Vse cestne kape so samozaporne premera 200 mm za zasune Polaganje cevovoda Pred pričetkom gradnje je potrebno na mestih, kjer pričakujemo promet pešcev, kolesarjev in ostalih vozil, zavarovati gradbišče z ustreznimi zaščitnimi ograjami in signalizacijo, kot je navedeno v predpisih o varstvu pri gradbenem delu. 13

10 Širina izkopa dna jarka znaša širina cevi + 0,30 m na vsako stran cevi. Predviden naklon breţine znaša 80 o. Globina izkopa jarka za cevovode znaša do 2,0 m. Pri izkopu v travniku se pred izvedbo izkopa humus v debelini cca 20 cm odrine, po končani vgradnji in zasipu pa ponovno razgrne in površina zatravi. Po strojnem in ročnem izkopu jarka je potrebno dno enakomerno splanirati v projektiranem padcu (+3 cm) in odstraniti ev. grobe ostre kamne. Na tako pripravljeno dno se izdela peščena posteljica v debelini cca. 10 cm iz peščenega materiala frakcije 0,02-8 mm, oziroma max. do 1/8 premera vodovodne cevi ter utrdi do 95% trdnosti po standardnem Proktorjevem postopku. Na utrjeno peščeno posteljico se izvede 3-5 cm debel nasip za poravnavo tal, na katerega se poloţi cev. Obsip cevi se naj nato izvaja v plasteh po cm, na obeh straneh hkrati. Paziti je potrebno, da se cev ne premakne iz leţišča. Obsip in nasip se utrjujeta do 95 % trdnosti po standardnem Proctorjevem postopku do višine 20 cm nad temenom cevi. Obsipni material bo nov peščen material frakcije 0,02-8 mm, oziroma max. do 1/8 premera vodovodne cevi. Nad nasipom se jarek zasuje s čistim gramoznim materialom ali materialom iz kamnoloma granulacije 0,02-60 mm, in sproti vibracijsko utrjuje do 95 % trdnosti po standardnem Proctorjevem postopku v slojih debeline cm, velja za celoten potek trase v cestišču. Debelina posameznega sloja utrjevanja nikakor ne sme biti večja od 50 cm. Pri polaganju cevi je potrebno paziti na prenos in spuščanje cevi v izkopani jarek. Nikoli se ne sme dopustiti, da cev prosto pade v jarek. Pri polaganju cevi na trasi, ki sledi krivini večjega radija, se kotni odklon v spoju doseţe šele potem, ko je spoj pravilno sestavljen z dvema popolnoma ravnima cevema. Po končanem delu s polaganjem cevi je potrebno konec cevovoda zapreti, da se zaščiti pred vstopom ţivali ali umazanije. Pred spuščanjem fazonskih kosov v jarek je potrebno vsak kos preveriti glede poškodb. Pred spuščanjem se preveri tudi sedeţ tesnila in odstrani eventuelne nečistoče. Ko se sedeţ tesnila očisti se vstavi tesnilo, ki je dobavljeno skupaj s fazonskimi kosi. Za tesnila se uporabljajo EPDM elastomeri. Za pravilno stikovanje in zadostitev vsem zahtevam upravljavca, je potrebno uporabiti tesnila, ki so opisana v projektu in jih priporoča proizvajalec cevi. Pred končno ureditvijo cestišča je potrebno jarek nad cevovodi z gramoznim materialom zasuti do končne nivelete, da ne pride do poškodbe armatur na cevi. Začasni zasip se odstrani tik pred končno ureditvijo terena. Po končnih delih se prizadete površine uredi v prvotno stanje. Pri obnovi se obnovi vozišče v skladu z zahtevami upravljavca cest asfaltiranje, končna plast. Na spojih novega in starega asfalta se le-ta obrezuje (''freza'') v skladu z zahtevami upravljavca ceste v min. širini 0,3 m. Varovati je potrebno obstoječe ograje, robnike ob izkopu; ob ev. poškodbi jih je potrebno obnoviti in vzpostaviti prvotno stanje. Vse cevovode je potrebno označiti z indikatorskim trakom, zasune pa s tablicami, pritrjenimi na drogove. 14

11 Izkop mora biti primerno zavarovan, odsek pa opremljen s predpisano prometno signalizacijo v skladu z vsemi veljavnimi predpisi. Izkop in vsa ostala dela je potrebno izvajati v skladu s predpisi o varstvu pri delu in drugimi tehničnimi predpisi veljavnimi za takšna gradbena dela. Nad izvajalcem mora biti organiziran strokovni nadzor (nadzor izvajalca, vodja gradbišča, predstavnik investitorja in naročnika) Tlačni preizkus in dezinfekcija cevovoda Uspešen tlačni preizkus je predpogoj za uporabo. Tlačni preizkus se izvaja tako, da so spoji nezasuti. Ko je cevovod pod tlakom, se izvede zasip jarka, tako da cevi obdrţijo svojo lego. Cevovod se na obeh straneh zapre s slepima prirobnicama, opremeljinima z ventiloma za napolnitev cevovoda in odzračevanje. Najboljše je polnjenje cevovoda s spodnje strani. Pri izvedbi tlačnega preizkusa je potrebno upoštevati navodila proizvajalca cevi. Vodo uporabljeno za tlačni preizkus je moţno v nadaljnjem postopku uporabiti za dezinfekcijo. Tlačni preizkus v merilnem jašku se izvede, ko so vsi elementi sestavljeni v skladu s projektom. Inštalacija se na obeh straneh zapre s slepima prirobnicama, opremljenima z ventiloma za napolnitev cevovoda in odzračevanje. Pri izvedbi tlačnega preizkusa je potrebno upoštevati navodila proizvajalca cevi. Vodo uporabljeno za tlačni preizkus je moţno v nadaljnjem postopku uporabiti za dezinfekcijo. Upravljalca vodovoda je obvezno treba obvestiti en dan pred izvajanjem predpreizkusa z opozorilom o začetku izvajanja le-tega in tudi o začetku izvajanja glavnega preizkusa. Po opravljenem tlačnem preizkusu se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo nadzorni organ upravljavca, izvajalec tlačnega preizkusa in predstavnik izvajalca gradnje vodovoda. Zapisnik o uspešno opravljenem tlačnem preizkusu je sestavni del investicijsko-tehnične dokumentacije. Po končani izgradnji je potrebno vse vodovodne naprave dezinficirati. Dezinfekcijo se mora izvajati po določilih poglavja 12 (Dezinfekcija) standarda SIST EN 805, navodilih DVGW W 291 in po navodilih, potrjenih od IVZ. Dezinfekcijo izvaja pooblaščena institucija. V primeru, da se ţe s spiranjem s pitno vodo doseţe zadovoljive rezultate, dezinfekcija s sredstvom za dezinfekcijo ni potrebna. Po opravljeni dezinfekciji se izvede dvakratno vzorčenje za mikrobiološko in fizikalno-kemijsko analizo v primernem časovnem presledku. O uspešno opravljeni dezinfekciji se izda potrdilo. Na osnovi potrdila se sme vodovod vključiti v obratovanje. Vode uporabljene za dezinfekcijo ni dovoljeno spustiti neposredno na prosto, temveč jo je potrebno nevtralizirati Tlačni preizkus vodovoda in vodovodnih inštalacij Tlačni preizkus se mora izvajati po določilih SIST EN 805 poglavje 11, ter z naslednjimi dopolnili. Glede določila, definiranega v točki omenjenega standarda, velja: 15

12 A. MDP = sistemski obratovalni tlak lahko opredelimo kot največji moţni obratovalni tlak v sistemu. STP = sistemski preizkusni tlak za vse cevovode se določi takole: a. kadar je vodni udar izračunan, znaša preizkusni tlak: STP = MDPC kpa, b. kadar vodni udar ni izračunan, znaša preizkusni tlak: STP = MDPa x 1,5 ali STP = MDPa kpa. Vsakokrat velja niţja vrednost. MDPC = obratovalni sistemski tlak + izračunana vrednost tlaka pri vodnem udaru. MDPa = obratovalni sistemski tlak + določena vrednost tlaka pri vodnem udaru, ki pa ne sme biti manjša od 200 kpa. B. MDP za centralni vodovodni sistem znaša 7,00 bar, za druge vodovodne sisteme MDP določi projektant. C. STP za centralni vodovodni sistem znaša 14,00 bar, za druge vodovodne sisteme STP določi projektant. D. Do izvajanja predpreizkusa mora biti cevovod napolnjen z vodo in pod tlakom MDP=7 bar, neprekinjeno 24 ur. E. Predpreizkus se izvaja tako, da se tlak dvigne na STP in se pri ceveh do DN 400 v 30- minutnih razmakih merita padec tlaka in količina dodane vode za ponovno vzpostavitev STP. Pri ceveh nad DN 400 znaša interval meritev 60 minut. Postopek se ponavlja, dokler zveznica med dvema točkama v diagramu Q = f(p) ne seka abscise v točki STP. F. Čas glavnega preizkušanja naj bo 1 ura. Preizkus je uspešen, če v tem času tlak STP ne pade za več kot 0,2 bar. G. Zapisnik o tlačnem preizkusu naj bo napisan na obrazec, prirejen po DIN 4279, del IZBIRA MATERIALA ZA IZVEDBO VODOVODA Ves vgrajeni material mora ustrezati tehničnim navodilom, izdanim s strani bodočega upravljavca vodovoda. Materiali, iz katerih so izdelani elementi vodovoda, vključno s tesnili, ki pridejo v stik z vodo, ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti vplivati na kakovost vode, kar mora biti potrjeno z ustreznimi dokazili. Vsi elementi vodovoda morajo biti ustrezno zaščiteni proti škodljivemu delovanju okolice (korozija, blodeči tokovi itd.) in pred vplivi vode (inkrustracija). Material je potrebno pred vgradnjo pregledati in na osnovi odobrenega seznama in pregleda materiala v skladišču izvajalca del pridobiti s strani predstavnika upravljavca odobritev vstopa materiala na gradbišče. Spremembe materiala so moţne le v soglasju s projektantom, odobri pa jih predstavnik upravljavca, ki nadzira vgradnjo materiala. 16

13 Cevi iz nodularne litine Za vodovod se smejo uporabljati izključno elementi cevovodov, izdelani iz nodularne litine (NL) z natezno trdnostjo, ki ni niţja od 400 N/mm2. Cevi z obojko morajo biti izdelane v skladu s SIST EN 545:2007, z odgovarjajočimi spoji za različne primere vgradnje (STD, STD Ve, UNI Ve). Cevi morajo biti na zunanji strani zaščitne z aktivno galvansko zaščito, ki omogoča vgradnjo cevi tudi v agresivnejšo zemljo (z zlitino Zn+Al minimalne debeline 400 g/m2) in premazane z modrim epoksijem, na notranji strani pa s cementno oblogo Fazonski kosi iz nodularne litine Fazonski kosi morajo biti izdelani iz nodularne litine v skladu z EN 545:2002, z zunanjo in notranjo epoksi zaščito min. debeline 70 mikronov. Opremljeni morajo biti z odgovarjajočimi tesnili v skladu z EN Prirobnični fazonski kosi standardne izvedbe morajo imeti vrtljivo prirobnico, obojčni fazonski kosi morajo imeti STD, STD Ve ali UNI Ve spoj. Prirobnična tesnila morajo biti iz EPDM elastomerne gume s kovinsko ojačitvijo Reducirni ventil Telo ventila je izdelano iz duktilne litine GJS z epoxy zaščito minimalno 250 mikronov. Membrana je ločena od zapirala na katerem je tesnilni element quadring. Prehod skozi ventil je reduciran zaradi boljše regulacije (linearnosti). Ventil deluje na avtomatski hidravlični način in ima ločen pilot iz nerjavečega jekla za nastavitev redukcije (območja 0,1-2 bar, 1,2-14 bar, 7-21 bar). Povezave so iz nerjavečega jekla. Opremljen mora biti z indikatorjem poloţaja, kontrolno enoto za nastavitev hitrost odpiranja, zapiranja in reakcije in dvemi manometri na katerih lahko vidimo dejanski tlak v cevovodu tudi ob zaprtem kontrolnem krogu. Vgradna mera po standardu EN5752 serija 1, prirobnice PN10, PN16 ali PN 25: EN Lovilec nesnage Telo prirobničnega lovilca nesnage mora biti iz litine z epoxy zaščito s čistilno mreţico iz nerjavečega jekla s perforacijo najmanj 1,2 mm, ter čistilno prirobnico EV zasuni (podobno TIP 21 in 23) EV zasuni morajo biti izdelani iz litine GGG400, z epoxy zaščito minimalne debeline 250 mikronov. Klin zasuna je zaščiten z EPDM elastomerno gumo. Vreteno zasuna je izdelano iz nerjavečega jekla in ga je moţno menjati brez izvleka klina iz ohišja. Tesnjenje na vretenu je izvedeno z dvema "O" tesniloma iz NBR. Konstrukcija puše iz POM omogoča pomik vretena navzgor ob prekomernih momentih (opozorilo). Na obeh straneh klina so teflonska vodila pravokotne oblike za zmanjšanje trenja pri uporabi. Moment pri upravljanju ventila doseţe vrednost 60 % od dovoljene po standardu Spoj telesa in pokrova ventila je izveden brez vijakov in zagozd. Ustrezati morajo standardu EN 1074 in ISO

14 Zračniki Telo zračnika je izdelano iz duktilne litine GJS z epoxy zaščito minimalne debeline 250 mikronov, plovci so iz ABS, šoba malega plovca je iz poliamida, tesnilo glavnega plovca pa EPDM. Mreţa za zaščito pred nesnago in pokrov sta iz INOX jekla. Delovno območje tlaka obsega 0,1 25 bar. V ohišje je vgrajen dodatni odzračni ventila za kontrolo delovanja Montaţno demontaţni kos Montaţno - demontaţni kosi morajo biti izdelani iz jekla z Epoxy zaščito min. 250 mikronov; tesnjenje EPDM. Moţnost nastavitve dolţine +-25mm Nepovratni ventil Telo prirobničnega ventila mora biti iz litine z epoxy zaščito, z gumirano loputo (EPDM) Mehanski regulator nivoja plovni ventil Telo regulatorja je izdelano iz sive litine SL 25. Plovec, vzvod, regulirna palica, sedeţ ter zapiralni element je izdelan iz INOX, vodilo iz teflona PTFE, tesnilo pa iz sintetične gume NBR. Prirobnice so vrtane po ISO Nadzemni hidrant Telo nadzemnega hidranta mora biti iz INOX, glava iz nodularne litine z dvema»c«priključkoma ter enim»b«priključkom. Hidrant mora biti opremljen z izpustno odprtino po kateri odteče stoječa voda iz hidranta. Ustrezati mora standardu DIN Cestna kapa Kapa mora biti okrogle oblike, fi 115 mm, izdelana iz litine GG 250. Ustrezati mora standardu DIN 4056 z napisom "VODA" ali "VODOVOD" Tesnila za prirobnice Tesnila morajo biti iz EPDM ali NBR gume, ki ustreza uporabi v stiku s pitno vodo. Tesnila imajo vgrajen nosilni kovinski obroč in so profilirane oblike (na notranjem premeru ojačitev okrogle oblike) Pokrov iz nodularne litine Pokrovi morajo biti izdelani iz nodularne litine v skladu s standardom SIST EN124, zaščiteni z bitumenskim premazom. Razred nosilnosti C250 KN naj bo opremljen z obročem iz elastomera in naj ima moţnost naknadne vgradnje ključavnice ter moţnostjo simbolnega označevanja namena jaška (voda). 18

15 IZVAJANJE GRADNJE IN TEHNIČNA IZVEDBA OBJEKTOV Zemeljska dela Splošna določila Vsa zemeljska dela se izvajajo po načrtih in detajlih, določilih tehničnih predpisov in v soglasju z obveznimi standardi. Pred začetkom del je izvajalec dolţan popolnoma očistiti teren, odstraniti rastline in objekte ter ves material transportirati na deponijo, katero določi investitor. Na tako očiščenem terenu, izvajalec skupaj s predstavniki investitorja posname vse višinske kote terena, zakoliči in zavaruje celotno traso cevovoda oziroma objekte, ki se gradijo. Vse kote in ostale podatke vpiše v gradbeno knjigo zaradi točnega obračuna zemeljskih del. Potrebno razpiranje oziroma črpanje meteorne ali podtalne vode pri izkopih jarkov ali za objekte, je izvajalec del dolţan izvršiti na lastne stroške. Pri vseh izkopih mora izvajalec del paziti, da poškoduje čim manj obdelovalnih površin in objektov, ker gre vsaka škoda, nastala iz naslova nestrokovnega in nesolidnega dela, ter po njegovi krivdi, na stroške izvajalca del. Vsa zemeljska dela morajo biti izvršena pravilno in upoštevaje vse kote in detajle iz načrtov. Preden se dela nadaljujejo, morajo biti vsa zemeljska dela sprejeta in potrjena s strani nadzornega organa ter zaradi obračuna, vpisana v gradbeno knjigo. Obračun vseh zemeljskih del se izvrši po dejansko izvršeni količini Izkopi Vsi izkopi za objekte oziroma izkopi jarkov za polaganje cevovodov ali izkopi temeljev objekta morajo biti izvršeni pravilno po kotah in detajlih iz načrtov ter predpisanih padcev. Izkopi pri objektih se vršijo po zunanjih merah temeljev in zidov, upoštevanje dodatno razširitev za 60 cm z vsake strani in naklon v odvisnosti od kategorije zemljišča ter načrta eventuelnega razpiranja. Odstranitev vsipov in njihovega kasnejšega zasipavanja gre v breme izvajalca del. Obračuni izkopov se vršijo 1 m 3 izkopanega materiala v raščenem stanju ne glede na kategorijo zemljišča Planiranje terena in jarkov Planiranje terena okoli objekta, kakor tudi dna jarkov za cevovode ali temeljev objekta, mora biti izvršeno do zahtevane točnosti po popisu del. Planiranje in čiščenje terena po končani gradnji, zasipanje jam na gradbišču po odstranitvi vsega preostalega materiala, kakor tudi izkopa začasnih jam, se obračuna v zaključnih delih. Obračun se vrši po 1 m 2 planirane površine. 19

16 Peščena posteljica, zasipi jarkov in zasipi ob objektih Peščena posteljica, kakor vsi zasipi jarkov za polaganje cevovoda in zasipi ob objektih, morajo biti izvršeni z materialom in na način, kakor to predvidevajo načrti oziroma opis del. Obsip cevi se izvaja v plasteh po 15-20cm, na obeh straneh cevi hkrati. Obsipi in zasipi vodovodnih cevi morajo biti sproti vibracijsko utrjevani v slojih debeline 30-40cm. Debelina utrjevanja nikakor ne sme biti večja od 50cm. Pri zasipanju jarkov za cevovode je obvezno potrebno uporabiti nevezan material iz izkopa, če je primeren (frakcije 0,02-16mm oz. max. do 1/8 premera cevovoda in brez kamenčkov z ostrimi robovi), za prvi sloj debeline cca cm nad temenom cevi. V nasprotnem primeru je potrebno material za nasip posebej pripeljati. Omenjeni prvi sloj zasipa nad cevovodi, sme biti komprimiran le ročno. Preostali zasipi jarkov in zasipi ob objektih se lahko izvršijo z materialom iz izkopa in s strojnim komprimiranjem v slojih, kakor to predvidevajo načrti oziroma popis del. Izbor materiala in način izvajanja zasipa jarkov za cevovode pod prometnimi površinami, se določi po predhodnem dogovoru z nadzornim organom in v soglasju z naročnikom. Izračun se vrši po 1 m 3 opravljenega zasipa Odvoz zemlje in preostalega materiala Ves izkopani material se transportira na začasno deponijo, ki jo določi izvajalec. Tu se vrši izbor materiala za naknadno uporabo oziroma za odvoz na stalno deponijo. Na posebno zahtevo naročnika je izvajalec del dolţan izvršiti ločitev izkopanega materiala po kategorijah. Izračun se vrši po 1 m 3 transportiranega materiala z upoštevanjem nakladanja, razkladanja in razstiranja materiala po deponiji Cena za enoto Cene za enoto zemeljskih del vsebujejo: - ves porabljeni material, - vse potrebno delo, - vse transporte, - najemnino za vso potrebno mehanizacijo, - najemnino ali stroške izdelave, nameščanja in odstranjevanja vseh pomoţnih odrov, platojev in opiranja za izkope v večjih globinah. Vsa zemeljska dela, v kolikor ni drugače odločeno, se obračunavajo v raščenem stanju z upoštevanjem koeficienta razrahljivosti pri ceni za enoto. 20

17 Betonska dela Splošna določila Vsa betonska in armiranobetonska dela se izvajajo v skladu z načrti, opisi del, statičnimi izračuni ter tehničnimi predpisi in predpisanimi standardi. Kvaliteta vgrajenega betona mora odgovarjati zahtevam opisa del, tehničnim predpisom in standardom glede čistoče agregata, granulacije, količine in kvalitete cementa in vode. Cement, uporabljen za vsa dela mora biti povsem sveţ, pravilno uskladiščen in zaščiten pred vodo in vlago, v skladu z navodili in predpisi za beton in armirani beton. Agregat za pripravo betona naj bo po moţnosti rečnega porekla, brez gline in mulja, granuliran po predpisih za predvideno marko betona. Vse betonske konstrukcije morajo biti betonirane z marko betona predvideno v statičnem izračunu. V primeru, da v kakšni predračunski postavki ali statičnem izračunu marka betona ni določena, se izvaja C 8/10 za nearmirani beton. Obračun betonskih in armirano betonskih del se vrši za 1 m 3 armature pa za 1 kg poloţene armature, če se obračunava posebej. vgrajenega betona, obračun Pod in obbetoniranje krivin in cevi Podloţni beton je treba vgraditi točno po predvidenem padcu. Pred polaganjem cevi se mora beton popolnoma strditi. Obloţni beton je treba vgraditi po polaganju in montaţi cevi, tako da se popolnoma prilega cevi, podloţnemu betonu in raščenemu terenu ob straneh jarka. V posebnih primerih (sipek material, itd...) lahko izvajalec z dovoljenjem nadzornega organa izdela podlogo s pomočjo stranskega opaţa. V tem primeru mora vgrajevati armirani beton boljše marke po določilih statika. Obračun se vrši za 1 m 3 vgrajenega betona Beton in armirani beton za objekte Vgrajuje se beton in armirani beton posameznih konstruktivnih elementov objektov pa načrtih, opisu del, predpisih za beton in armirani beton ter upoštevanju ustreznih standardov, kot je ţe opisano v splošnih določilih za betonska dela. Obračun se vrši za betonska dela Cene za enoto Cene za enoto betonskih in armiranobetonskih del vsebujejo: ves potreben material, vključno z armaturo, vse delo potrebno za izdelavo in vgrajevanje betona ter polaganje armature, vse potrebne transporte, 21

18 zaščito in nego betona, vse pomoţne delovne odre z dohodi, potrebne za delo pri betoniranju, pri montaţnih armiranobetonskih konstrukcijah cene vsebujejo tudi montaţo. Obračun vseh betonskih in armiranobetonskih del se vrši za 1 m 3 vgrajenega betona Tesarska dela Splošna določila Ves material, ki se uporablja za izdelavo opaţev, mora biti pripravljen v odgovarjajočih merah in po kvaliteti odgovarjati ustreznim tehničnim predpisom za lesene konstrukcije in ustreznim standardom. Opaţi morajo biti izdelani točno po merah v načrtih in v vseh detajlih, z vsemi potrebnimi podporami, horizontalno in vertikalno povezavo, tako da so stabilni in sposobni prevzeti teţo vgrajenega betona. Stične površine morajo biti čiste in ravne. Opaţi morajo biti izvedeni tako, da se razopaţenje lahko opravi brez pretresov in poškodovanja armiranobetonskih konstrukcij oziroma opaţev samih. Obračun se vrši za napravo, postavitev in odstranitev 1 m 2 opaţa Opaži in odri Vsi opaţi armiranobetonskih konstrukcij (temelji, stene, nosilci, stebri, plošče ipd...), kakor tudi vsi pomični in nepomični delovni in podporni odri, se izdelujejo po načrtih in predpisih del ter v skladu z vsemi pogoji splošnih določil Cena za enoto Cene za enoto tesarskih del vsebujejo: - ves potreben material, - vse potrebno delo in prenose, - vsa pomoţna odranja, v kolikor niso predvidena v predračunu. Obračun se vrši za 1 m2 izdelanega opaţa, upoštevajoč notranje površine opaţev, to je vidne površine konstrukcij Zidarska dela Splošna določila Ves potreben material za zidanje, ometavanje in ostala zidarska dela, mora biti kvaliteten in mora odgovarjati tehničnim predpisom in ustreznim standardom. Vse ometane površine morajo biti popolnoma ravne in enakomerno obdelane. Vsa dela za izvedbo hidroizolacij, toplotnih in zvočnih izolacij, vzidav in zazidav ter ostala zidarska dela morajo biti izvršena strokovno na način, ki je predpisan v posamezni postavki del. Obračun se vrši za mersko enoto po posamezni postavki iz predračuna. 22

19 Cena za enoto Cene za enoto za zidarska dela vsebujejo: - ves potreben material, - vse potrebno delo in mehanizacijo, - vse potrebne transporte in prenose, - vse pomoţne odre, če niso posebej zajeti pri tesarskih delih. Obračun se vrši za mersko enoto po posamezni postavki iz predračuna Cevi in stiki Vsa dela pri montaţi cevovodov je treba izvesti točno po popisu del oziroma po navodilih proizvajalca cevi. Pri jeklenih ceveh je potrebno vse zvare testirati na priznani način Montaţa Vsa dela pri montaţi predvidenih elementov je potrebno izvesti točno po popisu del oziroma po navodilih proizvajalca opreme Vzdrţevanje Vzdrţevanje vodohrana in vodovodnega sistema se izvaja v skladu s programom upravljanja vodovodnega omreţja oziroma po potrebi KRIŢANJA IN POTEK Z OSTALIMI KOMUNALNIMI VODI Pred pričetkom gradnje je potrebno obvestiti vse upravljavce komunalnih vodov na predmetnem območju, da označijo trase obstoječih in predvidenih komunalnih vodov. Pri izkopu je moţen pojav ţe opuščenih komunalnih vodov, zato naj pri prečkanju le-teh sodelujejo pristojne komunalne organizacije. Obstoječi in predvideni komunalni vodi so razvidni iz zbirnega načrta komunalnih vodov. Obstoječi in predvideni komunalni vodi so medsebojno usklajeni. Pri morebitno ugotovljenih drugačnih poloţajih obstoječih komunalnih vodov, ki bi ovirali gradnjo predmetnega vodovoda, kot je predvideno v tem projektu, se je potrebno glede sprememb posvetovati s projektantom RAVNANJE Z GRADBENIMI ODPADKI Pri izvajanju del bodo nastajali gradbeni odpadki v obliki raznih embalaţ (PVC materiali, karton, papir), višek izkopanega materiala, ostanki betona. 23

20 Odpadke od embalaţe se shranjujejo v zabojnik na lokaciji gradbišča in po potrebi odvaţa na stalno deponijo. Višek gradbenega materiala se lahko uporabi pri zasipih ostalih objektov oz. se ga odpelje na stalno gradbeno deponijo. Pri gradnji vodovoda je predvidena uporaba naravnih mineralnih materialov lomljenec in beton. Vgrajen material ne vpliva na okolico UREDITEV GRADBIŠČA Na območju gradbišča je potrebno namestiti gradbiščni bivalnik za pisarno, garderobo in shranjevanje priročnega orodja. Namestiti je potrebno tudi ustrezne prenosne sanitarne kabine za zaposlene na gradbišču in zagotoviti redno praznjenje. Lokacijo gradbiščnih objektov določi izvajalec del skladno s soglasji lastnikov zemljišč. Med izvajanjem del je potrebno gradbišče ustrezno označiti v skladu z veljavno zakonodajo. Vse poškodovane površine je po končanih delih potrebno ustrezno sanirati in vzpostaviti prvotno stanje terena INVESTICIJSKI STROŠKI Investicijski stroški za izgradnjo vodovoda Korinj znašajo ,00 brez DDV ZAKLJUČEK Pri izvajanju gradnje mora izvajalec upoštevati vse veljavne predpise in zakone in sicer: Zakon o graditvi objektov (Ur.l RS, št.102/04-upb1, (14/05 popr.), 92/05-ZJC-B, 93/05ZVMS, 126/07, 108/09), Zakon o varstvu okolja (ZVO-1)(Ur.l. RS, št. 41/2004, 17/2006, 20/2006, 28/2006 Skl. US: U-I-51/06-5, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl. US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl. US: U-I- 20/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 70/2008), Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD)(56-99,64-01), Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN)(Ur.l. RS, št. 51/2006- UPB1), Zakon o kemikalijah (ZKEM) (Ur.l. RS, 110/2003-UPB1, 47/2004-ZdZPZ, 61/2006- ZBioP, 16/2008), Zakon o varstvu pred poţarom (ZVPoz) (Ur.l. RS, št. 3/2007-UPB1), Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur.l. RS, št. 34/08), Uredbo o ravnanju z odpadki (Ur.l. RS, št. 34/08), Uredbo o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah (Ur.l. RS, št. 104/09, 29/10), Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Ur.l. RS, št. 83/2005), Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur.l. RS, št. 89/99, 39/05). 24