3 DRUGI GRADBENI NAČRTI SANACIJA PLAZU Št načrta.: PZI 1/16 RM

Transcript

1 3.3.1 TEHNIČNO POROČILO VSEBINA: 1 SPLOŠNO PROJEKTNE OSNOVE LOKACIJSKI POGOJI TEHNIČNI POGOJI IN OSNOVE PREDHODNO IZDELANA PROJEKTNA DOKUMENTACIJA PROMETNI PODATKI GEOLOGIJA IN GEOMEHANIKA SPLOŠNO KARAKTERISTIČNE VREDNOSTI MEHANSKIH PARAMETROV HIDROLOŠKE RAZMERE IN POGOJI OBSTOJEČE STANJE OBSTOJEČE STANJE PLAZOVITEGA OBMOČJA OBSTOJEČA JAVNA KOMUNALNA INFRASTRUKTURA RISBE PREDVIDENE REŠITVE OSNOVE ZA OBSEG IN IZBOR PROJEKTNIH REŠITEV TRASIRNI ELEMENTI CESTE Opis konstrukcije Statični račun Tehnologija gradnje podpornega zidu Preddela Zemeljska dela Spodnji in zgornji ustroj Ureditev in zaščita brežin prometna oprema Opis sistema odvodnjavanja Dimenzioniranje objektov za odvodnjavanje Kanalizacijske cevi in jaški Ureditev prepustov in izpustov: ZAŠČITA IN PRESTAVITVE KOMUNALNIH VODOV POGOJI IN TEHNOLOGIJA GRADNJE SPLOŠNO POGOJI GRADNJE TEHNOLOGIJA IN ORGANIZACIJA GRADNJE UREDITEV PROMETA V ČASU GRADNJE POSEGI NA ZEMLJIŠČA...24 PRILOGE: Priloga P1: Stabilnostna analiza projektiranega stanja Priloga P2: Izračun prispevnih površin in dimenzioniranje prerezov cevi PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 1/28

2 1 SPLOŠNO Po naročilu investitorja Občine Šmarješke toplice je izdelan PZI projekt in načrt sanacije plazu na občinski cesti JP Plaz se je sprožil septembra 2014 na odseku občinske ceste JP Mevce - Gorenja vas pri Šmarjeti. Naročnik je predhodno pridobil geološkogeomehansko poročilo, ki podaja osnovne usmeritve za izvedbo sanacijskih ukrepov in preprečitev oz. omejitev vzrokov za nastali plaz. V dogovoru z naročnikom je osnovni obseg projekta, ki zajema sanacijo plazu na lokalni cesti razširjen na potrebne sanacijske ukrepe in ureditev zaledja ter obnova ceste na območju predvidenih del. V nadaljevanju so za določanje posameznih območij uporabljene oznake prečnih profilov kot je razvidno iz risb načrtov. Sanacija celotnega plazu je razdeljena na dve fazi. V prvi fazi je predvidena izvedba drenaž iznad območja ogrožene javne poti, kar izvajajo lastniki prizadetih parcel. Ravno tako prva faza sanacije celotnega plazu obsega izvedbo novih in sanacijo obstoječih zidov, izvedbo drenaž izza zidov in rekonstrukcijo poškodovane ceste, kar je predmet projekta PZI 1/16 RM. Druga faza sanacije celotnega labilnega območja obsega izvedbo kamnite koritnice, ki sega od zbirnega jaška do ponikovalnega polja. Voda iz ponikovalnega polja se spelje po ceveh do potoka Prinovec. Območje posegov je zajeto med profili P3 in P11 skupne dolžine 170 m. Ukrepi, ki so potrebni za odpravo vzrokov za nastanek plazu, preprečitev ponovne splazitve in širjenja ogroženega območja so: - sanacijo plazu z izgradnjo podpornih zidov oz. sanacijo obstoječih zidov in utrditvijo brežin v območju varovalnega pasu ob cesti JP ; - na območju izogibališča se zgradi kamnita diafragma; - ureditev odvodnjavanja zaledja podpornih konstrukcij; - ureditev odvodnjavanja s 3 prepusti pod cestiščem in ponikovalnim jarkom; - ureditev ogroženega odseka ceste v smeri Gorenja vas med profili P11 in P5 z izgradnjo asfaltne mulde in s petimi izpusti. - sanacija poškodovanega vozišča. 2 PROJEKTNE OSNOVE 2.1 LOKACIJSKI POGOJI Na obravnavanem območju veljajo naslednji prostorski akti: - Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za zunajmestni prostor Mestne občine Novo mesto, uradno prečiščeno besedilo (PUP MONM ZMP-UPB-1), Ur.l. RS, št. 72/ Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice, Ur.l. št. 91/2012 Po Odloku o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Občini Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 82/2013) je obravnavana cesta kategorizirana kot javna pot z oznako JP. Skladno z odlokom se rekonstrukcija občinske ceste, ki se izvede zaradi izboljšanja njenih prometnih in varnostnih lastnosti in s katero se ne posega v prostor zunaj njenega varovalnega pasu ter za katero je pridobljena pravica graditi na zemljiščih, ki so potrebna za njeno rekonstrukcijo, šteje za vzdrževalno delo v javno korist. PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 2/28

3 Po katastrskih podatkih se bodo predvideni posegi izvajali na sledečih zemljiških parcelah: ŠT. ZEMLJ. PARCEL E NAMENSK A RABA RABA KMET. ZEMLJIŠČA ZAVAROV ANA OBMOČJA OBMOČJA VAROVALN IH PASOV 1536 A; K1 vinograd; pozidano in sorodno NE vodovod zemljišče (ob cesti); drevesa in grmičevje 1535 K1 vinograd; pozidano in sorodno NE vodovod zemljišče (ob cesti); kmetijsko zemljišče v zaraščanju 1534 K1 vinograd; pozidano in sorodno NE vodovod zemljišče (ob cesti); kmetijsko zemljišče v zaraščanju 1531 K1 vinograd; pozidano in sorodno NE vodovod zemljišče (ob cesti) 1532 K2 vinograd NE vodovod 1529/1 K2 vinograd; drevesa in grmičevje; NE vodovod trajni travnik; pozidano in sorodno zemljišče 1530 K2; K1 vinograd; pozidano in sorodno NE vodovod zemljišče (ob cesti) 1525 K1 vinograd; pozidano in sorodno NE vodovod zemljišče; neobdelano kmetijsko zemljišče 1524 A; K1 vinograd; pozidano in sorodno NE vodovod zemljišče; neobdelano kmetijsko zemljišče 1523 A; K1 vinograd; pozidano in sorodno NE vodovod zemljišče; travniški sadovnjak 2779 A; K1 vinograd; pozidano in sorodno NE vodovod zemljišče; travniški sadovnjak; drevesa in grmičevje *391 A pozidano in sorodno zemljišče NE vodovod 2780 K1 trajni travnik NE vodovod 2782 K1 vinograd; trajni travnik NE vodovod 2783 K1 vinograd NE vodovod 2785 K1 vinograd; pozidano in sorodno NE vodovod zemljišče; trajni travnik 2814 K1 pozidano in sorodno zemljišče; NE vodovod vinograd 2897/1 K1 pozidano in sorodno zemljišče; vinograd Tabela 1: Namenska raba zemljišč v območju posegov. PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 3/28 NE vodovod; NN el. vod Vsi posegi se bodo izvajali v varovalnem pasu odseka JP , ki sega 5 m od roba cestnega sveta.

4 Celotno območje obdelave leži znotraj erozijskega območja z običajnimi protierozijskimi ukrepi. Območje celotne Občine Šmarješke Toplice spada na območje s potresno nevarnostjo VII. in VIII. stopnje po MSC lestvici. Projektni pospešek tal je 0,175 g. Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s potresno nevarnostjo VII. in VIII. stopnje po MSC lestvici in projektnim pospeškom tal 0,175 g. V OPN Občine Šmarješke Toplice so v zvezi z gradnjo in obnovo infrastrukturnih objektov podani naslednji pogoji in zahteve: - Na obstoječih legalno zgrajenih objektih so dovoljena redna in investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. - Vse infrastrukturne naprave se načrtujejo, izvajajo in obratujejo v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. - Na celotnem območju urejanja z odlokom je dovoljena gradnja vseh vrst gospodarske komunalne infrastrukture na gradbenih parcelah ter kmetijskih in gozdnih zemljiščih v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti na področju urejanja prostora ter graditve objektov in drugih materialnih zakonskih, podzakonskih in občinskih aktov. - Vsi posegi na vseh vrstah javne infrastrukture in v javnem prostoru ter v zakonsko določenih vplivnih območjih posameznega infrastrukturnega sistema (ceste, železnice, energetski vodi, telekomunikacijske naprave itd.) se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posameznega infrastrukturnega sistema. Investitor je dolžan pred zasipom ali predajo komunalnega objekta izdelati kataster tega objekta ter ga posredovati pristojni geodetski službi in upravljavcu komunalnega sistema. Splošni PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč: (1) Na območju namenske rabe kmetijskih zemljišč se brez spremembe namenske rabe lahko načrtujejo med ostalimi tudi rekonstrukcije lokalnih cest. (2) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč oziroma vzpostavljanje novih kmetijskih zemljišč Podrobnejši PIP za površine cest in drugih prometnih površin (PC, PO): Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) odloka: - Vzdrževalna dela so dopustna na vseh objektih, zgrajenih na podlagi ustreznih dovoljenj s področja predpisov o graditvi objektov. Splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov: (7) Škarpe in podporni zidovi: Škarpe in podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Upoštevajo se kakovostni oziroma značilni obstoječi primeri v EUP. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 4/28

5 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. (8) Pomožni infrastrukturni objekti: Dopustna je gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje EUP ali prečkajo EUP, ob upoštevanju drugih določil tega odloka. Gradnja protihrupnih ograj je dopustna le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravneh hrupa in na podlagi urbanistične in krajinske preveritve ter utemeljitve, pri čemer je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora in okoliške pozidave ter ustrezno oblikovanje in zasaditve za zakrivanje ograj v pogledih iz okoliških objektov. Palisade, lovilne mreže in prostoviseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da ne bodo vidno moteči. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši, oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. 2.2 TEHNIČNI POGOJI IN OSNOVE Osnovne zahteve in usmeritve za izvedbo projekta so povzete in upoštevane skladno s sledečimi pravilniki, standardi in tehničnimi specifikacijami: - Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12 in 36/14 - odl. US) - Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/98 in 110/02 ZGO-1) - Odlok o občinskih cestah v Občini Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 100/2009) - Odlok o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Občini Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 82/2013) - Pravilnik za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah, Ur.l. RS, št. 7/ Veljavne Tehnične specifikacije za ceste (TSC) in osnutki le teh - STP in PTP za ceste Skupnost za ceste Slovenije Veljavni SIST EN in SIST ISO standardi Osnovne zahteve, ki izhajajo iz (Uradni list RS, št. 100/2009): Odloka o občinskih cestah v Občini Šmarješke Toplice Varstvo okolja vzdolž občinske ceste (1) Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši. (2) Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu soseda kot izvedba istih na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem občinske ceste, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo. Projektiranje občinskih cest (1) Elementi za projektiranje občinskih cest se določijo v skladu s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja. (2) V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 5/28

6 objektov in zemljišč ob cesti ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov, za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa. Rekonstrukcija občinske ceste (1) Rekonstrukcija občinske ceste, ki se izvede zaradi izboljšanja njenih prometnih in varnostnih lastnosti in s katero se ne posega v prostor zunaj njenega varovalnega pasu ter za katero je pridobljena pravica graditi na zemljiščih, ki so potrebna za njeno rekonstrukcijo, se šteje za vzdrževalno delo v javno korist. (2) Če je zaradi rekonstrukcije občinske ceste potrebno izvesti razlastitev, omejitev ali obremenitev lastninske pravice na nepremičnini, pa taka rekonstrukcija ni določena s prostorskim aktom, se javna korist za to razlastitev, omejitev ali obremenitev lastninske pravice ugotovi s sklepom občinskega sveta. Predlogu za izdajo sklepa je treba priložiti izvleček iz izvedbenega prostorskega akta, ki ureja območje rekonstrukcije, načrt parcelacije z mejo območja rekonstrukcije javne ceste, seznam parcel, potrebnih za rekonstrukcijo javne ceste, s površinami in podatki o njihovih lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic in obrazložitev javne koristi. 2.3 PREDHODNO IZDELANA PROJEKTNA DOKUMENTACIJA Predhodno je bilo izdelano geološko-geomehansko poročilo št. GG - 50/14-ZS, Geostern d.o.o. Ostali prostorski podatki potrebni pri izdelavi projekta so bili pridobljeni s spletnih strani PISO, Geopedia ter Atlas Okolja. Sočasno je kot sestavni del projekta izdelan Geološkogeomehanski elaborat, ki predstavlja osnovo za izbor in dimenzioniranje predvidenih podpornih objektov in sanacijskih ukrepov. 2.4 PROMETNI PODATKI Uradnih podatkov o prometih obremenitvah iz evidenc upravljalca ceste nismo imeli na razpolago. Glede na lego, potek in funkcijo ceste ocenjujemo, da gre za maloprometno cesto s povprečno obremenitvijo PLDP<200 vozil/dan. Cesta je široka 3,0-3,5m in pogojno omogoča srečevanje dveh osebnih vozil z izrabo bankin in obcestnih muld. V nadaljevanju je pri izboru tehničnih elementov cesta obravnavana kot maloprometna (MPC2), pri dimenzioniranju voziščne konstrukcije pa je upoštevana zelo lahka prometna obremenitev. 2.5 GEOLOGIJA IN GEOMEHANIKA 2.6 SPLOŠNO Za potrebe določitve vzrokov za nastali plaz, sestave temeljnih tal, izbora ustrezne podporne konstrukcije in načina ter globine temeljenja je bil izdelan geološko - geomehanski elaborat št. GG 37/16 ZS, ki je sestavni del projekta PZI št. PZI 1/16 RM. Na preiskanem območju so opazni pomiki, ki se pojavijo predvsem zaradi vpliva meteornih in zalednih voda, deformacije se na prometni infrastrukturi, kamnitih zložbah, kamnito betonskih opornih zidovih vidno širijo. Ocenjujemo, da plaz spada v kategorijo srednje velikih in plitvih plazov. Podatki o sestavi in karakteristikah posameznih slojev temeljnih tal so bili uporabljeni za določitev potrebne globine temeljenja in posredno višine in dimenzij predvidene podporne konstrukcije. Izvedeni sta bili dve meritvi z lahkim dinamičnim penetrometrom in dva PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 6/28

7 sondažna razkopa. V nadaljevanju so podani zaključki in izvlečki iz elaborata, ki so osnova za projektne rešitve podane v tem poročilu. Popisa opravljenih razkopov so nam v kombinaciji z rezultati meritev lahkega dinamičnega penetrometra služili za določitev geološke sestave, ter za določitev globine drsne ploskve. V spodnji tabeli so podani popisi sondažnih razkopov. V nobenem izmed sondažnih razkopov nismo zaznali vode. RAZKOP SR 1 RAZKOP SR 2 GLOBINA ZEMLJINA/KAMNINA 0,30 m humus s koreninami 2,40 m rjav melj s kosi sivega laporja velikosti do 20 cm, vmes posamezni manjši črno rjavi bobovci (Fe ruda) 2,80 m preperina sivega plastnatega apnenca z belimi kalcitnimi žilami 2,80 m kompakten siv plastnat zgornje kredni K 2 apnenec z belimi kalcitnimi žilami 0,20 m humus s koreninami 0,60 m nasip 1,20 m debelozrnat peščen grušč GP rjavo sive barve s kosi apnenca 1,80 m rjav melj s kosi apnenca 1,80 m preperina sivega plastnatega apnenca z belimi kalcitnimi žilami Tabela 2: Geološki popis razkopov. Na pretežnem delu preiskanega območja so zgornje kredni (K 2 ) skladi v pelagičnem razvoju. K 2 plasti predstavljajo predvsem siv ploščast apnenec, siv lapor in skrilavi glinavec. Omenjene plasti imajo slabo prepustnost za vodo in nagnjenost k plazenju. Ugotovitve in popis stanja: Na podlagi terenskih preiskav in inženirsko-geološkega kartiranja smo ugotovili sledeče: Plaz je širše razsežnosti in sicer sega pod cesto do cca. 50 m ter nad cesto od 50 do 130 m, tako je skupna povprečna plazu širine 80 m in dolžina 160 m. Gre za srednje velik plitev plaz obsega cca m 2. Plaz plazi v smeri proti jug-jugovzhod. S kartiranjem je bilo ugotovljeno, da je trdna podlaga v večini menjavanje sivega zgornje krednega (K 2 ) plastovitega apnenca, sivega plastovitega lapornatega apnenca (K 2 ) in glinavca. V SV delu območja smo zasledili izdanek laporja in kompaktno sivega dolomitiziranega apnenca. Občutno prevladuje siv laporovec, njegova značilna geomehanska lastnost je slaba prepustnost za vodo, kar pripomore k plazenju. V vinogradu nad cesto se nahaja večje število nagnjenih in premaknjenih stebrov za trte. Cestišče je razpokano, s posedki, brez urejenega odvodnjavanja, omenjene poškodbe oziroma deformacije na vozišču so posledica plazenja širšega območja. PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 7/28

8 Objekti nad zgornjim vinogradom imajo poleg strehe še neprepustna utrjena dvorišča, vsa voda pa je preko več izpustov speljana po brežini in se razliva na plazovito območje (vinograd). Obstoječi kamnito-betonski zidovi oziroma kamnite zložbe nad in pod cesto so dotrajani, razpokani, brez odvodnjavanj. Vidni so nabrekli deli, ki bodo s časoma popustili, deloma pa že popuščajo. Do plazenje širšega območja prihaja zaradi kombinacije različnih vzrokov in sicer strme brežine, nepropustnega laporovca, neurejenega odvodnjavanja meteornih vod iz vozišča in z objektov nad zgornjim vinogradom, ter močnega deževja. 2.7 KARAKTERISTIČNE V REDNOSTI MEHANSKIH PARAMETROV Na osnovi geološko geotehničnih raziskav so bili na območju plazenja in predvidenih novih in saniranih podpornih zidov določeni geomehanski parametri za štiri plastni model terena. Trdnostne in strižne lastnosti ter prostorninske teže materialov smo določili na osnovi rezultatov pridobljenih z inženirsko geološkim kartiranjem, lahkim dinamičnim penetrometrom ter na podlagi literature in izkušenj za podobne geološke plasti. Pri projektiranju smo upoštevali najslabše možne geomehanske pogoje in najkonzervativnejše vrednosti geomehanskih parametrov posameznih materialov. Materialne karakteristike posameznih plasti so podane v tabeli 3. Prostorninska teža γ [kn/m3] Nedrenirana strižna trdnost Cu [kpa] Kohezija C [kpa] Strižni kot Ꝋ [ ] Melj 18,34 35,4-28 Grušč 18, ,14 Kamninska 19, ,5 preperina Apnenec 26, Tabela 3: Karakteristike posameznih plasti. Za podporni armirano betonski zid smo določili mehanske karakteristike na podlagi dosedanjih izkušenj. Za zložbo smo privzeli strižni kot ɸ = 45 ter kohezijo c = 70,0 kpa. 2.8 HIDROLOŠKE RAZMERE IN POGOJI Na širšem območju zaradi prevlade mezozojskih kamnin prihaja do površinskega in podzemnega pretakanja vode. Vode se stekajo v porečje reke Krke in njenih pritokov Toplice in Radulje. Pripadajo Savskemu porečju oziroma povodju Črnega morja. Glavna hidrološka enota na obravnavanem območju je karbonatni kraško razpoklinski vodonosnik. Posebna značilnost omenjenega karbonatnega vodonosnika so malo skraseli karbonati. Vodno telo podzemnih voda se imenuje Dolenjski kras. Obstoječa cesta v obravnavanem odseku nima izvedenega odvodnjavanja. Tako je v celoti potrebno izvesti podzemno odvodnjavanje (drenažni sistem) v celotnem plazovitem območju nad in pod cesto, zajeti vso meteorno vodo iz cestnega odseka in izza zidov. Vode se zajema z drenažnimi cevmi iznad območja ceste, ter neposredno izza podpornih zidov. Voda iz ceste se spelje v ponikovalnico preko asfaltne mulde. Zgoraj omenjeni pogoji zajemajo prvo fazo sanacije celotnega plazu. PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 8/28

9 V drugi fazi se preko zbirnega jaška podzemne vode preusmerijo iz območja labilne povrhnjice in kontakta z neprepustno hribinsko osnovo. Meteorne vode je potrebnoo kontrolirano odvesti po pobočju, da se prepreči zdrs oziroma plazenje zemljine. Slika 1: Rezultati geološko geomehanskega kartiranja. Izdelali smo izračun prispevnih površin, ki znašajo 2,13 ha, kar smo upoštevali pri dimenzioniranju elementov odvodnjavanja. PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 9/28

10 Slika 2: Prikaz vodozbirnega območja, smeri koncentracije toka vode in območja obravnavanih usadov 3 OBSTOJEČE STANJE 3.1 OBSTOJEČE STANJE PLAZOVITEGA OBMOČJA V septembru 2014 se je zaradi močnega deževja sprožil cestni usad. V območju cestnega telesa se je zgornja vkopna brežina zaradi obstoječega kamnitega zidu obdržala, spodnja nasipna brežina pa je splazela, kar je na vozišču povzročilo razpoko in porušitev predhodno že saniranega vozišča. Posledice omenjenega usada so bile delno odpravljene s saniranjem cestnega telesa. Cestni usad ni bil samo lokalno omejen, ampak ga obravnavamo kot del sedaj obravnavanega plazovitega območja. Plazovito območje se nahaja v relativno strmem območju. Splazelo območje predstavljajo vinogradi in odsek ceste Mevce Gorenja vas. Plaz spada med srednje velik plitev plaz. V območju aktivnega plazu so stebri za vinsko trto nagnjeni, vidni so posedki oziroma začetek nastajanja novega odlomnega robu, plazovina je narinjena in razgibana. Preko celotnega obravnavanega območja poteka cesta JP , le ta je dotrajana in brez mulde za odvodnjavanje. Na njej so vidne razpoke in posedki, del ceste je bil pred leti (2014) delno saniran, zaradi takratnega usada. Zaradi pritiska, ki ga ustvarja premikajoči plaz, so vidne deformacije na kamnitih zložbah in obstoječih betonskih zidovih. Le ti so zaradi aktivnega pritiska zemljine vsak dan v slabšem stanju in pri tem potencialno ogrožajo promet na cesti. PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 10/28

11 Posedek desne strani ceste, vidne razpoke na cestišču Obstoječi zid v slabem stanju, rušenje kamenja Slika 3: Prikaz obstoječega stanja opazovanega območja. 3.2 OBSTOJEČA JAVNA KOMUNALNA INFRASTRUKTURA Na odseku ceste JP poteka javni vodovod s hidrantnimi priključki od profila P11 do P10 po sredini ceste, od profila P10 do P8 se prestavi na desni rob. Od profila P8 pa do profila P5 vodovod poteka rahlo levo od osi ceste. Med profilom P5 in P4 vodovod zavije na desni rob cestišča in tako poteka do profila P1. Med izvedbo rekonstrukcije cestišča niso predvideni posegi v traso vodovoda, razen na mestih kjer meteorni prepusti prečkajo cesto. Prepuste je potrebno izvesti izpod nivoja vodovoda. Na mestih kjer prepust križa vodovod je potrebno le tega položiti v zaščitno cev ter jo obbetonirati. Pri rušenju obstoječih zidov je potrebno zaščititi obstoječe hidrante pred fizičnimi poškodbami. Pred pričetkom del v bližini vodovoda je potrebno obvestiti upravljalca vodovoda (Komunala Novo mesto d.d.), da določi traso vodovoda na terenu. Pri izvedbi del v trasi vodovoda je potrebno upoštevati navodila s strani upravljalca. V primeru vzporednega poteka kanalizacije z vodovodom je potrebno zagotoviti minimalni osni razmik 1,0 m ter vertikalni razmik na mestu križanj min. 30 cm. PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 11/28

12 3.3 RISBE K1 Pregledna situacija 1:1500 K2 Gradbena in zakoličbena 1:200 situacija K3 Situacija odvodnjavanja 1:200 K4 Vzdolžni profil - zidovi nad 1:200 cesto K5 Vzdolžni profil zidovi pod 1:200 cesto K6 Prečna profila P1 in P2 1:100 K7 Prečna profila P3 in P4 1:100 K8 Prečna profila P5 in P6 1:100 K9 Prečna profila P7 in P8 1:100 K10 Prečna profila P9 in P10 1:100 K11 Prečni profil P11 1:100 K12 Vzdolžni profil 1:200 odvodnjavanja nad cesto K13 Detajli 1:50 4 PREDVIDENE REŠITVE 4.1 OSNOVE ZA OBSEG IN IZBOR PROJEKTNIH REŠITEV Predlagane rešitve, kot je to opisano v uvodu, obsega 2. Fazi in sicer: - izgradnja podporne konstrukcije nad in pod zgornjim odsekom ceste, - ureditev odvodnjavanja z vgradnjo drenaž, kanalizacije, vtočnih in revizijskih jaškov ter točkovnih in linijskih ponikalnic ter prepustov in odvodnih jarkov z ureditvijo iztokov, - sanacijo voziščne konstrukcije in izvedbo asfaltnih muld širine 50 cm ter bankin, - vgrajevanje zaščitne varovalne ograje, - odstranitev in odvoz materiala vgrajenega v delovni plato ter izravnava in ureditev brežin po končani vgradnji objektov in sanaciji vozišča, - rezanje in rušenje roba vozišča, - dograditev spodnjega ustroja, - vgradnja JVO ograje, - utrditev in humusiranje brežin, Osnova za predlagane projektne rešitve so predhodno izvedene preiskave, rezultati in zaključki geološko-geomehanskega elaborata, podatki pridobljeni s terenskih ogledov ter analize izvedene na podlagi geodetskih podatkov. PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 12/28

13 4.2 TRASIRNI ELEMENTI CESTE Zaradi navezave s projektom predvidene podporne konstrukcije na trasirne elemente ceste in niveleto smo projektirano os ceste prilagodili obstoječi, pri čemer smo preverili in upoštevali ustreznost obstoječih tehničnih elementov s sledečimi podatki, ki so bili uporabljeni kot izhodišče za določitev lege in poteka predvidenih objektov in ureditev: - Planska doba: 10 let - PLDP: <200 vozil/dan -> maloprometna cesta druge skupine (MPC2) - Vrsta in težavnostna stopnja terena: hribovit, srednja-težka težavnostna stopnja - Funkcija ceste: dostopna cesta - Kategorizacija ceste: lokalna cesta LC - Projektna hitrost: V proj =30 km/h - Preglednost: Za določitev preglednostne razdalje je upoštevana projektna hitrost V proj =30 km/h. Dolžina na kateri mora biti zagotovljena preglednost je določena skladno s TSC in znaša Lp=32m. Minimalni projektni elementi: - R min =15m (v območju serpentine je najmanjši radij v osi 6,0m in se ohranja) - R kv,min =150m - R kk,min =100m - Vzdolžni nagib s max =12(14)% Karakteristični prečni profil (razširitve v krivinah niso predvidene) za poenotenje širine ceste in poteka robov na območju obdelave: Odprt odsek brez objektov odvodnjavanja: - bankina 1 x 0,50 m = 0,50 m - vozni pas 1 x 3,25 m = 3,25 m - bankina 1 x 0,50 m = 0,50 m SKUPAJ: = 4,25 m Odprt odsek z objekti za vzdolžno odvodnjavanje: asfaltna mulda 1 x 0,30 m = 0,30 m vozni pas 1 x 3,25 m = 3,25 m SKUPAJ: = 3,55 m OPIS KONSTRUKCIJE Za sanacijo plazu in zaščito brežine iznad ceste predlagamo izvedbo podpornih zidov med profili P8 in P3, sanirajo se tudi obstoječi betonski zidovi med profiloma P9 in P11 ter med profiloma P5 in P6. Dolžina podpornih zidov je določena z najbolj ogroženimi mesti. V kolikor bo dejanski potek trdne podlage drugačen od predpostavljene, se zid po predhodni konsultaciji s projektantom lahko tudi skrajša. Skladno z navedenim se lahko spremeni tudi globina temeljenja. Kjer bo dejanska trdna podlaga globje od predpostavljene bo potrebno temeljno peto poglobiti predhodno, tako je potrebno o tem obvestiti projektanta in geomehanika, ki po potrebi določita dodatne pogoje temeljenja ter potrebne dimenzije in stabilnost konstrukcije v spremenjenih pogojih. PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 13/28

14 Uporabljen material: Podporni zid se izvede iz armiranega betona kvalitete C30/37, XD3 + XF4. AB robni venec vgrajen na krono zidu se izdela iz betona kvalitete C30/37, XD3 + XF4, z armaturo kvalitete S(B)500. Krona zidu se izdela iz betona C30/37, XD3 + XF4 in konstruktivno armira z armaturo S(B)500. V vrhnji del se vdelajo kamni v pasu v višini 50 cm. Kamniti bloki morajo biti zmrzlinsko odporni in pred vgradnjo čisti, da se zagotovi ustrezna sprijemljivost z betonom. Geometrija podpornega zidu: Podporni zidovi so pravokotnih prerezov višine do 2,55 m in širine 25 cm. Temeljne pete so širine do 1,5 m in višine 40 cm. Krona zidu je širine 30 cm in višine 15 cm. Prečni nagib AB robnega venca se poenoti s padcem vrha krone 5,0 % proti vozišču. Vidni robovi robnega venca se»poberejo«v širini 2 cm pod kotom 45 z vgradnjo kotne letve med izvedbo opaža STATIČNI RAČUN ZASNOVA S statičnim računom je preverjeno statično ravnotežje težnostnega podpornega zidu za katerega se skladno z SIST EN :2005 preveri mejna stanja (STR in GEO) po projektnem pristopu PP2. Preverili smo najbolj kritični prerez konstrukcije z največjo višino (2,55 m) v območju prelomne cone kamninske podlage GEOMEHANSKI PARAMETRI ZA IZRAČUN Vhodne podatke za izračun predstavljajo podatki o geometriji zidu, obtežbi in karakteristike zemljin, ki so povzete po geološko-geomehanskem elaboratu št. GG 37/16-ZS, ki je sestavni del projekta. V naslednji tabeli je prikazana tabela upoštevanih karakteristik slojev zemljin in podlage: SLOJ PROSTORNINSKA TEŽA γ [kn/m3] NEDRENIRANA STRIŽNA TRDNOST Cu [kpa] KOHEZIJA C [kpa] STRIŽNI KOT Ꝋ [ ] MELJ 18,34 35,4-28 GRUŠČ 18, ,14 PREPERINA 19, ,5 APNENEC 26, Tabela 4: Prikaz karakterističnih vrednosti trdnostnih parametrov zemljin in kamnin OBREMENITVE IN DIMENZIONIRANJE V računu so kot vplivi upoštevani: aktivni zemeljski pritisk zaledja, prometna obtežba na lokalni cesti v velikosti 5,0 kn/m 2, kot koristna obtežba pa lastna teža konstrukcije in pasivni pritisk na zračni strani podpornega zidu v višini zaklinjenja v kamnito podlago. V računu je upoštevan hidrostatični tlak do višine predvidene drenaže ter maksimalne višine gladine vode v zaledju, pri kateri je konstrukcija še stabilna. Vpliv vode bo eliminiran s predvidenim odvodnjavanje zaledja zidu preko vzdolžne drenaže in izcednic (barbakan) skozi konstrukcijo zidu. V izračunu ni upoštevana sila trka v odbojno ograjo oz. robnik venca (Fx=100kN, Fz=150kN) ker so tehnični elementi ceste takšni, da ne omogočajo hitrosti večje od km/h. Zaradi majhne širine ceste (3,25m) je srečevanje vozil zelo omejeno kar dodatno PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 14/28

15 zmanjšuje hitrost vožnje in s tem tudi verjetnost naleta oz. trka vozila. Izredna obtežba za primer trka v odbojno ograjo zato ni upoštevana, konstrukcija pa je še stabilna pri horizontalni sili, ki deluje 0,1 m pod vrhom ograje v velikosti 10 kn POTREBNI IZRAČUNI Z izračunom so preverjeni: varnost podpornega zidu proti prevrnitvi, varnost proti zdrsu in nosilnost temeljnih tal. Globalna stabilnost prvotne brežine (povratna analiza) in sanirane brežine s projektiranim podpornim zidom je preverjena v sklopu geološko-geomehanskega elaborata z računalniškim programom Slide podjetja Rocscience. Na podlagi rezultatov izračuna ugotavljamo, da bo ob privzetih lastnostih zemljine in temeljenju v trdno kamnino, konstrukcija s projektirano geometrijo in lastnostmi stabilna. Med gradnjo je potrebno zagotoviti geomehanski nadzor, ki na licu mesta ugotovi potrebo po dodatnem varovanju in zaščiti brežine TEHNOLOGIJA GRADNJE PODPORNEGA ZIDU Zaradi spremenljive globine kamninske osnove vzdolž zidu priporočamo, da se vsaj prvi izkop izvede ob projektantski ali pa geomehanski spremljavi. Izkop in izvedba zidu naj se izvaja po kampadah dolžine do 5m. Širina izkopa za temelj pri dnu znaša do 2,0 m, globina pa od 1,5 m do 3,2 m. Izkop bo v zgornjem delu globine 0,0 0,5 m v lahki zemljini, spodnji del od globine 0,5-1,5 m v težki zemljini, na zaledni strani pa v kamnini. Zid mora biti temeljen v nosilno podlago. Čelna in zaledna stena izkopa za temeljno peto naj bosta ravna, dno izkopa v kamnini pa je lahko grobo oz. neravno, da se doseže večje trenje med temeljem in podlago. Vzdolžni padec planuma temeljnih tal lahko znaša do 20%, v primeru večjega naklona ali skoka v podlagi pa se izvede stopničenje temeljne pete. Krajše lokalne oslabitve s slabšo nosilnostjo na koti planuma temeljnih tal se nadomestijo s komprimirano gruščnato gredo, pod peto pa se vgradi 10 cm podložnega betona C12/15. Najprej se izvede izkop za temelj zidu nato se prične izvedba zidu višine do 2,55 m. V izkopano in pripravljeno gradbeno jamo se najprej vgradi temeljno peto v debelini 0,4 m. Na zaledni strani se pod mejo kamninske podlage vzdolžno v kamnini izkoplje žleb za vgradnjo drenažne cevi iz PE Ø200 mm. Drenaža se položi neposredno na planum izkopa in zasuje z drenažnim zasipom iz proda 0/32mm, ki se obvije z drenažnim geotekstilom. Vzdolžni padec drenaže se prilagodi poteku trdne podlage (~20%), drenaža se izvede izza podpornih zidov iznad ceste v skupni dolžini 100, 00 m. Vsa predvidena dela se izvajajo skladno s splošnimi (STP), posebnimi tehničnimi pogoji (PTP) in veljavnimi TSC za ceste za posamezno vrsto in skupino del. Med izvedbo je izvajalec dolžan poskrbeti za varstvo pri delu skladno z veljavnimi predpisi PREDDELA Preddela, ki jih bo potrebno izdelati za potrebe nove ureditve bodo zajemala: - varovanje in usmerjanje prometa v času popolne zapore ceste, - ureditev in zavarovanje gradbišča skladno z načrtom organizacije gradbišča, ki ga pripravi izvajalec del, - posek trt in odstranitev betonskih vinogradniških stebrov, deponiranje na gradbišču, - rezkanje, rezanje, rušenje in odstranitev obstoječega asfaltnega vozišča v območju sanacije vozišča, razširitev in dograditve asfaltnih muld ter novih prepustov, PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 15/28

16 - obnova zakoličbe profilov (obstoječi zabiti žeblji ob notranji strani desnega-zunanjega robu vozišča), zakoličenje projektne osi ceste ter zavarovanje in prenos profilov ob rob posega. V sklopu preddel se ob prisotnosti upravljalca izvede tudi zakoličbo posameznih vodov obstoječe javne gospodarske infrastrukture - vodovoda ZEMELJSKA DELA - Izkop in odvoz nenosilne zemljine. - Izkop plodne zemlje in začasno deponiranje ob trasi. - Izkop težke zemljine in kamnine pri čemer se lahko uporabi rezkanje, vrtanje ali miniranje. Kamniti material iz izkopa se ustrezno obdelan in razlomljen na manjše kose, uporabi za izvedbo delovnega platoja ob gradnji podpornega zidu, utrjevanje pet nasipnih brežin in izvedbo kamnometa pod izpusti prepustov. - Izvedba planuma temeljnih tal v projektiranih nagibih. - Humusiranje brežin. - Nalaganje in odvoz viškov zemeljskega materiala na ustrezno deponijo. Med izvajanjem zemeljski del je potrebno izvajati sprotne ukrepe za zaščito gradbene jame in jarkov pred porušitvijo razpiranje SPODNJI IN ZGORNJI USTROJ Na območju kjer je potrebna rekonstrukcija vozišča ter na območjih dograditve asfaltnih muld je na podlagi zgoraj navedenih predpostavk predvidena sestava in izvedba voziščne konstrukcije (VK) skladno s TSC :2009, sledeča: upoštevana je zelo lahka prometna obremenitev T 20 < 1 x 10 5 prehodov NOO 100 kn. potrebni debelinski indeks tako določene konstrukcije znaša: d potr = 7 x 0, x 0,14 = 6,86 cm. Ob upoštevanju faktorjev ekvivalentnosti vgrajenih materialov je predlagana naslednja sestava voziščne konstrukcije: Sloj d i a i a i d i Obrabnonosilna plast bitumenskega betona AC 16 surf B 50/70 7 cm 0,38 2,66 A4 drobljenec TD22 40 cm 0,14 4,20 Posteljica iz zmrzlinsko odpornega kamnitega materiala 20 cm Skupaj: 67 cm 6,68 cm Tabela 5: Sestava voziščne konstrukcije. Za tako sestavo VK je debelinski indeks: d dej = 6,48 cm ~ 6,86 = d potr. Odpornost proti učinkom zmrzovanja: Globina zmrzovanja na obravnavani lokaciji znaša 80cm. Ocenjujemo, da so hidrološki pogoji zaradi plitvega vkopa in gladine talne vode nižje od globine zmrzovanja sicer ugodni. Ker pa po naši oceni material pod VK ni odporen na učinke mraza, privzamemo hidrološke pogoje kot neugodne. Potrebna debelina zmrzlinsko odpornega materiala na tej osnovi znaša h min > 0,7 x 80 = 56cm Izbrani materiali in debeline slojev v zgornjem ustroju (voziščna konstrukcija + posteljica) 37 cm (VK) + 30 cm (posteljica) = 67 cm > h min = 56 cm, PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 16/28

17 presegajo potrebno debelino zmrzlinsko odpornega kamnitega materiala in zagotavljajo zadostno zaščito proti škodljivim učinkom heterogenega zmrzovanja. Območje rekonstrukcije vozišča, dograditve asfaltnih muld in bankin: Na območjih dograditve asfaltnih muld se zaradi zagotavljanja enakomerne nosilnosti in ustreznega zaklinjenja spodnjega ustroja obstoječe vozišče vzdolžno odreže in odstrani v širini 50 cm glede na nov rob vozišča. Na območju rekonstrukcije se obstoječa voziščna konstrukcija odstrani. Po odstranitvi asfalta predlagamo pred zamenjavo spodnjega ustroja meritve nosilnosti in oceno primernosti obstoječe podlage. V kolikor podlaga ni ustrezna se po odstranitvi vozišča izvede izkop do projektirane globine za vgradnjo posteljice in zgornje nevezane nosilne plasti kot sledi: planum temeljnih tal pod posteljico je potrebno splanirati in uvaljati v povprečnem prečnem padcu 4 %, planum tampona iz drobljenca se splanira v istem nagibu kot obrabni sloj. Na predhodno pripravljen planum temeljnih tal se v plasteh vgradi kamniti material za posteljico v debelini 30 do 40cm. Izvajalec mora pri izvedbi del voziščne konstrukcije in zagotavljanju kvalitete posameznih plasti dosegati zahteve, ki so navedene v veljavni tehnični regulativi: - Evropskih produktnih standardih SIST EN do 8 - Slovenskih nacionalnih dodatkih SIST do 8 - SIST EN 13043, SIST EN in SIST EN SIST 1035 in SIST Splošnih tehničnih pogojih - TSC / Smernicah in tehničnih pogojih za graditev asfaltnih plasti in - Priročniku za izvajanje asfalterskih del (osnutek, 2008). V primeru bistvenih odstopanj od predvidene nosilnosti podlage je potrebno ustrezno korigirati debelino posteljice. Med gradnjo je potrebno zagotoviti geomehanski nadzor UREDITEV IN ZAŠČITA BREŽIN Nasipne brežine se praviloma uredijo v nagibu 1:1,5, kjer pa je obstoječ teren strmejši je potrebno za skrajšanje navezave peto brežin dodatno zavarovati s kamnometom in/ali stabilizirati z zabitimi piloti iz železniških tirnic. Brežine se humusirajo in zatravijo, izven pregledne berme in trikotnikov preglednosti na priključkih in križiščih pa se lahko zasadijo z avtohtonim rastjem. Po potrebi se, do vzpostavitve koreninskega sistema posajene trave, brežine zaščitijo z mrežami iz jute ali podobnega naravnega materiala, ki se razgradi. Minimalna debelina humusiranja znaša 15 cm. V območju izpustnih glav, se izdela obloga brežine s kamnom v betonu v naklonu 2: PROMETNA OPREMA Obravnavan odsek se nahaja na območju razpršenega naselja. Glede na zahteve TSC mora na cestah s PLDP<3000 ograja segati na polni višini 16 m pred in 12 m za nevarnim mestom. Vozila bodo pred izletom z vozišča varovana z jekleno varnostno ograjo tip N2 W6 brez distančnika. Glede na kategorijo in funkcijo ceste ter glede na zelo nizko prometno obremenitev in obstoječe ureditve je predvidena postavitev JVO ograje za nivo zadrževanja N2-W6 brez distančnika z zabitimi stebri dolžine 1,5 m na razdalji 4,0 m. PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 17/28

18 4.2.9 OPIS SISTEMA ODVODNJAVANJA 1. Odvodnjavanje zalednih voda izza podpornih zidov: Po celotni dolžini izza podpornih zidov iznad ceste se izvede drenaža iz drenažnih cevi Ø200 mm. Predvideni so 4 revizijski jaški. Zaledna voda se zajame preko revizijskih jaškov in prepustov in se odvede v linijsko ponikalnico ( razpršeno odvodnjavanje). 2. Odvodnjavanje ceste: Odvodnjavanje obravnavanega cestnega odseka bo urejeno s prečnimi in vzdolžnimi nagibi vozišča preko asfaltnih muld v linijsko ponikalnico (razpršeno odvajanje). 3. Odvodnjavanje podpornih zidov na nivoju izpod ceste: Zaledna voda se preko izcednic odvede v linijsko ponikalnico ob vznožju podpornih zidov DIMENZIONIRANJE OBJEKTOV ZA ODVODNJAVANJE Osnovo za hidravlično dimenzioniranje drenažno kanalizacijskih cevi predstavljajo računski naliv oz. intenziteta, odtočni koeficient in prispevna površina. Skladno z osnutkom TSC je za dimenzioniranje naprav na lokalnih cestah, ki potekajo v vkopu potrebno v računu upoštevati naliv s povratno dobo 10 let. Za potrebe dimenzioniranja objektov za odvodnjavanje je bil zato pri izračunu upoštevan ekstremni naliv s povratno dobo 10 let in trajanja 5 min. V izračunu dotoka iz zaledja je upoštevan naliv z daljšim trajanjem zaradi daljšega časa natoka KANALIZACIJSKE CEVI IN JAŠKI Vgradnjo cevi in fazonskih elementov morajo izvajati usposobljeni delavci pod strokovnim nadzorom. Potrebno je upoštevati splošne smernice za polaganje cevovodov, ki so položeni v zemljo in so okvirno definirane v standardu SIST EN Jarek mora biti dimenzioniran in izkopan tako, da je zagotovljeno strokovno in varno vgrajevanje cevovoda. Če je med gradnjo potreben dostop do zunanje stene pod terenom ležečih objektov, npr. jaškov, je treba urediti zavarovan in najmanj 0,5 m širok delovni prostor. Kjer sta v istem jarku ali pod istim nasipom položena dva ali več cevovodov mora biti v območju med cevmi minimalni delovni prostor. Kanalizacijske cevi se polagajo na ustrezno globino po projektu. Kanalizacija je projektirana iz cevi in materiala ustrezne temenske trdnosti, katere se pri prehodih preko cestišča polno obbetonirajo. Drenažne cevi, ki so perforirane po celotnem obodu (drenažne cevi D) se polagajo neposredno na betonsko posteljico. Pri drenažno kanalizacijskih ceveh (DK) se na dnu jarka izdela betonsko posteljico C15/20 do višine perforacije in v debelini 10 cm pod dnom cevi. Posteljico je potrebno planirati s točnostjo ± 1 cm. Zbitost temeljne plasti mora biti enakomerna po celi dolžini jarka. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti temeljenju kanala na problematičnem terenu in eventuelnem vzgonu med gradnjo. Za zasipavanje v višini 20 cm od temena cevi uporabimo pesek, ki ga moramo v območju cevi zbiti do predpisane zbitosti za prometno obtežbo. Za ostali nasip se uporabi kamnolomski material oz. material iz izkopa v kolikor ustreza predpisanim zahtevam za zbitost. Srednja in težka komprimacijska sredstva se lahko uporabljajo pri višini 1.00 m nad temenom cevi. Kjer cevi ležijo pod voziščem je potrebno na planunu zasipa pod krovno asfaltno plastjo doseči nosilnost E v2 >100 MPa in zgoščenost 98% po MPP (kamniti material). Zahteve za PVC in PE kanalizacijskih, drenažnih D in drenažno-kanalizacijskih cevi DK PVC in PE cevi morajo ustrezati zahtevam standarda SIST EN :1999 in SIST EN Zaradi večjih padcev in enostavnejše montaže so izbrane HDPE cevi temenske togosti SN8, ki so odpornejše na abrazijo kot betonske. Cevi se spajajo s tesnilom in drsno PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 18/28

19 spojko ali mufo. Cev z gladkim koncem se potisne v oglavek druge cevi tako, da do konca spojke ostane 5 do 10 mm praznega prostora. Manjši odkloni v horizontalni smeri so dovoljeni do 5, pri večjih odklonih se uporabijo ustrezna kolena (15, 30, 45 ). Zahteve za betonske cevi Betonske cevi za podaljšanje prepustov morajo ustrezati zahtevam standarda SIST EN 1916:2003/AC:2007. Vgrajujejo se na predhodno pripravljeno in ustrezno utrjeno ležišče oz. posteljico iz mešanice kamnitih zrn drobljenca 0/32mm. Cevi se stikujejo na pero in utor. Na glavi cevi je predhodno nameščeno tesnilo, ki ga je pred spojitvijo obvezno potrebno namazati. Če imajo cevi mufo, je potrebno v ležišču izoblikovati ustrezno poglobitev. Obsipanje jarka ob cevi se izvaja v plasteh po 30 cm s sprotnim utrjevanjem z nabijačem. Vse cevi pod voziščem se polno obbetonirajo z betonom C25/30. Zahteve za betonske jaške Vtočni in revizijski jaški se izvedejo iz vodotesnega betona. Izdelani morajo biti skladno z zahtevami standarda SIST EN 1917:2003/AC Za zagotavljanje nepropustnosti jaškov iz betonskih cevi je potrebno stike cevi in priključke na betonski jašek izvesti kvalitetno. Uporabi se prefabricirane betonske jaške dimenzij DN500, DN600, DN800 in DN1000mm (materiali in stiki morajo biti vodonepropustni). Na vrhu jaška se vgradi AB pokrov nosilnosti po projektu. V kolikor se pokrov nahaja na vozišču mora biti nosilnosti 40 MPa oz. razreda D400 skladno z zahtevami standarda EN124 pokrovi v nepovoznih površinah so lahko nosilnosti B125. Kjer je na jašku predviden vtok skozi rešetko se v armirano betonski okvir vgradi LTŽ rešetka 400x400mm nosilnosti D400 in konkavne oblike za prilagoditev obliki mulde. V dnu jaškov jaškov se oblikuje betonska mulda, ki jo je pri jaških z bočnim vtokom potrebno dodatno zavarovati z vgradnjo kamnitih blokov cm. Mulde v jaških odvodnega kanala se obdelajo polkrožno do višine temena cevi zaradi preprečitev zajezitve! Montaža jaškov se izvede po navodilih proizvajalca. V jaške se ne vgrajuje vstopnih želez ali fiksnih lestev, ampak se pri vzdrževanju po potrebi uporabijo viseče lestve. Tak način izključuje nesrečo pri vstopu v jašek zaradi dotrajanosti želez ali lestev. Vtočni jaški s čelnim vtokom iz muld se izdelajo s polkrožnim izrezom višine 10 cm v širini vtoka. Na te jaške se vgradijo armirano-betonski pokrovi premera, ki ustreza premeru jaška. Na vtočnih jaških z vtokom iz jarkov se izreže odprtina v svetlem prerezu jarka z nadvišanjem vsaj 5 cm oz. do pokrova, kjer je oslabitev prereza jaška manjša od 1/ UREDITEV PREPUSTOV IN IZPUSTOV: Na vtoku/iztoku prepustov se v naklonu brežine izdela poševna betonska vtočna/iztočna glava iz betona C25/30 po klasičnih detajlih za odvodnjavanje cest. Na podlagi obstoječega površinskega odvodnjavanja se na s projektom določenih odsekih ob robu vozišča na predhodno utjeno plast tampona vgradi asfaltna mulda širine 50 cm, kot je razvidno iz risb načrta. Izvedejo se v debeline 6 cm iz AC 16 surf B 50/70 A4. Stik mulde in robnika ob robnem vencu podpornega zidu se zalije s trajno elastično bitumensko maso. 5 ZAŠČITA IN PRESTAV ITVE KOMUNALNIH V ODOV Med izvedbo rekonstrukcije cestišča niso predvideni posegi v traso vodovoda, razen na mestih kjer meteorni prepusti prečkajo cesto. Prepuste je potrebno izvesti izpod nivoja vodovoda. Na mestih kjer prepust križa vodovod je potrebno le tega položiti v zaščitno cev ter jo obbetonirati. Pri rušenju obstoječih zidov je potrebno zaščititi obstoječe hidrante pred fizičnimi poškodbami. Pred pričetkom del v bližini vodovoda je potrebno obvestiti upravljalca vodovoda (Komunala PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 19/28

20 Novo mesto d.d.), da določi traso vodovoda na terenu. Pri izvedbi del v trasi vodovoda je potrebno upoštevati navodila s strani upravljalca. V primeru vzporednega poteka kanalizacije z vodovodom je potrebno zagotoviti minimalni osni razmik 1,0 m ter vertikalni razmik na mestu križanj min. 30 cm. 6 POGOJI IN TEHNOLOGIJA GRADNJE 6.1 SPLOŠNO Pred začetkom del mora izvajalec obvestiti upravljalca vodovoda in se dogovoriti o zakoličbi obstoječega vodovod. Glede na globino in potek vodov je potrebno z upravljalcem po predhodnem dogovoru z naročnikom na mestu samem opredeliti in zagotoviti potrebne zaščitne ukrepe. Izvajalec je dolžan dela izvajati skladno s projektno dokumentacijo in določili gradbene pogodbe. Pri načinu izvedbe in zagotavljanju kvalitete mora izvajalec upoštevati Splošne in posebne tehnične pogoje, ki jih je izdala Skupnost za ceste Slovenije (Ljubljana 1989) ter Dopolnila splošnih tehničnih pogojev (Ljubljana 2000), ki jih je izdala DDC. Ureditev in označitev gradbišča se mora izvajati skladno z načrtom organizacije gradbišča, ki ga mora pred začetkom del izdelati izvajalec skladno s Pravilnikom o gradbiščih (Ur.l. RS, št. 55/2008). Zaradi zagotovitve varnosti pred škodljivim delovanjem voda se mora gradnja organizirati tako, da ne bo prihajalo do oviranega pretoka v vodotokih ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih, ki lahko nastopijo v času gradnje. Ukrepi varstva pri delu se izvajajo skladno z Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Ur.l. RS, št. 83/2005) in varnostnim načrtom, ki ga morata pred začetkom del na gradbišču zagotoviti naročnik ali nadzornik projekta. Izdelavo načrta organizacije gradbišča in varnostnega načrta lahko izdela za to usposobljena in pooblaščena organizacija ali posameznik. Izvajalec in investitor sta dolžna zagotoviti takšno organizacijo in varnostne ukrepe na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi lahko nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oz. v primeru nezgod predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje. Z gradbenimi odpadki sta investitor in izvajalec dolžna ravnati skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur. l. RS, št. 34/2008). Izvajalec in investitor sta dolžna zagotoviti, da se po končani gradnji odstrani vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstranijo vsi ostanki začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine mora izvajalec ustrezno krajinsko urediti in obnoviti. Investitor je pred zasipom novo vgrajenih in prestavljenih obstoječih podzemnih infrastrukturnih vodov dolžan le te geodetsko posneti in zagotoviti vris v kataster komunalne infrastrukture. Zbiranje podatkov predpisuje Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora (Ur.l. RS, št. 9/2004). Posamezne vrste infrastrukture pa je potrebno evidentirati skladno s: - Pravilnikom o katastru javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture (Ur.l. RS, št. 56/2005 (64/ popr.)), - Zakonom o elektronskih komunikacijah (Ur.l. RS, št. 43/2004, 86/2004), - Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Ur.l. RS, št. 35/2006), PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 20/28

21 - Obveznim navodilom za vsebine in način poročanja o načinu izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda (navodilo MOP), in jih je skladno z Navodilom upravljavcem za posredovanje podatkov v zbirni kataster GJI potrebno posredovati geodetski upravi RS. Podatke o prestavljeni in novi prometni signalizaciji in opremi je potrebno posredovati upravljalcu DRSC na predpisanih obrazcih za vnos podatkov o postavljeni prometni signalizaciji v KATSIG, ostale podatke pa skladno s»pravilnikom o spremembah in dopolnitvah pravilnika o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih«(ur.l. RS, št. 2/2004) na obrazcih za vnos podatkov o spremembah na državnih cestah v BCP. 6.2 POGOJI GRADNJE Izvedba predvidenih sanacijskih in gradbenih del je predvidena na sorazmerno zahtevnem terenu in lokaciji. Obravnavan odsek ceste se nahaja na zelo zahtevnem terenu z zelo omejenim prostorom, ki ne omogoča srečevanja osebnega in tovornega vozila razen na lokacijah obstoječih izogibališč. Obstoječa brežina pod zgornjim odsekom je strma (1:1) zaradi splazelega materiala pa je brežina posebej občutljiva. Vsak poseg v strma pobočja lahko poruši stabilnost, ki se bo pojavila v obliki usada in se širila navzgor po pobočju zato priporočamo, da se izvedba izkopov izvaja v kampadah s takojšnjim podpiranjem. V času izkopa posamezne kampade se območje ceste nad vkopom ne sme dodatno obremenjevati. Med gradnjo podporne konstrukcije kljub preverjeni stabilnosti vkopa predlagamo podpiranje vkopne brežine s kamnitim materialom od porušenih zložb. Izvedba podporne konstrukcije pod zgornjim odsekom ceste je nevarna tudi zaradi krušitve materiala na spodnji odsek, ki mora v času gradnje ostati prevozen. Potrebno je dodatno zavarovanje prometa na spodnjem odseku ceste. V fazi izkopa za odstranitev obstoječega vozišča bo potrebno ves material sproti nakladati na tovorno vozilo in odvažati do odseka ceste, kjer je ob cesti mogoče urediti začasno deponijo. Ker obračanje tovornih vozil ni mogoče, bo potrebno z gradbenimi stroji za izkop izvajati premike od mesta izkopa, do izogibališča. Transport se bo moral vršiti izmenično enosmerno tako, da bo potrebno urediti dve začasni deponiji na vsakem koncu odseka posebej. Deponije bodo na lokacijah, kjer je mogoče zagotoviti obračanje tovornih vozil. 6.3 TEHNOLOGIJA IN ORGANIZACIJA GRADNJE Predvidena dela bo potrebno izvajati v kampadah, vsebinsko pa se bodo dela vršila v naslednjem vrstnem redu: 1) Ureditev gradbišča in postavitev začasne prometne signalizacije in opreme, 2) Obnova zakoličbe profilov ter zakoličba osi ceste in obstoječih vodov ter postavitev zavarovanja profilov, 3) Odstranitev in demontaža prometne opreme (JVO ograje, ), 4) Posek drevja in grmičevja 5) Izkopi za sanacijo vozišča in podporno konstrukcijo, PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 21/28

22 6) Vgradnja betona in kamna v konstrukcijo podpornega zidu. 7) Izdelava planuma temeljnih tal, 8) Izkop jarkov kanalizacije, 9) Vgrajevanje kanalizacije in drenaž ter zasip cevi, 10) Nasip in utrjevanje kamnite grede in tampona v projektiranih nagibih plasteh po 30cm v območju rekonstrukcije in razširitev vozišča (utrjevanje tampona na nasipni strani se izvaja s komprimacijo s statičnimi valjarji zaradi labilnega terena), 11) Vgrajevanje vezane nosilno-obrabne plasti voziščne konstrukcije izmenično najprej ena nato druga polovica vozišča, (pred tem vgrajevanje okvirjev jaškov v vozišču) 12) Vgradnja asfaltnih muld (sočasno z razširitvijo vozišča) 13) Ureditev bankin ob vozišču in muldah, 14) Vgrajevanje JVO v bankine in na objekte, 15) Humusiranje in ureditev brežin, 16) Odvoz viškov zemeljskega in kamnitega materiala na deponijo. 17) Pregled in čiščenje gradbišča. Sočasno z gradnjo novega podpornega objekta se bo izvajala tudi sanacija in rekonstrukcija vozišča ter objekti za odvodnjavanja vozišča. Med izvajanjem del je nujno potrebna dobra koordinacija in terminska razporeditev del, da zaradi utesnjenosti prostora nebi prihajalo do medsebojnega oviranja in zastojev del. Posebno pozornost je potrebno nameniti stabilnosti obstoječega cestnega telesa in bližnjega terena. Ker je teren le pogojno stabilen je potrebno sproti evidentirati in spremljati morebitne znake drsenja terena, razpok in podobno, kar bi nakazovalo na možni usad ali plaz ter pravočasno ukrepati in zaščititi delavce in gradbeno mehanizacijo. Izvedbo del na cesti ter varovanje in usmerjanje prometa je potrebno usklajevati z napredovanjem del na navedenih objektih. Po končani gradnji mora izvajalec odstraniti začasne zapore, začasne objekte in deponije, odpadni gradbeni material in odpadke pa odvesti pooblaščenemu zbiralcu gradbenih in komunalnih odpadkov. Na zemljišču, kjer je bil potreben le začasni poseg zaradi gradnje, je potrebno vzpostaviti prvotno stanje. 6.4 UREDITEV PROMETA V ČASU GRADNJE Vsa dela se bodo izvajala v varovalnem pasu odseka občinske ceste JP Zaradi del v varovalnem pasu bo potrebna popolna zapora lokalne ceste in sicer izmenično zgornjega odseka (gradnja podporne konstrukcije, sanacija vozišča) ter spodnjega odseka (sanacija vozišča, ureditev odvodnjavanja). Izvajalec mora pred začetkom del pridobiti ali izdelati Elaborat za zaporo ceste ter pridobiti dovoljenje upravljavca ceste. Vloga za zaporo mora biti vložena najmanj 15 dni pred začetkom izvajanja del. Na naslednji sliki je z rdečim krogom prikazana lokacija gradnje in predvidene zapore. Z rumenim krogcem so označena križišča v katerih je potrebna namestitev začasne prometne signalizacije za obvoz in obveščanje o vrsti in trajanju zapore. PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 22/28

23 Obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto (1) Občinska uprava mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v cestnem telesu ali ob njem, najmanj 30 dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste. (2) Občinska uprava mora dati investitorju oziroma upravljavcu objektov in naprav iz prejšnjega odstavka tega člena na razpolago načrte in podatke potrebne za uskladitev del. K2 K3 K1 Slika 4: Prikaz vplivnega območja preusmeritve prometa v času gradnje. PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 23/28

24 7 POSEGI NA ZEMLJIŠČA S predlagano sanacijo plazu in ukrepi za ureditev odvodnjavanja so predvideni poseg na zemljišča, vsa v k. o. Gorenja vas in k. o. Zbure kot sledi: ŠT. PREDVIDENI POSEGI ZEMLJ. PARCE LE 1536 Sanacija brežine 1535 Sanacija betonskega zida (zid 1), drenaža izza zidu, sanacija brežine 1534 Sanacija betonskega zida (zid 1), drenaža izza zidu, sanacija brežine 1531 Sanacija betonskega zida (zid 2), izgradnja novega betonskega parapeta, drenaža izza zidu, sanacija brežine 1532 Sanacija betonskega zida (zid 1 in 2), sanacija brežine 1529/1 Sanacija betonskega zida(zid 2), sanacija brežine 1530 Izgradnja novega betonskega parapeta, sanacija kamnite zložbe (zid 3), izgradnja novega AB zida (zid 4 in 5), drenaža izza zidu, sanacija brežine 1525 Izgradnja novega AB zida (zid 4), nove stopnice iz AB in kamna, sanacija kamnite zložbe (zid 6), drenaža izza zidu, sanacija brežine 1524 izgradnja novega AB zida (zid 5), sanacija kamnite zložbe (zid 6), sanacija brežine 1523 sanacija kamnite zložbe (zid 6), sanacija brežine 2779 Dostopna parcela *391 Nova asfaltirana mulda 2780 Nova asfaltirana mulda 2782 Nov AB zid (zid 8), izgradnja kamnite diafragme, nova asfaltirana mulda 2783 Nov AB zid (zid 8), nove AB stopnice, nova asfaltirana mulda 2785 Sanacija dveh betonskih zidov (zid 7), nov AB zid (zid 8), nova asfaltirana mulda 2814 Sanacija asfalta, nova asfaltirana mulda 2897/1 Sanacija asfalta, nova asfaltirana mulda Tabela 6: Popis predvidenih posegov na območju sanacije plazu. *Na mestih kjer se odstranijo vinske trte zaradi posegov, se po končanih delih le te ponovno zasadijo. PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 24/28

25 DOLŽINA OBSTOJEČE STANJE ZID 1 26,30 m Betonski zid, čelna stran v slabem stanju ZID 2 7,95 m Betonski zid, čelna stran v slabem stanju PARAPET 4,00 m Betonski parapet, splazel, brez temeljev ZID 3 19,50 m Zidana kamnita zložba, zaključena z AB vencem SANACIJA Čelna stran se armira in torkretira, predhodno se odstranijo preperela mesta, izvede se temelj za sidranje mrež za torkret Čelna stran se armira in torkretira, predhodno se odstranijo preperela mesta, izvede se temelj za sidranje mrež za torkret Izdelava novega AB parapeta 30/50 cm. Temelj parapeta se poveže z zidom 2 in 3. Injektiranje zidu zadelava preperelih mest s cementno malto, sanacija vznožja zidu (temelj), popravilo venca in zafugiranje čela zidu. Izgradnja novega podpornega AB zida ZID 4 35,60 m Kamnita zložba, mestoma splazela STOPNICE 3,90 m Kamnite stopnice Izgradnja novih stopnic v kombinaciji AB in kamna ZID 5 19,50 m Kamnita zložba Izgradnja novega podpornega AB zida mestoma splazela ZID 6 14,80 m Kamnita zložba, Čiščenje zidu, zafugiranje in izdelava popolnoma zarasla AB kape ZID 7 20,20 m Betonska zidova, Izkop med zidovoma, zabetoniranje nagnjena in vmesnega prostora med zidovoma z razpokana, slabši odpadnim kamnom in pustim betonom temelj ZID 8 20,20 m Kamnita zložba, Izgradnja novega podpornega AB zida zelo slabo stanje splazelo, zaraščena STOPNICE 2,00 m Kamnite stopnice v slabem stanju, se rušijo DIAFRAGMA 30,50 m Na temu mestu se je leta 2014 pojavil usad CESTA 50,00 m Cesta je med profiloma P8 in P5 mestoma razpokana in posedena Izgradnja novih AB stopnic Izdelava kamnite diafragme v terenu, zaključena z AB vencem na nivoju ceste. Diafragma se izvede iz kamna in pustega betona. Na polovici ceste se odstrani asfalt, zamenja se tamponska blazina v globini do 40 cm. Izdela se nova asfaltna prevleka v debelini cm. Manj poškodovani del ceste se rezka in preplasti v debelini 3 cm. Ravno tako se asfaltirajo morebitne poškodbe zaradi gradnje podpornih zidov. Širina ceste PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 25/28

26 3,0 3,5 m. MULDE 100,00 m Izvede se mulda na desni strani v smeri Gorenja vas. Predvidena je izdelava petih iztokov iz muld. Širina mulde 50 cm. DRENAŽE 95,00 m Obstoječi zidovi nimajo drenaž Tabela 7: Obstoječe stanje in predvideni sanacijski ukrepi. Izvede se drenaža iz perforiranih cevi PE Ø200, drenaže se speljejo preko prepustov v linijsko ponikalnico. Po zaključku del je potrebno na vseh zemljiščih odstraniti začasne deponije ter teren očistiti. Na ostalih zemljiščih izven predvidenega obsega na katera se posega med gradnjo zaradi tehnologije del, varstva pri delu ali varovanja nepremičnin ali GJI, se po zaključku del vzpostavi prvotno stanje. Predvideni posegi v sklopu obeh faz bodo delno začasne narave delno pa stalni: Začasni poseg se bo izvajal v času gradnje, kjer bo potreben prostor zaradi manipulacije gradbenih strojev in zagotavljanja dostopa delavcem. Po končani gradnji se te površine očistijo ter se na njih vzpostavi prvotno stanje. Med stalne posege štejejo vsi gradbeni posegi zaradi katerih se na zemljišču spremeni raba in zgradijo objekti ter infrastruktura v javni uporabi. Pripravila: Mateja Grobovšek, dipl. inž. geotehnol. in rud (UN) Robert Gabrič, inž. gradb. Odgovorni projektant: Stanislav Udovč, univ.dipl.inž.grad. PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 26/28

27 Priloga P1: Stabilnostna analiza projektiranega stanja Za izračun stabilnostne analize projektiranega stanja na cesti JP smo uporabili računalniški program Rocscience Slide (verzija 6.034). Slide je program za preračunavanje stabilnosti drsin, predvsem varnosti drsin in možnosti porušitve krožnih in poligonalnih drsin v zemljini in kamnitih pobočjih. S programom se lahko razmeroma hitro obdelajo dokaj kompleksni 2D modeli, saj je sam program dokaj preprost za uporabo. V modelu se lahko upošteva tudi zunanja obtežba, prometna obtežba, podtalna voda, seizmični pospešek tal in različni podporni ukrepi. Za izračun stabilnosti smo uporabili metodo krožnega zdrsa po drsni ploskvi po metodi Bishop-a na profilu P7. V stabilnostni analizi projektiranega stanja smo upoštevali geomehanske karakteristike materialov navedene v tabeli 8 ter dodali podporno konstrukcijo, ki jo predstavljata dva zaščitna zidova. Zaradi predvidene ureditve dreniranja meteorne vode v fazi sanacije v analizi nismo več upoštevali vpliva meteorne vode na razmočenost geoloških slojev. Na cestišče smo dodali maksimalno linijsko prometno obtežbo velikosti 16,5 kn/m 2, ki bi lahko nastala ob vožnji težkega tovornjaka po cestišču. V stabilnostni analizi projektiranega stanja smo simulirali tudi močnejši potres z upoštevanjem maksimalnega pričakovanega seizmičnega pospeška. Na območju Gorenje vasi pri Šmarjeti lahko po karti projektnega pospeška a g pričakujemo pospeške do 0,175 g. V skladu s priporočili geotehničnih standardov Eurocode 7 za spremenljive geološko geomehanske pogoje smo v analizi upoštevali tudi delne varnostne faktorje. Uporabili smo projektiran pristop Design Approach 3, ki upošteva delne varnostne koeficiente navedene v tabeli 8. Rezultat stabilnostne analize projektiranega stanja po izvedbi dveh podpornih zidov in odvodnjavanja je varnostni faktor FS = 1,533, ki je večji od predpisanega (FS 1,25), kar kaže da je brežina ustrezni sanaciji stabilna tudi ob močnejšem potresu. Rezultat analize projektiranega stanja je prikazan v računalniški prilogi P1 v merilu 1:100. PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 27/28

28 Tabela 8: Uporabljeni delni varnostni koeficienti po projektiranem pristopu Design Approach 3 (Rocscience Slide). PZI - SANACIJA PLAZU NA JP Tehnično poročilo 28/28