PROJEKT PROJEKT DOSEŽKI OBČINA ŽIRI STAROSTI PRIJAZNA SKUPNOST

Transcript

1 PROJEKT PROJEKT DOSEŽKI INTERVJU OBČINA ŽIRI STAROSTI PRIJAZNA SKUPNOST V Sloveniji je 20% prebivalcev starejših od 60 let. Pravočasno je potrebno pripraviti razmere za čedalje večji delež starejših in boljše sožitje generacij. 4 UREDITEV TURISTIČNO- REKREATIVNEGA OBMOČJA PUSTOTNIK Predvideno je igrišče, kopališče, gostinski obrat, ribnik, razgledni stolp, plezalna steza, kamp... 6 V KINU JE BIL DAN V UPORABO NOV DIGITALNI PROJEKTOR Filmi bodo odslej bolj raznoliki in se bodo lahko predvajali istočasno kot v večjih filmskih centrih. 11 TONE ČADEŽ, ZBOROVODJA IN ORGANIST Za odgovorno skrb za orgle in ohranjanje spomina na 12 skladatelja Antona Jobsta, se je Čadežu zahvalil ljubljanski nadškof Stanislav Zore. 25 žirovske STOPINJE GLASILO OBČINE ŽIRI APRIL 2015 ŠTEVILKA 2 LETO 5 NAKLADA: 1800 IZVODOV

2 02 žirovske STOPINJE KAZALO 04 STAROSTI PRIJAZNE SKUPNOSTI 05 UČINKOVITEJŠE OBVEŠČANJE O DOGODKIH 06 NADALJEVANJE DEL NA PUSTOTNIKU 06 VEČJA VARNOST LJUDI IN PREMOŽENJA 07 V PRIPRAVI DRUGI DEL SANACIJE ŠKODE 08 OBISK TURŠKE DELEGACIJE 08 NOVE CENE KOMUNALNIH STORITEV 10 NE DELA KRUHA MOKA, AMPAK ROKA 11 Z NOVO DIGITALNO TEHNOLOGIJO STOPA KINO V KORAK S SODOBNIMI FILMSKIMI CENTRI 12 V PEVSKEM ZBORU NI VELIKO DEMOKRACIJE 13 DOBRAČEVSKI GASILCI VEMO 14 MATERINSKI DAN POLEPŠAL NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE IN VRTCA 15 LITERARNE USTVARJALKE O ŽIVLJENJU IN DELU 15 NAJ ŽIVIJO KNJIGA IN BRALCI 16 KLEPET V KRAJEVNI KNJIŽNICI ŽIRI 16 VRTEC PRI SV. ANI 17 POMLAD V VRTCU 18 MARICA WOLF UČILA ŠTIRINAJST GENERACIJ PRVOŠOLČKOV 19 ODSEV ODSEVA GENERACIJE KAŽIPOTI VIDA KAJIN POT PROTI VRHU 22 ZAKAJ V UGANDO? 22 PRIZNANJA ZA UREJENOST VRTOV IN OKOLICE 23 OČISTIMO NAŠE LEPE ŽIRI 23 ZŠAM USPEŠNO ŽE DESET LET 24 NORDIJSKA HOJA PRIMERNA ZA VSE LETNE ČASE 25 PLANIŠKI PRAZNIK POLETOV IN ZMAGA ŠPORTA 26 TRIM LIGA V FLOORBALLU 26 ŽIROVSKI TREKING 27 TELESNA KONDICIJA IN POZORNOST 27 JEZIKANJA SLIKA NA NASLOVNICI foto Irma Kopač Irma Kopač / Dotik metulja s čipko Irma Kopač iz Žirovskega Vrha je končala Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in se zaposlila kot grafična oblikovalka. Štiri leta je obiskovala tudi likovni tečaj Evridika v Sorici. Svojo ustvarjalno pot je razvijala v smeri vitraža, slikarstva in darilnega programa. Za izdelke je leta 1998 prejela tri certifikate kakovosti Obrtne zbornice Slovenije. Njen slikarski opus zajema krajine, figuraliko in ilustracije v tehniki olja ali akrila na platno. Slika na naslovnici predstavlja dotik metulja s čipko, kombinacijo nasprotij: trdnosti stroge čipke in nežne mehkobe metulja. Miro Kačar DRŽAVA SMO LJUDJE Urednica Jožica Kacin April se je prevesil v drugo polovico. Táko, kot se za ta mesec spodobi, je tudi vreme. Po podatkih Meteorološke postaje Žiri (M. Seljak) je bila v aprilu najnižja izmerjena temperatura 6. aprila ob 6.21, in sicer 4,2 stopinje Celzija, najvišja pa 22,8, izmerjena 15. aprila ob Napovedi za ta teden so dokaj spodbudne. Sijalo naj bi sonce, dnevne temperature naj bi se gibale od 10 do 19 stopinj. Slabše pa kaže od 24. aprila do konca meseca, ko žirovske klekljarice pripravljajo že 9. Slovenske klekljarske dneve. Kot je za podaljšane prvomajske praznike že nekako pričakovano, se napoveduje nekaj dežja. Upamo sicer, da se bo obrnilo drugače, saj tudi vreme vpliva na obisk prireditev. Naše klekljarice so spet pripravile bogat program. Kaj se bo dogajalo, lahko pogledate tudi v Stopinjah. Delovno je tudi na občini in nekaj prispevkov govori o tem. Še vedno je veliko dela pri odpravi posledic poplav in žleda. Vključili smo se v program starosti prijaznih mest in podeželskih skupnosti. O tem piše dr. Jože Ramovš, ki kot strokovni sodelavec pomaga pri iskanju rešitev za varstvo starejših in starosti prijazni občini oziroma, kot pravi, vsem prebivalcem, še zlasti mladim družinam. Kar je namreč prijazno starim, je tudi mlajšim. Tečejo tudi intenzivni pogovori o zdravstvenih storitvah, s poudarkom na pediatriji. Na prvi pogled stvari niso obetavne in skeptiki pravijo, da smo spet potegnili krajši konec. Otroška posvetovalnica se je konec februarja preselila v Škofjo Loko. In to kljub prizadevanjem županov in občanov Železnikov, Gorenje vasi - Poljan in Žirov, ki si glede tega delimo enako usodo. V Žireh smo šli še korak naprej. Civilna iniciativa je v treh dneh zbrala več kot podpisov proti ukinitvi. Oglasilo se je Združenje malega gospodarstva Žiri, ki je med drugim opozorilo na škodo, ki jo bo zaradi takih ukrepov utrpelo gospodarstvo. Poslanec SDS iz Gorenje vasi Žan Mahnič je v državnem zboru postavil o tem tudi delegatsko vprašanje. A stanje je ostalo nespremenjeno. Starši bodo otroke vsaj do septembra vozili v Škofjo Loko. Pristojni obljubljajo, da se bodo potem otroške posvetovalnice spet preselile na stare lokacije. Bo res tako?»kaj ne plačujemo v zdravstveno blagajno vsi enako, ne glede na kraj bivanja?«se je v prejšnji številki Stopinj (Ostajamo na koncu sveta (?)) spraševala Anka Tušek, mamica treh majhnih otrok. V zadnjem času imamo državljani prevečkrat občutek, da država dela proti nam, da je to institucija, ki nam otežuje življenje, namesto da bi ga polepšala in naredila bolj prijaznega. Pozabljamo, da smo država ljudje, ki v njej živimo in uresničujemo svoje cilje in interese. Jih res? Najboljši kadri se selijo v tujino, prav tako uspešna podjetja»države ne zanimaš kot človek, ne zanima je, kako živiš, kakšno je tvoje stanje. Pomembno je le, koliko davkov in prispevkov moraš plačati, in če jih ne, te takoj udari,«je za Siol Planet ( slovenija/2014/09/srilancan_v_sloveniji.aspx, ) povedal Šrilančan, ki živi in dela v Sloveniji. Bomo morali res razmisliti o državni nepokorščini in prenehati plačevati in vlagati v sistem, ki ne more zagotoviti osnovnih pravic ali pa jih omogoča le nekaterim? Še dobro, da imamo v lokalnem okolju boljše izkušnje. A tudi tu niso idealne. Še veliko moramo narediti in si včasih upati več. In to ne le ob gostinskem pultu, temveč tam, kjer so možnosti, da bo naš glas uslišan, večje. To je za nekatera vprašanja tudi občina. Župan je v dnevniku napisal, da so nekaj predlogov za izboljšanje dali četrtošolci. Temu zgledu bomo morali slediti tudi odrasli. žirovske STOPINJE Glasilo Občine Žiri Loška cesta ŽIRI GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: POMOČNICA ODGOVORNE UREDNICE: ČLANI: STROKOVNI SODELOVCI: OGLASNO TRŽENJE: LEKTORICA: OBLIKOVANJE IN RAČUNALNIŠKI PRELOM: TISK: NAKLADA: Jožica Kacin Majda Jelenc Maja J. Jerman, Andrej Praznik, Špela Poljanšek Srečo Gaber, Rok Prešern, Rok Klemenčič Rok Prešern Ana Tušek Aleš Kacin Medium, d. o. o., Žirovnica 1800 izvodov jozi.kacin@siol.net T: pr@obcina.ziri. si T: Glasilo Žirovske stopinje je vpisano v razvid medijev pod zaporedno št Glasilo izhaja šestkrat letno. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Žiri. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti ter uredniško politiko. Avtorji člankov osebno odgovarjajo za njihovo vsebino. Objavljeno je last glasila. Brez pisnega soglasja uredništva je prepovedana reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje avtorskih del in njihovih prispevkov. Naslednja številka izide junija Prispevke sprejemamo do 5. junija 2015.

3 žirovske STOPINJE 03 SPOŠTOVANE OBČANKE, SPOŠTOVANI OBČANI! Župan mag. Janez Žakelj Po lanskih ujmah si narava tudi v Žireh celi rane. Sanacijska dela na občinski infrastrukturi potekajo po načrtih. Brežine so pokrpane, mostova v Račevi sta že v uporabi, seveda pa je dela še veliko. Objavljena sta razpisa za sanacijo plazu na cestah v Breznico in Jarčjo dolino, v pripravi pa je razpis za Plastuhovo grapo. Po ureditvi vodotoka Račeva v centru Žirov bodo po zagotovilih Agencije za okolje RS v teh dneh pričeli urejati še ostale vodotoke po sprejetem akcijskem programu, o katerem smo pisali v prejšnji številki Žirovskih stopinj. Žal nam ministrica Irena Majcen in odgovorni za sanacije na ministrstvu za okolje in prostor tudi na aprilskem sestanku niso dali zagotovila o izplačilu sredstev za povrnitev škode. Če denarja od države ne bo, bo to za naš proračun po vladnem znižanju povprečnine dodatna izguba prilivov. Urejanje muzeja v Žireh teče s polno paro, dela bodo končana v začetku junija. Na občinski praznik bomo objekt z urejeno okolico predali v uporabo. Na razpisu Fundacije za šport smo bili uspešni, pridobili smo sredstva za ureditev večnamenskega igrišča ob kopališču na Pustotniku. Veseli me, da ima država posluh tudi za projekte, ki niso le del osnovne infrastrukture, ampak dajejo našim krajem dodano vrednost. V prejšnji številki Žirovskih stopinj je bilo pogosto omenjeno spodbujanje podjetništva. Dobil sem vtis, da smo o tem premalo govorili, čeprav narejenega ni bilo tako malo. Z večkratnim navajanjem, da živimo v eni bolj razvitih občin v državi, kjer je stopnja brezposelnosti med najnižjimi, si nikakor ne želim prilaščati zaslug. Brez dvoma je to predvsem posledica pridnosti, iznajdljivosti in podjetnosti Žirovcev. In naj tako tudi ostane. V prejšnjih službah sem se dejavno ukvarjal s spodbujanjem podjetništva. Tudi oba podžupana v prejšnjem in tem sklicu sta podjetnika, ki»živita od svojega dela«. To seveda samo po sebi ni zagotovilo za uspeh. Iz izkušenj vem, da v nekaterih zahodnih državah sistem spodbujanja podjetništva deluje dobro, ukrepi so enostavni in zelo konkretni. Žal se pri nas vsi, ki smo kakor koli odgovorni za podjetništvo, od zbornic do ministrstev, agencij in bank, pa tudi lokalne skupnosti, soočamo z neučinkovitostjo. Vsi bi delali vse, drobimo že tako omejena sredstva in tudi zato smo neučinkoviti. Marsikateri podjetnik se ne znajde v gozdu predpisov in razpisov. Z veseljem lahko rečem, da imamo v Žireh vzpostavljen tvorni dialog tako z direktorji večjih podjetij, z Obrtno zbornico Škofja Loka, kjer je eden od podpredsednikov celo naš podžupan Matjaž Oblak, in tudi z Razvojno agencijo Sora. Prav tako dobro sodelujemo z vodstvom Združenja malega gospodarstva Žiri. Naj navedem nekaj konkretnih stvari, ki smo jih na Občini Žiri storili za spodbujanje podjetništva in so rezultat omenjenega dialoga. Oživitev stare Tišlarnice je zagotovo plod odprtega sodelovanja s podjetniki. Smo ena redkih občin, ki ima sprejet pravilnik za olajšave plačila komunalnega prispevka, ki podjetnikom, ki bi želeli investirati, na podlagi jasnih meril omogoča tudi do 50-odstotno znižanje komunalnega prispevka. Z obdavčitvijo zemljišč v industrijski coni smo uspeli vsaj delno sprostiti promet z zemljišči. Na pobudo podjetnikov, ki so bili pred dobrima dvema letoma žrtev večjih tatvin in vlomov, sem se osebno angažiral pri izboljšanju varnosti. Rezultat je prisotnost varnostnikov podjetja Varnost Kranj v Žireh v nočnem času. Žirovska podjetja, ki bi želela izboljšati varnost v objektih, lahko sklenejo dogovor o varovanju. Na občini smo večkrat organizirali obiske tujih diplomatov, ki jih zanima sodelovanje z našim gospodarstvom. Čeprav je neposredno korist od tega težko izmeriti, pa je povezovanje nujno za napredek. Lahko rečem, da so gostje navdušeni nad krajem in živostjo podjetništva. Z veseljem ugotavljam, da imajo vodstva večine podjetij v Žireh posluh tudi za»družbeno odgovornost«in rada podpirajo športne, kulturne in druge dejavnosti. Kar pa pogrešam in si želim med žirovskimi podjetniki, je več samoiniciativnosti in povezovalnosti. Morda je to najbolj očitno na področju storitev in celostne ponudbe kraja ob kakšnem večjem dogodku. Pričakovati, da bo občina vse organizirala in financirala, ni realno. To ni spodbujanje turizma in podjetništva. Pred časom sem slišal zgodbo o majhni avstrijski vasici, kjer so podjetniki stopili skupaj in zdaj so sposobni v tej vasici, ki nima nobene posebne znamenitosti, zadržati turista vsaj dva dneva. To pa seveda pomeni, da mu zraven prenočišča ponudijo še kaj in dajo priložnost vsakemu domačemu obrtniku in podjetniku, da se predstavi in ne nazadnje tudi kaj zasluži. Pomlad je prišla tudi k nam, narava se prebuja. V začetku aprila smo praznovali veliko noč, ki jo povezujejo s poganskim praznovanjem pomladi, za kristjane pa je to najpomembnejši krščanski praznik veselja in novega upanja. Naj tudi nas veselje in upanje napolnita z energijo in optimizmom ter nam dasta moč za nove preizkušnje, ki nas čakajo. IZ ŽUPANOVEGA DNEVNIKA 16. FEB Udeležba na skupščini Regionalne razvojne agencije BSC Kranj. 25. FEB Srečanje s predstavnico Veleposlaništva Rusije Zoyo Iskhanovo v zvezi s komemoracijo ob 70. letnici konca 2. svetovne vojne. Spominski slovesnosti, ki bo 6. maja, bo sledilo polaganje venca padlim ruskim vojakom. 26. FEB Ogled lesene montažne gradnje športne dvorane v Senožečah. Udeležba na predstavitvi knjige ddr. Marije Stanonik Slovenska pesem v tujem škornju. 27. FEB Obisk dislocirane enote Centra za starejše občane Ormož v Stročji vasi. Manjša enota z dvema gospodinjskima skupinama za 24 oseb uspešno deluje eno leto in je vzorčni primer sodobnega reševanja oskrbe starejših v Sloveniji. Ogled sta na našo pobudo organizirala dr. Jože Ramovš in Franc Imperl, udeležil pa se ga je tudi predstavnik pristojnega ministrstva Davor Dominkuš. 3. MAR Prvo zasedanje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Žiri. 4. MAR Sestanek v zvezi z reševanjem problema pediatrije v obeh dolinah. 6. MAR Prvo zasedanje Nadzornega odbora Občine Žiri. Udeležba na občnem zboru društva Cvetke. Odprtje razstave Mihaele Žakelj Ogrin v okviru prireditev Kažipoti.

4 04 žirovske STOPINJE 7. MAR Na občnem zboru ZŠAM Žiri. 9. MAR Prvo zasedanje Komisije za šport Občine Žiri. 11. MAR Sestanek z arhitekti o ureditvi centra Žirov. Idejna zasnova predlaganih rešitev bo občinskim svetnikom predvidoma predstavljena maja. 12. MAR Pregled projekta ureditve Pustotnika z arhitektoma biroja Vozlič. 17. MAR Pogovor z dr. Ramovšem o pogojih za vključitev Občine Žiri v mednarodno mrežo starosti prijaznih mest in občin, gibanja, ki deluje pri Svetovni zdravstveni organizaciji. 20. MAR Sprejem župana in delegacije turškega mesta Erzurum. Predstavili smo jim občino in si pod vodstvom predsednice Smučarskoskakalnega kluba Judite Oblak ogledali nordijski center. Pred tem je delegacija obiskala Alpino. 22. MAR Na povabilo Ministrstva za zunanje zadeve kosilo s turško delegacijo na Bledu. 23. MAR V okviru Kluba županov NSi srečanje z ministrico za okolje Ireno Majcen. Ministrica je potrdila informacijo, da je Vlada RS zagotovila sredstva za Akcijski program odprave posledic oktobrskih poplav, ki ga izvaja ARSO. Glede sredstev za sanacijo občinske infrastrukture pa je povedala le, da bo del predvidoma zagotovljen jeseni MAR Srečanje županov loškega območja s sodelavci glede pediatrije. Po dogovoru smo vsi trije župani poslali odgovore na dopise Osnovnega zdravstva Gorenjske, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje ter se dogovorili za sklic izredne seje Sveta OZG. 26. MAR Študenti pod vodstvom dr. Tatjane Capuder Vidmar so predstavili rezultate arhitekturne delavnice o ureditvi Starih Žirov. Delavnica je potekala na pobudo Maje Kržišnik. 5. redna seja občinskega sveta. 1. APR Seja Sveta Gorenjskih lekarn. Obisk župana Občine Gorenja vas - Poljane Milana Čadeža in direktorice Elizabete Rakovec v knjižnici v Starih Žireh. Obisk občanov Melcove grape glede sanacije mostu. Sestanek s predstavniki žirovskih društev o učinkoviti uporabi koledarja prireditev. 7. APR Z vodjem sektorja za odpravo posledic naravnih nesreč na okoljskem ministrstvu Ervinom Vivodo in sodelavci o prioritetah in dokumentaciji za sanacijski program. 8. APR Sprejem učencev četrtih razredov v prostorih občine in predstavitev njenega delovanja. Otroci so podali nekaj zanimivih predlogov za izboljšave, ki jih bomo z veseljem upoštevali. 10. APR Srečanje Kluba županov NSi z ministrico za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenko Smerkolj in z evropskim poslancem Lojzetom Peterletom. Pozdrav udeležencev na odprtju digitalnega kinoprojektorja v kinodvorani DPD Svoboda. 13. APR Srečanje županov in članov Sveta Osnovnega zdravstva Gorenjske glede pediatrije. foto Jožica Kacin Dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Srečanje starejših občanov, leta 2012, v jedilnici Alpine. STAROSTI PRIJAZNE SKUPNOSTI SVETOVNI ODGOVOR NA STARANJE PREBIVALSTVA dr. Jože Ramovš Občina Žiri se je vključila v slovensko in svetovno mrežo Starosti prijazna mesta in podeželske skupnosti. To je program Svetovne zdravstvene organizacije (SZO, mednarodna kratica WHO), da bi ustrezno odgovorili na izzive staranja prebivalstva. Zakaj je nastal ta svetovni program? Slika krajev in skupnosti se v začetku tretjega tisočletja po vsem svetu spreminja predvsem v dvojem: ljudje se selijo v mesta in prebivalstvo se stara. Obe spremembi sta tesno povezani z razvojem znanosti, tehnologije in demokracije. Razvoj slednje veča vrednost človekovega življenja. Čeprav je po svetu še veliko revščine in zapostavljanja, pa je vse več demokratičnega sveta, kjer so kulturne in materialne dobrine namenjene večini prebivalstva. Mednje sodita tudi socialna in zdravstvena varnost, ki najbolj neposredno dokazujeta, v kolikšni meri družba spoštuje osebnost in življenje vsakega človeka. V preteklem stoletju je človeštvo kljub dvema svetovnima vojnama na vseh področjih doseglo velik napredek. Posebej velik je bil pri zdravstvu in se kaže v obvladovanju in uspešnem zdravljenju prej neozdravljivih bolezni. Živimo bolj zdravo, bolj čisto, uživamo higiensko bolj neoporečno hrano, smo bolje oblečeni in obuti, stanovanja so varna in topla. Nalezljive bolezni manj kot kdaj koli prej ogrožajo življenja ljudi. Posledica napredka je tudi, da več ljudi doživlja visoko starost. V zadnjih sto letih se je pričakovana življenjska doba podvojila. Delež starih ljudi hitreje narašča tudi zaradi nizke rodnosti v Sloveniji je za tretjino prenizka, da bi ohranjala dva milijona domačega prebivalstva. Ob prelomu tisočletja je bilo na svetu 11 odstotkov ljudi starih več kot 60 let, računajo, da jih bo leta 2050 že 22 odstotkov takrat naj bi bilo na svetu prvič v zgodovini več starih ljudi kot otrok. V Sloveniji je že zdaj 20 odstotkov prebivalcev starejših od 60 let, čez 20 let kaže, da jih bo dvakrat več. Vse več je stoletnikov, v Sloveniji jih imamo že okrog 250; nekateri med njimi so še povsem samostojni. Naraščajoča dolgoživost iz leta v leto vse bolj spreminja tradicionalno sliko sveta. Vse probleme, izzive in možnosti, ki jih povzroča staranje prebivalstva, imenujemo demografska kriza. Beseda kriza namreč ne pomeni samo težav, ampak tudi nove skrite razvojne možnosti. Podaljševanje človeškega življenja je tesno povezano z urbanizacijo, to je rastjo mest in urbanega urejanja podeželja z ugodnimi stanovanjskimi razmerami, informacijsko in drugo infrastrukturo. Danes že več kot polovica vseh ljudi na svetu živi v mestih, leta 2030 naj bi izmed petih Zemljanov že trije.

5 žirovske STOPINJE 05 Da bi obvladovali demografsko krizo, je SZO pripravila program Starosti prijazna mesta in podeželske skupnosti, ki se širi po vsem svetu. Leta 2005 so na 18. svetovnem kongresu gerontologije (to je vede o staranju in starosti) v Rio de Janeiru sklenili, da je treba prisluhniti potrebam starajočih se ljudi in udejanjiti rešitve, s katerimi bodo naselja in življenje v skupnostih bolj prijazna staranju in starosti. V 33 različnih mestih po vsem svetu so s poizvedno raziskavo povprašali starejše ljudi, kaj je starosti prijazno in kaj bi izboljšali na naslednjih pomembnih področjih mestnega življenja: v stavbah in na javnih površinah, pri prevozu, v svojih bivališčih, v družabnem življenju, pri vključevanju v dejavnosti družbe, pri zaposlitvah, obveščanju in storitvah skupnosti ter zdravstvenih služb. Isto so povprašali tudi oskrbovalce starih ljudi in izvajalce storitev v skupnosti. Na podlagi vseh mnenj in predlogov so za omenjena področja opredelili IMENOVAN NOVI DIREKTOR OBČINSKE UPRAVE Rok Prešern S 3. aprilom 2015 je mesto direktorja Občinske uprave Občine Žiri prevzel Matija Podobnik, že zaposlen kot višji svetovalec za projekte in investicije na Občini Žiri. Izbran je bil na podlagi Javnega natečaja za zasedbo prostega delovnega mesta direktorja občinske uprave Občine Žiri, ki je bil dne 3. februarja 2015 objavljen na Zavodu za zaposlovanje RS in na spletni strani Občine Žiri. Med šestimi kandidati, ki so se prijavili na natečaj, je dosegel najvišje število točk, kar pomeni, da je bil najustreznejši kandidat. UČINKOVITEJŠE OBVEŠČANJE O DOGODKIH Rok Prešern Občina želi vzpostaviti učinkovito posredovanje informacij in objavo dogodkov v koledarju na spletnih straneh Občine Žiri, koledarju prireditev Kam, na Radiu Sora in nekaterih turističnih spletnih portalih. Občane Žirov in bližnje okolice želimo bolj kakovostno obveščati o vseh dogodkih: javnih družabnih prireditvah, kulturnih in športnih dogodkih, izobraževalnih seminarjih, tržnicah ipd. V ta namen delno prenavljamo spletne strani Občine Žiri ter omenjeni koledar prireditev, ki 84 značilnosti starosti prijaznega mesta, izdali priročnik za uresničevanje projekta Starosti prijazna mesta in začeli oblikovati svetovno mrežo starosti prijaznih mest. Namen programa je, da vsako mesto samo oceni, kaj mora in zmore storiti, da bo staranju in starosti bolj prijazno. Priporočila zrcalijo predvsem potrebe po medsebojnem spoštovanju in varnosti, socialni vključenosti, sožitju ljudi, naravi prijazni infrastrukturi in arhitekturi ob upoštevanju krajevnih značilnosti; vse to naj bo prijazno tako starim, kakor tudi vsem prebivalcem, še zlasti mladim družinam. Kar je namreč prijazno starim ljudem, je prijazno tudi mlajšim. Zatem je steklo še prizadevanje za starosti prijazno podeželje. Tudi tu je bila prva Kanada, ki je po temeljiti pripravi izdala priročnik za starosti prijazno podeželje in odročne skupnosti. Marsikje zaradi izseljevanja mladih predstavljajo pretežni delež podeželskih skupnosti stari ljudje. Zato je projekt Starosti S SEJE OBČINSKEGA SVETA Helena Novak 5. redna seja Občinskega sveta Občine Žiri je bila v četrtek, 26. marca. Prisotnih je bilo trinajst občinskih svetnic in svetnikov. Občinski svet je potrdil idejno zasnovo Ateljeja Vozlič št. 10/2014 z nazivom Parkovno-rekreacijsko območje Pustotnik Žiri za celovito ureditev turistično-rekreacijskega območja Pustotnik kot podlago za OPPN. Vse nadaljnje finančne aktivnosti bo sprejemal oziroma potrjeval občinski svet. Soglasno je bil sprejet Odlok o določitvi javne zdravstvene mreže na primarni ravni v Občini Žiri, ki omogoča izvedbo razpisa koncesije za tretjega zdravnika družinske medicine. Občinski svet je podprl nadaljnje aktivnosti bo vsem organizatorjem dogodkov omogočil objavo dogodka in vseh z njim povezanih informacij. Na občinskih spletnih straneh bo s spletnim obrazcem omogočen vpis vseh informacij o dogodku, ki se bodo samodejno prikazovale v koledarju na spletnih straneh ( si), na monitorju info točke v novem lokalu Ambasade, koledarju prireditev Kam in spletnem portalu možna bo tudi objava enkrat mesečno na Radiu Sora in objava na spletnem portalu Slovenia. info ( V sredo, 1. aprila, je bil zato organiziran sestanek z vsemi društvi v občini, kjer smo predstavili pobudo, nagovorili in povabili navzoče k objavi vseh dogodkov, saj bo tak način obveščanja zanimiv le, če bo vseboval vse informacije, kaj se dogaja v Žireh. Pobuda prijazne podeželske občine enako potreben kot projekt starosti prijaznega mesta ali velemesta. Glavni cilji in način dela so pri razvoju starosti prijaznih podeželskih občin enaki kakor pri starosti prijaznih mestih. V Evropi je večina podeželja urbanizirana: način življenja, komunikacijske povezave, dostopnost storitev in druge ugodnosti vsakdanjega življenja so podobne kot v mestih. Takšna je tudi večina Slovenije. Vsaka naša občina ima krajevno središče, ki je manjše mesto. Pomemben rezultat, ki ga dosegajo občine in mesta po svetu, ki se vključujejo v nacionalne in svetovno mrežo starosti prijaznih skupnosti, je, da njihova krajevna politika, uprava, strokovne in civilne organizacije začnejo pravočasno reševati eno najtežjih nalog bližnje prihodnosti pripravljati krajevne razmere in ljudi na čedalje večji delež starih ljudi z uspešnim učenjem za boljše sožitje med mlajšimi in starejšimi. načrtovanja nadomestne ceste na relaciji od podjetja Poclain Hydraulics do Etikete (Pionirska pot). Sprejet je bil letni program športa v občini za leto Občinski svet je soglasno sprejel letno poročilo in zaključni račun proračuna za leto 2014 v predloženem besedilu. Na podlagi predloženih elaboratov o oblikovanju cen izvajanja storitev posameznih javnih služb so bile (z enim vzdržanim in dvanajstimi glasovi za) potrjene cene storitev gospodarskih javnih služb varstva okolja. Soglasno je bil sprejet sklep, da se plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2015 oprosti tiste zavezance, ki so v poplavah oktobra 2014 utrpeli škodo v stanovanjskih objektih, jo prijavili in jo je ocenila za to imenovana občinska komisija. je bila dobro sprejeta in dogovorjeno je bilo, da bodo vsa društva in drugi organizatorji svoje dogodke vpisovali v spletni obrazec. KOLEDAR PRIREDITEV K objavi dogodkov vabimo vse organizatorje, ki pripravljajo dogodke v Žireh in bližnji okolici. Le s sodelovanjem bomo lahko vzpostavili pregleden in zanimiv način obveščanja, ki bo koristen tako za občane kot tudi za organizatorje prireditev in dogodkov. Za dodatne informacije v zvezi z dogodki je občina odprla tudi nov elektronski poštni predal dogodki@ziri.si.

6 06 žirovske STOPINJE NADALJEVANJE DEL NA PUSTOTNIKU Andrej Poljanšek Občinski svet je na zadnji seji potrdil idejno zasnovo za ureditev turistično-rekreativnega območja Pustotnik. Območje (parcele št.: 816/1, 816/2, 799, 818, 790/4, 1302/24, 790/3, 1274/2, 1302/20, 821, 816/1 zasebna last, vse k. o. Žiri) v skupni izmeri ,26 m 2 je v 80. letih 20. stoletja Krajevna skupnost Žiri pridobila, da bi tam uredila deponijo komunalnih odpadkov. Izdelani so bili projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, nato pa je bila sprejeta odločitev o deponiranju komunalnih odpadkov na občinski deponiji Draga v Škofji Loki. Na območju so občani samoiniciativno pričeli odlagati zemljo, kamenje in inertne gradbene materiale. Občina Žiri je območje v prostorskih aktih opredelila kot»deponijo gradbenih odpadkov in inertnih materialov«, ki naj bi se z dokončno ureditvijo spremenili v športne in rekreativne površine. Za uporabo navedenih zemljišč so interes pokazala različna društva in drugi, od konjeniškega kluba, ki ima manežo VEČJA VARNOST LJUDI IN PREMOŽENJA Franci Kranjc in klubske prostore, do Motokluba Sairach, ki tam organizira tradicionalni motozbor, kinologov, strelcev, tabornikov, lovcev, ribičev, ter nosilcev turističnih dejavnosti (kamp, prostori za piknike, rekreacijo in druženje). Občina Žiri je že v letu 2004 izdelala idejno zasnovo (Božič Inženiring, d. o. o., Idrija, 05/2004), v kateri je podrobneje opredelila rabo območij za konjeniški klub z jahalno manežo, parkirišči in brunarico. Zasaditev zelenja na prvem delu je izrisala gospa Juta Krulc. Na preostalih površinah so bila v grobem razdeljena območja, namenjena za rekreacijo, igre na prostem in prireditve (travna igrišča), kampiranje in piknike ter strelišče. Dinamika ureditve drugega dela je bila pogojena s hitrostjo nasipanja travnih površin do višine kote 485, ki je bila določena kot višina novega platoja. V letu 2010 je bila dokončana ureditev otroškega igrišča, umeščenega v prvo območje, ter izvedena osnovna komunalna opremljenost zemljišča (vodovod, elektrika, cesta), leta 2013 pa ureditev odprtega kopališča na reki Sori. Z nasipanjem območja se novonastali plato približuje mejam parcel, ki so v lasti Občine Žiri, zato je nastala potreba po celoviti ureditvi navedenega območja. V letu 2013 je Občina Žiri pod mentorstvom doc. Darje Matjašec s študenti Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za Pustotnik izvedla krajinskoarhitekturne delavnice. Predlogi so bili javno predstavljeni, trije najboljši izdelki pa tudi nagrajeni in odkupljeni. Projekt smo nadgrajevali v sodelovanju z Ateljejem Vozlič, arhitekturno projektiranje, Ljubljana, ki je pripravil idejno zasnovo celovite ureditve parkovno-rekreacijskega območja Pustotnik. Ponudnik je bil izbran na podlagi ponujene cene in dobrih referenc. Dokument bo služil kot podlaga za izdelavo podrobnega občinskega prostorskega načrta, ki je za to območje predpisan. Pripravljavci so ga predstavili na zadnji seji občinskega sveta. Rdeča nit oblikovanja kompleksa sta ohranjanje in nadgradnja naravnih danosti Pustotnika, kot so močvirski biotop, vodni viri Sora s pritoki (s poplavnimi značilnostmi) in avtohtona vegetacija, ter stavbne tipologije bunkerja (Rupnikova linija), glede na zgodovinsko ozadje območja. Zemeljske mase (deponija gradbenih odpadkov) so parcialno preoblikovane, zasajene z drevjem lokalnega tipa in mehko zatravljene. Obstoječi vodni biotop je nadgrajen v ribnik. Nujni servisni prostori so umeščeni v teren in izdelani iz litega betona, nad terenom pa se izkazujejo z interpretacijo ruralne funkcionalne arhitekture v kovini, lesu in v manjšem obsegu tudi steklu. Mreža novih sprehajalnih poti, cesta za nujno medicinsko pomoč in dostavna cesta povezujejo posamezne programske ureditve: večnamensko igrišče na mivki, kopališče s servisnim objektom, ribnik z gostinskim foto Darjan Kacin Na našem območju se je pred leti močno povečalo število vlomov in drugih kaznivih dejanj, zato so direktorji večjih podjetij ob koordinaciji župana začeli razmišljati o organizaciji varnostne službe na širšem območju Žirov. Pogovori so obrodili sadove in tako je 1. marca varovanje začelo izvajati podjetje Varnost iz Kranja. Podjetje je profesionalna varnostna družba, ki z načrtno izbranimi poslovnimi partnerji deluje po vsej Sloveniji. Direktor Aleš Podpečan pravi, da gorenjski regiji namenjajo še posebno pozornost. Z resnim delom, skrbnostjo in celovitim pristopom pri uvajanju varnostnih storitev si v sodelovanju z naročniki prizadevajo doseči in zagotoviti ustrezno in kakovostno zasebno varnost. Dogovor in pogodbo o poslovnem sodelovanju za varovanje so podpisala večja žirovska podjetja in Občina Žiri. Mobilni varnostnik Od 1. marca dalje varovanje večjih podjetij, ki so podpisala pogodbe o sodelovanju, opravlja Varnost Kranj. je v Žireh v nočnem času in lahko, če je potrebna intervencija, posreduje na objektih, ki so opremljeni z alarmnimi sistemi. S takim načinom dela je reakcijski čas posredovanja varnostnika ob sproženem alarmnem signalu bistveno krajši, s čimer je povečana verjetnost za uspešno opravljeno intervencijo. V Varnosti Kranj načrtujejo, da bodo ob nadaljnjem poglobljenem poslovnem sodelovanju in podpori žirovskih podjetij dosegli visoko raven lokalne varnosti. Zato poleg poslovnih storitev za večja podjetja načrtujejo tudi skrb za varnost premoženja manjših podjetij in občanov. V družbi se zavedajo, da bi brez dogovora večjih žirovskih podjetij takšen podvig težko uspel, zato se bodo potrudili, da naročnikom zagotovijo ustrezno kakovostno storitev. V nadaljevanju pa pripravljajo ugodne pakete varovanja, ki jih bodo manjšim podjetjem pa tudi zasebnikom pri varovanju hiš, stanovanj ali drugih objektov ponudili že pred poletjem oziroma pred poletnimi dopusti, ko je zaradi daljše odsotnosti ljudi premoženje še bolj ogroženo.

7 LESENI BUNGALOVI TIP "FOUR SEASONS" RAZPOSRAVLJENI PO TREVNATI BREŽINI (opcija za lastnika terena..!) S , PEŠ POT PEŠ POT PEŠ BRV MOČVIRJE + 0, RIBIŠKI POMOL TERASA ,30 GOSTINSKI OBJEKT Z ZUNANJO RAZGLEDNO TERASO NAD RIBNIKOM , ,20 = 486, RAMPA OTROŠKO IGRIŠČE PEŠ POT RIBNIK PEŠ POT IN OUTDOOR FITNES NAPRAVE ZA ODRASLE OBLIKOVAN RIBIŠKI TEREN POMOL +6, =488, , MOŽNE ŠIRITVE TRAVNE PROGRAMOV DOSTAVNA CESTA TERASE ŠPORTNIH TERENOV TRIBUNA (lokostrelstvo?..) -OMEJEN PROMET EV.CAMPING PROGRAMA ALI PROSTOROV ZA PIKNIK peš pot ,45 (opcija za lastnika terena..!) RIBIŠKI VKOPAN OBJEKT S POMOL ODBOJKA SANITARIJAMI, KABINAMI NA MIVKI IN SEZONSKIM LOKALOM X15M GLAVNI ,45 VHOD , šank +1, ,45 =483, =483, KOPALIŠKA TERASA TRAVNIK TRAVNE PEŠ POT TERASE TRIBUNA , ±0,00 = + 481,90 N.M.V DOSTAVNA +0, MOST NAJVIŠJA TOČKA CESTA - + 0,40= 482, , NOVA DOSTOPNA RAMPA ŠKARPE OB OMEJEN KOPALIŠČU PROMET , OBLIKOVAN TEREN RAZŠIRITEV KOPALIŠČA - PIKNIK PROSTORI ALI "NEFORMALNO"ŠOTORIŠČE PEŠ POT PEŠ BRV PEŠ POT OBLIKOVAN TEREN GLAVNI VHOD + 4,20 = 486, ,20 = 486, CAMPING ŠOTORIŠČE BUNGALOVI TIP "BALVAN" RAZPOSTAVLJENI V BREŽINO MED DREVJE UREJEN KOPALIŠKI TRAVNIK "ZELENA" PARKIRNA MESTA DOSTOP DO VODE PEŠ POT +4,25 CAMPER 6X10 M 1.FAZA CAMPING ŠOTORIŠČE +5, KOPALIŠČE - OBSTOJEČA TERASA brv nad jezom SANITARNI OBJEKT - 2 FAZA OSREDNJI TRAVNIK PRIREDITVENI PROSTOR urgentna "zatravljena" pot - običajno neprevozna vodostaj 479, OBČASNO CAMPING ŠOTORIŠČE RAZŠIRITEV KOPALIŠČA - PIKNIK PROSTORI ALI "NEFORMALNO"ŠOTORIŠČE 487, CAMPER 6X10 M 2.FAZA + 4,15 = 486, ,55 PLEZALNA STENA IN ODER ZA PRIREDITVE OBLIKOVAN TEREN OBLIKOVAN TEREN PEŠ POT +5,55 +4,25 +16,65 +4,55 CAMPING ŠOTORIŠČE napajališče konjev + 6, OBSTOJEČI PRIVEZI ZA KONJE " RAZGLEDNA TERASA IN PIKNIK PROSTOR, OTROŠKO IGRIŠČE , MANIPULACIJSKO DVORIŠČE PARKIRANJE OBSTOJEČA MANEŽA peš pot OBSTOJEČA BRUNARICA RECEPCIJA? DOVOZ DNO OB BREGU PARKIRANJE vodostaj 479, "HEURIGEN" GOSTINSKI VRT (kot gostilna Čad v Lj. ipd...) PARKIRANJE PARKIRANJE S rampa žirovske STOPINJE 07 ZELENE TRIBUNE PROTI MANEŽI cca 670 m2 PARKOVNA UREDITEV cca ali več m2 ZELENE REKREACIJSKE POVRŠINE cca 5900 m2 CAMPERJI IN ŠOTORIŠČE cca 2930 m2 REZERVAT ZA ŠIRJENJE REKRE. POVRŠIN cca 8000 ali več m2 PLAŽA IN PEŠČENE PEŠ-POTI cca 1300 m2 TLAKOVANE (BETONSKE) PEŠ-POTI IN PLOŠČADI cca 1400 m2 ASFALTNA CESTA IN PARKIRIŠČA cca 4260 m2 POVRŠINE ZA KONJSKI ŠPORT (MANEŽA).. cca 2200 m2 URGENTNA DOVOZNA POT 260 m2 PEŠ- BRVI 95 m2 REKA SORA UMETNI RIBNIK cca 2780 m2 KOPALIŠKI OBJEKT IN SANITARIJE 195 m2 GOSTINSKI IN SERVISNI OBJEKT S TERASO cca 660 m parcelna meja VEČNAMENSKI RAZGLEDNI STOLP cca 120 m2 OBSTOJEČA (PRENOVLJENA) BRUNARICA cca 70 m2 PLATOJI ZA CAMPERJE 360 m2 LESENI BUNGALOVI NA TRAVNIKU cca 7x 62 m2 = 434 m2 BETONSKI BUNGALOVI "BUNKER" V GOZDU cca 6x 15 m2 = 90 m2 ±0,00= +481,90 arhitekturno projektiranje, Vesna Vozlič Košir, s.p. Tavčarjeva ulica 13, 100 Ljubljana, vozlic@siol.net investitor : Občina Žiri, Loška cesta 1, 4226 Žiri lokacija: k.o. Žiri, parc.št.: 821, 794/4, 799, 818, 820, 1274/2, 816/1, 816/2, 1302/20, 790/3, 1302/24 projekt : IDP za celovito ureditev območja Pustotnik datum / št.projekta : / 2014 Načrt; : situacija - SHEMA PROGRAMSKIH SKLOPOV Odg.vodja projekta: Matej Vozlič, univ.dipl.inž.arh. ZAPS 0623 A Projektant : Vesna Vozlič Košir, univ.dipl.inž..arh. 11 merilo 1:500 Idejna zasnova ureditve Pustotnika. objektom, razgledni stolp s plezalno steno, prostor za kampiranje, sprehajalna območja, konji, in sicer tako, da se programi med seboj ne motijo, da je uporaba prostora varna in da sta poudarjeni vzdolžnost in fluidnost lokacije. S potrditvijo Idejne zasnove celovite ureditve V PRIPRAVI DRUGI DEL SANACIJE ŠKODE OB LANSKIH POPLAVAH Franci Kranjc Glavne posledice poplav, ki so oktobra 2014 prizadele našo občino in so bile najhujše po letu 1926, so v večjem delu odpravljene, čaka pa nas trajna sanacija poškodovanih objektov. Najbolj so bile prizadete občinske ceste, kjer je bila škoda ocenjena na približno evrov, dodatnih evrov tudi na gozdnih cestah. Veliko škode je bilo tudi na poslovnih in zasebnih objektih. Poškodovanih je bilo 12 km lokalnih cest, od tega 0,9 km huje, podrta sta bila dva mostova. Za trajno odpravo posledic ujme bo potrebnih nekaj naslednjih let, posledično pa se bodo z zamikom izvedle tudi nekatere že predhodno načrtovane občinske investicije v lokalno infrastrukturo. Občina Žiri ter civilna zaščita sta pričeli z organizacijo reševanja in odpravljanjem posledic turistično-rekreativnega območja Pustotnik so bili določeni programi, ki se bodo nekoč lahko izvajali. Več programov, predvsem turističnih (lokali, ribnik...), je odmaknjenih v prihodnost, saj je njihova izpeljava odvisna od pridobitve zasebnega investitorja. Občina želi urediti tudi manjše postajališče ujme takoj po poplavi, saj so bile Žiri zaradi poškodovanih cest nekaj časa odrezane od sveta. Tako kot običajno so tudi tokrat prvi priskočili na pomoč gasilci ter lokalni podjetniki, ki so razpolagali z ustrezno gradbeno mehanizacijo. Velik delež pomoči so s svojim delom prispevali tudi občani. V prvih dneh po poplavah je bilo zasilno urejenih več lokalnih cest, na cesti Žiri Vrhnika je bil postavljen pontonski most, sanirani so bili plazovi, ki so ogrožali ceste in objekte. V prvi fazi so bile začasno urejene ceste v Plastuhovo grapo, Spodnje Selo, Jarčjo dolino, Snapkovo grapo, Melcovo grapo, Zabrežnik Stroški intervencije so znašali okrog evrov, pri delu pa je sodelovalo osem gradbenih izvajalcev. Cesta skozi Javornkovo grapo je tako poškodovana, da razmišljamo o gradnji nove ceste na drugi lokaciji, saj bi bila ureditev obstoječe predraga. Za nadaljnja sanacijska dela na cestah je občina odštela še evrov. V drugi fazi, ki je v pripravi, predvidevamo ureditev plazu na cesti proti Breznici ter gradnjo opornega zidu ob cestah v Jarčjo dolino in Plastuhovo grapo. Za navedene investicije je bilo zaradi večjega obsega del potrebno izdelati za avtodome oziroma prostor za kampiranje. Letos smo uspešno kandidirali na razpis Fundacije za šport, ki nam je odobrila evrov nepovratnih sredstev za večnamensko igrišče na mivki in ureditev bližnje okolice. Pri tem je obveza občine, da kot svoj vložek prispeva drugo polovico sredstev in davek. Urejena brežina na Partizanski cesti ob potoku Plastuhle. foto Jožica Kacin projektno dokumentacijo, kar je povzročilo zamudo pri pripravi razpisov in izvajanju del. Ocenjen strošek navedenih investicij je še dodatnih evrov. Nastalo škodo so si ogledali tudi pristojni državni uradniki za urejanje voda ter ministrica za okolje in prostor. Občini je bila obljubljena pomoč za sanacijo v znesku okrog evrov, ki pa žal še ni prispela.

8 08 žirovske STOPINJE foto Rok Prešern Delegacija iz Turčije na obisku na občini: častni konzul Mehmet Seyhan Muratoglu, direktor občinske uprave Ali Riza Kiremitci, župan Občine Žiri mag. Janez Žakelj in župan Mehmet Sekmen. OBISK TURŠKE DELEGACIJE Rok Prešern Župan Erzuruma, največjega mesta v istoimenski pokrajini v vzhodni Turčiji, Mehmet Sekmen, je z delegacijo obiskal Občino Žiri in se srečal z županom Občine Žiri mag. Janezom Žakljem. Mesto Erzurum se sicer lažje primerja z Ljubljano, saj ima skoraj prebivalcev in univerzo s študenti. Je tudi regijsko zdravstveno središče z največjim medicinskim NOVE CENE KOMUNALNIH STORITEV Olga Vončina, Andrej Poljanšek Občinski svet Občine Žiri je na marčevski seji potrdil cene storitev gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki se bodo zaračunavale od 1. aprila 2015 dalje. Skladno z državno uredbo, ki ureja oblikovanje cen komunalnih storitev, se cene preverja in uskladi enkrat letno. Cena je sestavljena iz dveh delov. Omrežnina (oziroma cena javne infrastrukture pri ravnanju z odpadki) je oblikovana najmanj v višini obračunane amortizacije za vso javno infrastrukturo, ki je potrebna za opravljanje posamezne javne kompleksom v vzhodni Turčiji. Znano je po zimskih športih, leta 2011 pa je gostilo tudi zimsko univerzijado. Obiska so se poleg župana Erzuruma udeležili tudi direktor občinske uprave Ali Riza Kiremitci, častni konzul Mehmet Seyhan Muratoglu, ekonomski ataše na Generalnem konzulatu RS v Instanbulu Andrej Ferčej in dr. Zoran Stamatovski, področni sekretar Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma SPIRIT Slovenija. Delegacija je obiskala Slovenijo na povabilo SPIRIT-a, namen spoznavnega srečanja pa so službe. Cena izvajanja storitev pa zajema vse druge stroške javne službe in se oblikuje na podlagi načrtovanih stroškov in količin za prihodnje obračunsko obdobje, ob upoštevanju morebitnih razlik med načrtovanimi in realiziranimi stroški ter količinami za preteklo obdobje. Od 1. aprila bodo občutno višje cene omrežnin pri vodooskrbi, odvajanju in predvsem pri čiščenju odpadnih voda, medtem ko se cene storitev (z izjemo čiščenja komunalnih voda) znižajo. Cene omrežnin odražajo višji strošek amortizacije zaradi zaključenih investicij (čistilna naprava, vodovod skozi Stare Žiri, kanalizacija Dobračeva Rakulk). Stroški izvajanja storitev so zmanjšani na minimum, s čimer naj bi se vsaj delno ublažilo povišanje omrežnin. Povišanje cen bo zato občutno predvsem pri odjemalcih, kjer omrežnina predstavlja večji delež stroška na položnici. bile potencialne možnosti sodelovanja med obema občinama in gospodarstvom. Ogledali so si Alpino in se srečali z direktorjem Matjažem Delopstom, ki je predstavil podjetje, proizvodnjo in načrte za prihodnost. Po razgovorih na občini so se gostje seznanili z investicijo REAAL v OŠ Žiri zamenjava energenta za ogrevanje ter si ogledali nordijski center. Delovanje smučarskoskakalnega kluba in skakalnice jim je predstavila predsednica Judita Oblak. Gostje so bili navdušeni, da manjša občina lahko uspešno vodi razvoj in investicije tudi v večje projekte, ki so za razvoj izredno pomembni. Mesečni strošek komunalnih storitev je odvisen od komunalne opremljenosti območja, v katerem se objekt nahaja. Tako bo objekt izven mesta, opremljen z MČN, imel mesečni strošek 10,25 evra, enak objekt, opremljen z pretočno greznico, pa 20,50 evra. Objekti v Žireh, ki so priključeni na kanalizacijo, nimajo pa odvajanja meteornih voda s streh (Stare Žiri, Nova vas, Rakulk, Dobračeva), bodo imeli mesečni strošek 34,95 evra, objekti z odvajanjem meteornih voda (Stara vas in Polje) pa 37,50 evra. Povečanje stroškov je od 1 do 2,5 evra mesečno. Žal je povečanje največje v objektih z enim stanovalcem in nizko porabo pitne vode, vendar smo v tem primeru brez moči, saj uredba točno predpisuje izračun cene komunalnih storitev. Kljub povišanju cene pa ostajajo komunalne storitve v Žireh še naprej najnižje med okoliškimi občinami.

9 žirovske STOPINJE 09 STORITEV DOSLEJ VELJAVNA CENA CENA OD DALJE INDEKS OSKRBA S PITNO VODO omrežnina 14,6931 /leto/f1 20,2164 /leto/f1 138 vodarina 0,6068 /m 3 0,3641 /m 3 60 ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin omrežnina 24,3789 /leto/f1 29,2320 /leto/f1 120 cena storitve 0,0696 /m 3 0,0360 /m 3 52 odvajanje padavinske odpadne vode s streh omrežnina 0,2388 /m 2 0,2388 /m storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov: ločenih frakcij in kosovnih odpadkov, ločeno zbrane odpadne embalaže, mešanih komunalnih odpadkov zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov cena storitve 0,0292 /m 3 0,0171 /m 3 58 omrežnina 16,9000 /leto/f1 38,0547 /leto/f1 225 cena storitve 0,0739 /m 3 0,0705 /m 3 95 omrežnina 17,3024 /leto/f1 47,7700 /leto/f1 276 cena storitve 0,2878 /m m 3 0,5140 /m cena javne infrastrukture cena storitve cena javne infrastrukture cena storitve cena javne infrastrukture cena storitve cena javne infrastrukture cena storitve 0,0087 /kg (0,0043 /l)* 0,1276 /kg (0,0644 /l)* 0,0000 /kg (0,0000 /l)* 0,0417 /kg (0,0132 /l)* 0,0000 /kg (0,0000 /l)* 0,0575 /kg (0,0065 /l)* 0,0000 /kg (0,0000 /l)* 0,0811 /kg (0,0221 /l)* 0,0083 /kg (0,0039 /l)* 0,1576 /kg (0,0702 /l)* 0,0000 /kg (0,0000 /l)* 0,1575 /kg (0,0158 /l)* 0,0000 /kg (0,0000 /l)* 0,0082 /kg (0,0012 /l)* 0,0000 /kg (0,0000 /l)* 0,1055 /kg (0,0197 /l)* * Cene storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, izražene v kilogramih, se uporabnikom zaračunajo sorazmerno glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza Čevljarska ulica, 4 osebe STORITEV VRSTA STROŠKA OB. KOLIČINA OB. ENOTA CENA 2014 CENA 2015 VREDNOST 2014 VREDNOST 2015 oskrba s pitno vodo omrežnina 0, , ,2164 1, , oskrba s pitno vodo storitev ,6068 0, ,5292 6,9179 odvaj. kom. odp. vode omrežnina 0, , ,232 2, , odvaj. kom. odp. vode storitev ,0696 0,036 1,3224 0,684 odvaj. kom. odp. vode okoljska dajatev ,0528 0,0528 1,0032 1,0032 odv. padav. vode s streh omrežnina 9, ,2388 0,2388 2, , odv. padav. vode s streh storitev 16,8 1 0,0292 0,0171 0, ,28728 čiščenje kom. odp. vod omrežnina 0, , ,7705 1, , čiščenje kom. odp. vod storitev ,2878 0,5361 5, ,1859 zbiranje odpadkov cena 86, ,0043 0,0039 0, , zbiranje odpadkov storitev 86, ,0644 0,0708 5, , obdelava odpadkov storitev 86, ,0065 0,0012 0, , odlaganje odpadkov storitev 86, ,0221 0,0172 1, , zbiranje bio odpadkov storitev 86, ,0132 0, MČN omrežnina 0, ,9 38, MČN storitev 0, ,0739 0, , ,

10 10 žirovske STOPINJE Direktor Jože Oblak in peka Matej Krvina in Simon Štucin. foto Jožica Kacin NE DELA KRUHA MOKA, AMPAK ROKA Jožica Kacin»Ne dela kruha moka, ampak roka,«pravi pregovor, na katerega me opozori samostojni podjetnik Jože Oblak in je izobešen v njihovi pekarni na Selu. Jožetu Oblaku so ga podarila dekleta iz Blagovnice v Žireh. Takrat so tam še prodajali njihove izdelke, zadnje leto pa je Mercator zaradi spremenjene poslovne politike odpovedal sodelovanje. Izpad so nadomestili na druge načine, kar so morali v tridesetih letih, odkar delajo kot samostojno podjetje, že nekajkrat storiti. PEKARNA OBLAK je dobavitelj za nekatera gostinska podjetja v Žireh in okolici, šole v Žireh, Poljanah, na Medvedjem Brdu, Svetih Treh Kraljih. Njihove izdelke prodajajo tudi po posameznih prodajalnah v Kranju, Medvodah, Rovtah in okolici Ljubljane. Imajo tudi dve lastni prodajalni. Eno v Škofji Loki, kjer dela Jasna Trček, drugo pa v Žireh v poslovni stavbi Pr' Matic. Odpre se že v zgodnjih jutranjih urah, uradno ob 5.30, včasih pa tudi prej, ko večina ljudi še spi. A veliko je tudi takih, ki se zgodaj odpravljajo v službo ali na drugo pot in ti so tudi stalni in prvi obiskovalci.»takrat je delo najlepše. Vse je še mirno, police so polne sveže pečenih in dišečih dobrot in zgodnji kupci imajo največjo izbiro,«pove Darja Prelog, ki vsak dan prihaja v službo ob peti uri. Kadar je odsotna, jo nadomešča šefica Vanja. Na vprašanje, kaj kupci pohvalijo, Darja pove, da imajo zagotovo največji sloves Jožetove hrustljave žemlje. Že dolga leta ostajajo enake in nekateri prihajajo prav zaradi njih. Radi imajo tudi piškote, najbolj navadne in medenjake, ki so nekaj posebnega. Seveda pa ne gre zanemariti drugih dobrot. Različne vrste kruha, belega, polbelega, črnega in polnozrnatega, rženega, sojinega, koruznega, od štruc, hlebcev, ocvirkovc, potic, pic, bureka, raznovrstnega peciva, kot so makovke, pletenke, štručke, kifeljci, štruklji in še bi lahko naštevali. Nekateri izdelki so v ponudbi že vseh trideset let, druge dodajajo kot novost, saj morajo slediti času in prehrambnim navadam. Ena izmed stalnic so tudi mlinci in slane preste, prav tako drobtine, ki jih zmeljejo iz posušenega kruha. Ponudba se od dneva do dneva nekoliko razlikuje in je odvisna tudi od povpraševanja.»imamo nekaj osnovnih strojev in pripomočkov, kot so električni mešalnik, delilni in zavijalni stroj in vzhajalno komoro, peč na dve etaži, kjer lahko spečemo do sto kilogramov kruha istočasno. Večino dela opravimo ročno,«pove Jože Oblak in doda:»prav zaradi tega se naši izdelki razlikujejo od industrijskih. Vanje je vložene več pozitivne človeške energije, kar jim da svojo vrednost in so zato boljši. H kakovosti veliko pripomore tudi, da je testo vzhajano na star način in počiva na policah ter v komori. Ponosni smo tudi, da je kruh brez vsakršnih dodatkov,«razloži Jože Oblak. V Pekarni Oblak spečejo precej manj kruha kot v prvih letih. Takrat v kraju še ni bilo konkurence, kasneje pa so začele nastajati nove pekarne, kruh in pekovske izdelke pa vozijo tudi iz drugih krajev.»kljub temu smo veseli, da imamo zveste kupce, ki pri nas kupujejo že vsa leta,«poudari Vanja Oblak in pove, da tudi sama rada poprime za pekovsko delo. To jo veliko bolj sprošča kot birokratski postopki v pisarni, ki se jih je po malem že naveličala. Država zahteva vedno več, tudi inšpekcije so vedno bolj zahtevne. Najtežje je bilo v prvih letih, ko se je v kruhu Vanja in Matija Oblak pri peki piškotov. foto Jožica Kacin pojavila nitkavost. To pride zaradi posebnih bakterij, posledica pa je moker in hitro pokvarljiv kruh. Čeprav so se trudili na vse načine in vključili tudi zunanje strokovnjake, so bili nekaj časa nemočni. Takrat so izgubili veliko kupcev in začeli so se pojavljati novi ponudniki kruha. Na srečo se jim je to zgodilo samo enkrat. Lastnika se spominjata tudi časov, ko so morali obvezno speči do 30 odstotkov tako imenovanega socialnega kruha. Ceno mu je določila država. Ljudje so nakup tega kruha šteli kot pravico in prodajalci so se znašli v nehvaležni vlogi, ko so ga morali odmerjati posameznikom in paziti, da so ga dobili približno vsi, ki so to želeli. Prav tako imata Jože in Vanja Oblak svež spomin na čas, ko sta začela s samostojno dejavnostjo. Prej je bila pekarija pod okriljem KGZ Sora. Jože je tam delal kot pek. Podjetje je dejavnost ponudilo v najem. Pogoj je bil, da najemnik obdrži delavce.»takrat še ni bilo veliko samostojnih podjetnikov, zato sem se spopadal z marsikatero težavo. Vanja, ki je delala v Alpetourju v Škofji Loki, se je zaposlila doma, in še sreča, da nama je z nasveti (predvsem pri vodenju poslovnih knjig) pomagal pokojni gostinec Franci Kavčič, Katernik, ki je bil eden izmed redkih, ki so imeli izkušnje z vodenjem lastnega podjetja in je bil pripravljen pomagati,«se s hvaležnostjo spominja Jože. Po nekaj letih dela so se Oblakovi odločili za gradnjo novega poslovno-stanovanjskega objekta na Selu, kjer so živeli. Leta 1991 so del pekarije preselili na novo lokacijo. V Zadružnem domu so pekli le še pecivo in imeli prodajalno. Leta 2008 so tudi prodajalno preselili v nove prostore Pr' Matic, peko pa v celoti na Selo. Tako je ostalo do danes. Imajo sedem zaposlenih. Poleg Jožeta in Vanje sta v podjetju še omenjeni prodajalki in dva peka. Pred štirimi meseci je začel delati tudi domači sin Matija.»Najprej sem končal