*M * FIZIKA. Izpitna pola 1. Torek, 8. junij 2010 / 90 minut SPOMLADANSKI IZPITNI ROK

Transcript

1 Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M4* FIZIK Izpitna pola SPOMLNSKI IZPITNI ROK Torek, 8. junij / 9 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali kemični svinčnik, svinčnik H ali, radirko, šilček, računalo brez grafičnega zaslona in možnosti računanja s simboli ter geometrijsko orodje. Kandidat dobi list za odgovore. Priloga s konstantami in enačbami je na perforiranem listu, ki ga kandidat pazljivo iztrga. SPLOŠN MTUR NVOIL KNITU Pazljivo preberite ta navodila. Ne odpirajte pole in ne začenjajte reševati nalog, dokler vam nadzorni učitelj tega ne dovoli. Prilepite kodo oziroma vpišite svojo šifro (v okvirček desno zgoraj na tej strani in na list za odgovore). Izpitna pola vsebuje 4 nalog izbirnega tipa. Vsak pravilen odgovor je vreden eno () točko. Pri reševanju si lahko pomagate s podatki iz periodnega sistema na strani ter konstantami in enačbami v prilogi. Rešitve, ki jih pišite z nalivnim peresom ali s kemičnim svinčnikom, vpisujte v izpitno polo tako, da obkrožite črko pred pravilnim odgovorom. Sproti izpolnite še list za odgovore. Vsaka naloga ima samo en pravilen odgovor. Naloge, pri katerih bo izbranih več odgovorov, in nejasni popravki bodo ocenjeni z nič () točkami. Zaupajte vase in v svoje zmožnosti. Želimo vam veliko uspeha. Ta pola ima 6 strani, od tega prazni. RI

2 M-4-- PERIONI SISTEM ELEMENTOV I VIII, 4, H He vodik helij II III IV V VI VII 6,94 9, relativna atomska masa,8, 4, 6, 9,, Li e simbol N O F Ne litij berilij ime elementa bor ogljik dušik kisik fluor neon 3 4 vrstno število , 4,3 7, 8, 3, 3, 35,5 4, Na Mg l Si P S l r natrij magnezij aluminij silicij fosfor žveplo klor argon , 4, 45, 47,9 5,9 5, 54,9 55,9 58,9 58,7 63,6 65,4 69,7 7,6 74,9 79, 79,9 83,8 K a Sc Ti V r Mn Fe o Ni u Zn Ga Ge s Se r Kr kalij kalcij skandij titan vanadij krom mangan železo kobalt nikelj baker cink galij germanij arzen selen brom kripton ,5 87,6 88,9 9, 9,9 95,9 (97) Rb Sr Y Zr Nb Mo Tc Ru Rh Pd g d In Sn Sb Te I Xe rubidij stroncij itrij cirkonij niobij molibden tehnecij rutenij rodij paladij srebro kadmij indij kositer antimon telur jod ksenon (9) () () s a La Hf Ta W Re Os Ir Pt u Hg Tl Pb i Po t Rn cezij barij lantan hafnij tantal volfram renij osmij iridij platina zlato živo srebro talij svinec bizmut polonij astat radon (3) (6) (7) (6) (6) (66) (64) (69) (68) Fr Ra c Rf b Sg h Hs Mt francij radij aktinij rutherfordij dubnij seaborgij bohrij hassij meitnerij cerij 58 3 torij 9 4 prazeodim 59 (3) protaktinij 9 44 neodim 6 38 uran 9 (45) prometij 6 (37) neptunij 93 5 samarij 6 (44) plutonij 94 5 Lantanoidi e Pr Nd Pm Sm Eu Gd Tb y Ho Er Tm Yb Lu evropij 63 (43) ktinoidi Th Pa U Np Pu m m k f Es Fm Md No Lr americij gadolinij 64 (47) kirij terbij 65 (47) berkelij disprozij 66 (5) kalifornij holmij 67 (54) einsteinij erbij 68 (57) fermij 69 tulij 69 (58) mendelevij 73 iterbij 7 (59) nobelij 75 lutecij 7 (6) lavrencij 3

3 M KONSTNTE IN ENČE težni pospešek hitrost svetlobe osnovni naboj vogadrovo število splošna plinska konstanta g = 9, 8 m s 8 c = 3, m s 9 e =, 6 s 6 N = 6, kmol 3 R = 8, 3 J kmol K gravitacijska konstanta G = 6, 67 N m kg influenčna konstanta indukcijska konstanta ε = 8, 85 s V m 7 μ = 4π Vs m oltzmannova konstanta k 3 =, 38 J K Planckova konstanta Stefanova konstanta atomska enota mase 34 5 h = 6, 63 J s = 4,4 ev s 8 4 σ = 5, 67 W m K 7 u =,66 kg; za m = u je mc = 93,5 MeV GINJE s = vt s = vt at s = v t + v = v + at v = v + as ω = π ν = π t v = ωr a r = ω r s = s sin ωt v = ωs cos ωt a = ω s sin ωt SIL mm F = G r t 3 r F = konst. = ks F = ps F = ktfn F = ρgv F G = ma = mv FΔt = ΔG M = r F M = rf sin α p = ρgh Γ= J ω Mt = Γ ENERGIJ = F s W W k p mv = = mgh ks Wpr = P = t = W + W + W Δ k Δ p Δ pr = pδv ρv p + + ρgh = konst.

4 4 M-4-- ELEKTRIK e I = t ee F = 4 π F = ee σe ε E = ε r e U = E s = e e σe = S e = U ε S = l U We = We we = V ε E we = U = RI ζl R = S P = UI MGNETIZEM F = Il F = Ilsin α F = ev μi = π r μni = l M = NISsin α Φ = S = S cos α U i U = ωssin ωt i = lv U i = Φ t L = Φ I μns L = l W LI m = w m = μ NIHNJE IN VLOVNJE m t = π k l t = π g t = π L c = λν Nλ sin α = d P j = S E = c j = wc j = ε E c j = jcos α v ν = ν ( ± ) c ν ν = v c TOPLOT m n = M pv = nrt Δl = αlδt ΔV = βvδt + Q = ΔW Q = cmδt Q = qm 3 W = kt ΔT P = λs Δl 4 j = σt OPTIK c n = c sin α c n = = sin β c n = + f a b MOERN FIZIK W f f f min = hν W = + W W λ Δ W = Δ i / N N N e ln λ = t n k t t / W hc = eu = Δ = Nλ mc = = λt

5 M Količino padavin lahko navedemo z debelino plasti vode, ki pade na neko površino. V nekem nalivu je padlo, cm vode na, m površine. Koliko litrov vode je padlo na vsak kvadratni meter? litrov litrov, litra, litra. vtomobil vozi s hitrostjo 6 mph (milj na uro). Ena milja meri 69 m. Kolikšna je hitrost avtomobila, izražena v kilometrih na uro? 37 km h 6 km h 97 km h 6 km h 3. Graf kaže lego vlaka v odvisnosti od časa. Katera od spodnjih izjav je pravilna? Hitrost vlaka s časom narašča. Hitrost vlaka s časom pada. Hitrost vlaka nekaj časa narašča, nato pada. Hitrost vlaka se ne spreminja. Lega t 4. Klado vlečemo po ravni podlagi tako, da drsi enakomerno. Nanjo delujejo tri sile: teža, sila vrvice in sila podlage. Na kateri sliki so sile narisane pravilno? p g v = konst. v p g v = konst. v p g v = konst. v v = konst. p g v

6 6 M Telo z maso, kg se giblje po krožnici s polmerom, m. Frekvenca kroženja je, Hz. Kolikšna je rezultanta sil, ki delujejo na krožeče telo? 3, N 6, 3 N N 4 N 6. Na telo, ki miruje na hrapavem klancu, delujeta le teža in sila podlage. Naklonski kot klanca počasi povečujemo, dokler telo ne zdrsne. Kako se nato giblje telo, če naklonski kot klanca obdržimo? Upoštevajte, da je koeficient trenja med telesom in podlago manjši od koeficienta lepenja. Telo se giblje pojemajoče. Telo se giblje s konstantno hitrostjo. Telo se giblje pospešeno. Nič od zgoraj naštetega. 7. Kamen z maso, kg visi na lahki vrvici na enem koncu, m dolge merilne palice, kakor kaže slika. Kolikšna je masa merilne palice, če je v ravnovesju, ko jo podpremo na oznaki za, 5 m?, 5 kg, kg, kg 4, kg 8. Človek stoji v dvigalu, ki se pospešeno giblje navzgor. Kolikšna je sila podlage, s katero dvigalo deluje na človeka? Večja od človekove teže. Enaka človekovi teži. Manjša od človekove teže. Za odgovor je navedenih premalo podatkov.

7 M Kateri od spodnjih zapisov je pravilna enačba za gravitacijski pospešek na površju Zemlje ( m z je masa Zemlje, m je masa opazovanega telesa, r z je polmer Zemlje, G je gravitacijska konstanta)? mm z g = G r m g = G r z m g = G r z z z z mm g = G r z z. Vagon z maso, t se giblje s hitrostjo, m s. Trenje med vagonom in tiri lahko zanemarimo. V vagon spustimo tovor z maso, t. Kolikšna je hitrost vagona, ko v njem obleži tovor?, 8 m s, 4 m s, 6 m s, m s Pred trkom Po trku. Z višine 5, m nad tlemi spustimo kamen z maso, kg. Kaj lahko na podlagi teh dveh podatkov ugotovimo o povprečni sili, s katero deluje kamen na tla med trkom s tlemi? F =, N F = N F = 5 N Za določitev velikosti sile je treba poznati še čas trajanja trka kamna s tlemi.. V dveh enakih posodah sega gladina vode enako visoko. V eni od posod plava kocka ledu. Katera tehtnica kaže več? Tehtnica, na kateri je posoda brez kocke ledu. Tehtnica, na kateri je posoda s kocko ledu. Obe tehtnici kažeta enako. Tehtnica, na kateri je posoda z ledeno kocko, sprva kaže več, ko pa se led stali, kažeta obe tehtnici enako.

8 8 M Krožni obroč je v vodnem toku, tako da je pravokoten nanj (gl. sliko). Prostorninski tok skozi obroč označimo s Φ V. Kolikšen je prostorninski tok Φ V skozi enako postavljen obroč z dvojno površino? Φ = Φ V V Φ = Φ V V Φ = Φ V V Φ = 4Φ V V 4. V prvi posodi vzdržujemo mešanico vode in ledu v termičnem ravnovesju, v drugi posodi pa mešanico vodne pare in vode v termičnem ravnovesju. Kolikšna je razlika med temperaturama v posodah? 373 K 73 K 73 K 5. V posodi s premičnim batom zadržujemo idealni plin. Pri plinu opravimo naslednjo spremembo: najprej ga pri stalni prostornini segrejemo (), nato pa ga izotermno razpnemo (). Kateri od spodnjih grafov pravilno kaže opisano spremembo? p p p p V V V V 6. V posodi s stalno prostornino zadržujemo idealni plin. Povprečna kinetična energija molekul tega plina je W k. Plin segrejemo tako, da se njegova temperatura podvoji. Kolikšna je zdaj povprečna kinetična energija molekul plina? W k W k W k 4W k

9 M Z dihanjem v zimskih razmerah ogrejemo približno, kg zraka v minuti, in sicer s temperature 5, na temperaturo 35. Specifična toplota zraka je J kg K. Kolikšen toplotni tok oddaja naše telo zaradi ogrevanja zraka pri dihanju? 6, W 8, W 63 W 48 W 8. Katera trditev NE drži? Jakost električnega polja je večja tam, kjer je gostota silnic večja. Jakost električnega polja se s krajem ne spreminja, če so silnice vzporedne. Električna sila na električni naboj je večja tam, kjer je jakost električnega polja večja. Jakost električnega polja je obratnosorazmerna z nabojem, ki ustvarja električno polje. 9. Kaj se zgodi s površinsko gostoto naboja na ploščah ploščnega kondenzatorja, če plošči približamo, medtem ko je kondenzator priključen na vir stalne napetosti? Za odgovor ni dovolj podatkov. Površinska gostota naboja se zmanjša, ker se poveča kapaciteta kondenzatorja. Površinska gostota naboja se pri opisani spremembi ne spremeni. Površinska gostota naboja se poveča, ker se poveča kapaciteta kondenzatorja.. V vezju so zaporedno vezani idealni vir napetosti z gonilno napetostjo 5, V, upornik z uporom Ω in neznani upor naboja. Kolikšen je upor R x? R x. Skozi prvi upor steče vsako sekundo s 6 električnega Ω Ω 3 Ω, Ω Ω Rx + - 5, V

10 M-4--. Kolikšen mora biti upor grelca, priključenega na enosmerno napetost U, da porablja enako moč kakor grelec, ki je priključen na izmenično napetost z amplitudo napetosti U? Prvi upor označimo z R eno., drugega z R izm.. R = R 4 = R eno. izm. R eno. izm. R = R eno. izm. R = 4R eno. izm.. Pozitivno nabita kroglica pada na ekvatorju proti tlom zaradi svoje teže. Kam jo bo odklanjalo Zemljino magnetno polje? Proti severu. Proti jugu. Proti vzhodu. Proti zahodu. 3. Katero od količin merimo s Hallovim pojavom? Osvetljenost. Gostoto magnetnega polja. Hitrost vetra. Gravitacijski pospešek. 4. Prevodna zanka leži v ravnini in magnetnem polju, tako kakor kaže slika. Magnetno polje je usmerjeno pravokotno iz ravnine lista. Kaj od naštetega se zgodi, če zanko zadrgnemo? Po zanki, ki je v magnetnem polju, steče tok v smeri urinega kazalca. Po zanki, ki je v magnetnem polju, steče tok v nasprotni smeri urinega kazalca. Toka po zanki, ki je v magnetnem polju, ni. Inducira se izmenični tok.

11 M Katera od navedenih enačb izraža gostoto energije magnetnega polja v praznem prostoru? μ LI μ μ NS l NI l 6. Nitna nihala na sliki nihajo z majhnimi amplitudami. Kateri dve nihali imata razmerje med lastnima nihajnima časoma :? l Prvo nihalo l rugo nihalo 3l Tretje nihalo 4l Četrto nihalo Prvo in drugo nihalo. rugo in četrto nihalo. Prvo in četrto nihalo. rugo in tretje nihalo. 7. Graf kaže odmik nihala v odvisnosti od časa. Katera od spodnjih izjav se NE ujema z grafom? mplituda nihanja je 3, cm. x [ cm] Frekvenca nihanja je 8, Hz. Nihanje je sinusno (harmonično). Po dveh sekundah od začetka opazovanja nihanja je nihalo v skrajni legi., 4, t [] s

12 M V katerem primeru bo nitno nihalo v resonanci? Nihalo je v resonanci, če je amplituda nihala enaka dolžini nihala. Nihalo je v resonanci, če je frekvenca nihanja veliko večja od lastne frekvence nihala. Nihalo je v resonanci, če nihala ne zavira zračni upor. Nihalo je v resonanci, če mu vsiljujemo nihanje s frekvenco, ki je enaka njegovi lastni frekvenci. 9. Po dolgi vrvi potujejo valovi z valovno dolžino m in amplitudo 3 cm. Vrv niha s frekvenco 3, Hz. S kolikšno hitrostjo potujejo valovi po vrvi?, 9 m s 4, m s ms 36 ms 3. Za grafični prikaz krožnega valovanja lahko izberemo način, ki je prikazan na spodnji sliki. Kako v tem primeru imenujemo narisane črte? Valovne črte. Žarki. Pasovi ojačitev. Interference. Izvor valovanja 3. V katerem od spodnjih primerov nastanejo na struni, ki je vpeta na obeh koncih, trije hrbti stoječega valovanja? Ko je dolžina strune trikrat daljša od valovne dolžine. Ko je dolžina strune trikrat krajša od valovne dolžine. Ko je frekvenca valovanja na struni trikrat večja od osnovne lastne frekvence strune. Ko je frekvenca valovanja na struni trikrat manjša od osnovne lastne frekvence strune.

13 M Katera od slik najbolje kaže uklon vodnih valov na ozki odprtini? 33. Od naštetih elektromagnetnih valovanj ima le eno valovne dolžine okrog centimetra. Katero? Rentgenska svetloba. Vidna svetloba. Infrardeče sevanje. Mikrovalovi. 34. Lomni količnik stekla je, 5, lomni količnik vode pa, 33. V katerem primeru pride do popolnega odboja pri vpadu svetlobe na mejo med snovema? 65 Steklo 65 Voda Voda Steklo Voda Steklo Steklo Voda 35. Ko na kovino z izstopnim delom, 5 ev posvetimo z modro svetlobo, iz kovine izstopajo elektroni. Kaj se bo zgodilo, če na isto kovino posvetimo z rdečo svetlobo, ki ima valovno dolžino 7 nm? Izstopajoči elektroni bodo imeli večjo energijo. Izstopajoči elektroni bodo imeli manjšo energijo. Izstopajoči elektroni bodo imeli enako energijo, toda vsako sekundo bo izstopilo iz kovine več elektronov. Elektroni ne bodo izstopali iz kovine.

14 4 M Slika kaže pet energijskih nivojev nekega atoma. Kateri od spodnjih odgovorov predstavlja prehod, pri katerem elektron absorbira največ energije? Iz n = 5 n =. Iz n = n = 5. n = 3 Iz n = 3 n = 4. n = Iz n = 4 n = 5. n = 37. Med katerima delcema deluje privlačna električna sila? Elektron in nevtron. Elektron in delec α. Elektron in delec β. Elektron in delec γ. 38. Kateri element nastane pri beta razpadu jedra 4? 5 5 N 4 4 N 39. Vzorec radioaktivne snovi postavimo v homogeno magnetno polje, ki je usmerjeno pravokotno v ravnino lista, kakor kaže slika. V katero smer se bodo odklonili delci alfa? V smer. V smer. V smer 3. elci alfa se bodo odklonili v smer magnetnega polja V prvem vzorcu je, mol neke radioaktivne snovi z razpolovnim časom let, v drugem vzorcu pa, mol druge radioaktivne snovi z razpolovnim časom let. Kateri vzorec ima večjo aktivnost? Prvi vzorec. rugi vzorec. Oba vzorca imata enako aktivnost. Za odgovor na vprašanje ni dovolj podatkov.

15 M Prazna stran

16 6 M-4-- Prazna stran