naπglas glasilo Skupine Droga oktober 2004

Transcript

1 glasilo Skupine Droga

2 Kje so čvrste roke, ki so vas tesale? Kje poletne vode, ki so vas poznale? Kam zgubi se jutro, ko ga dan zamenja? Kdo ubrani mraka nas in pozabljenja? Čas odnaša dneve, vse se staplja vanje; danes veter v jadrih, jutri tihe sanje... S.P.

3 Uvodnik 03 Vsaka palica ima dva konca! (Ljudski pregovor) Kazalo Ondan je v neki druæbi nanesla beseda na vegetarijanstvo. Ker nisem poseben Ëastilec mesa in mesnih izdelkov, sem se pridruæila skupinici, ki je rohnela proti krutosti in zavræenosti, katere zunanja oblika je vzreja æivali za zakol. Toda pogovor je nenadoma krenil na podroëje zelo teækih vpraπanj: Ëe naj bi jedli jajca, kokoπi pa ne kaj storiti z nepreglednimi jatami kokoπi, ki s svojimi krhkimi proizvodi dnevno zalagajo milijonske trge kupcev? Ali naj bi nekega dne shirane nesnice s postaranimi petelini vred spustili na prostost, v veliko veselje lisic in ptic ujed?»e je mleko zdravo, hranilno in sploh kako bomo ravnali s kravami, ko bodo ostarele, zbolele in z velikimi, æalostnimi oëmi trkale na duri naπega usmiljenja? Kdo bo nosil stroπke njihove oskrbe? In πe: kako doseëi, da bodo krave kotile samo teleta æenskega spola in le tu in tam kakπnega bikca, ki bo skrbel za razplod z mlekom dareæljivih krav? Kaj pa zatem storiti z bikcem? Ali bo smel svobodno æiveti in v pozni starosti poginiti naravne smrti? Kdo bo skrbel zanj in seveda za tisoëe njegovih bratov? Rejci drobnice bi bili zaradi volne in sira v nekoliko manjπih πkripcih; toda kako ravnati z ovco ali kozo, ki pod teæo let postane beteæna in ne more veë sama muliti trave? Kaj v takem primeru svetuje priroënik etike? Jo bo moral rejec lastnoroëno hraniti s πopi trave ali pa bo morda smel povabiti na veëerjo pol ducata volkov? Pribliæno enake zadrege lahko sproæi tudi vpraπanje pravilnosti ali nepravilnosti pojava potroπniπke druæbe. Temu pojmu nië koliko ljudi daje povsem negativni predznak. Pa denimo, da neko svetovno druæbeno politiëno gibanje doseæe, da zaëne Ëloveπtvo troπiti le toliko, kolikor nujno potrebuje za æivljenje in kolikor je torej πe v mejah etike, morale, dostojnosti, nesebiënosti in vsega ostalega, Ëemur reëemo Ëloveπko dostojanstvo; koliko delovnih mest po vsem svetu bo ukinjenih v trenutku, ko sprejmemo to filozofijo? Kakπno zmedo lahko povzroëi tako stanje in kakπne bodo posledice? Ne glede na razlage in teorije ekonomskih strokovnjakov ne moremo mimo dejstva, da se je Ëloveπtvo namnoæilo in da ljudje morajo delati nekaj oziroma karkoli da tako ali drugaëe preæivijo. Tako so vëasih stvari, katere smo na videz brez potrebe zakrivili mi ali kdo drug, samo logiëna, neizbeæna posledica nekih zakonitosti, ki niso povsem odvisne od naπe volje. Pravzaprav vsaka doba prinaπa s seboj gospodarske in politiëne spremembe. V glavnem se porajajo veë let in veëino zlahka predvidimo. Toda v Ëloveπki naravi je, da misel na spremembo prinaπa tesnobo in zaskrbljenost. Ti dve Ëustvi sta æe dolga tisoëletja del nas vseh. Sta pa seveda obvadljivi, Ëe imamo na voljo dovolj informacij o vsem, kar se nam neustavljivo bliæa in Ëe nam (bolje pouëeni od nas) razloæijo, da je tako dobro in da ne gre drugaëe. In verjemite, da vëasih zares ne gre drugaëe! Kadar to konëno doumemo, se tudi laæje sprijaznimo z novostmi; Ëe se pri tem s kanëkom nostalgije ozremo v preteklost, nam tega ne sme nihëe zameriti. Kajti tudi nostalgija je pomembno Ëustvo. Pomaga nam ohranjati spomin na pozitivne izkuπnje. In lahko mi verjamete, da stare izkuπnje pridejo prav tudi v novih situacijah Sonja Poæar Poslovne vesti Dogajanja na projektu zdruæevanja 04 CEOKA Zadostili bomo zahtevam standarda BRC 07 Simpozij Food Micro Novo na policah Rooibos in Rooibos PomaranËa 12 Kaπe Zlato polje so prejele znak Varuje zdravje, Argeta light 14 Blagovne znamke 15 Tehnologija v praksi 18 Sponzorstva 19 PoËitnikovanje V Droginih apartmajih 30 Namig za izlet 32 Humor, Kriæanka 34 Naslovnica Jadran Rusjan: Barvita jesen Droga Portoroæ, Æivilska industrija, d. d., Industrijska cesta 21, 6321 Izola, Slovenija Predsednica uredniπkega odbora Polona Vagaja. Glavna in odgovorna urednica: Majda VlaËiÊ. Uredniki: Sonja Poæar, Manuela FerenËiË Meden, Silvija BenËiË, Damjana Poberaj, Nataπa GladoviË, Liljana Hrvatin, Blaæka korc, Andreja Vidic, Janja Kriæman, Gregor Rustja, Gregor Moljk, Peter OvniË in Vasja Rebec. Lektoriranje: Sonja TonËetiË. Oblikovanje: Armando Tul. Tisk:»ukGraf, Postojna. Naklada 1400 izvodov. Glasilo dobijo zaposleni v Skupini Droga brezplaëno. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Vivo, d. o. o., PreËna 4, 1000 Ljubljana, Slovenija Droga d. o. o., Digitronska 33, Buje, Hrvatska Lasago d. o. o. Buje, Digitronska 33, Buje, Hrvatska Droga d. o. o., Vrazova 22, Sarajevo, Bosna i Hercegovina Konzum d. d., HaliloviÊi 4, Sarajevo, Bosna i Hercegovina ÑappleÓ. Ó. Ó., ëíóô Â, ëíûôë 37, 1000 ëíóô Â, å ÍÂ ÓÌË Droga Prishtinë, Zona industriale p. n., Prishtinë, Kosovë Droga d. o. o. Beograd, Milentija PopoviÊa br. 9, Novi Beograd, Srbija i Crna Gora Droga livsmedel AB, Vagnamakaregatan 14, Göteborg, Sverige Sandri S. p. A., Via Madonnetta 7 a, Nervesa della Battaglia (TV), Italia

4 04 Poslovne vesti Naπi sodelavci zgledno sodelovali pri pripravah strokovnih podlag za zdruæitev V sredini septembra smo zaposlene kakor tudi ostale javnosti obvestili o aktivnostih na projektu zdruæevanja Droge in Kolinske. Takrat smo vam tudi obljubili, da vas bomo redno obveπëali o dogajanjih v zvezi s tem projektom. Poudariti æelimo, da odloëitev o zdruæitvi Droge in Kolinske πe ni sprejeta. Res pa je, da aktivnosti na tem projektu æe potekajo in v naslednjih vrsticah vas bomo seznanili z dogodki v zadnjem mesecu. Organiziranost projektne skupine Da bi lahko lastniki Droge in Kolinske sprejeli dokonëno odloëitev o zdruæevanju, sta upravi Droge in Kolinske oblikovali projektno skupino za projekt zdruæevanja, ki je priëela s pripravo strokovnih podlag. V Drogi je bila za vodjo projekta imenovana Petra Glavina (zadolæena za koordinacijo dela projekta), sponzor pa Marko Jazbec (Ëlan uprave, zadolæen za spremljanje projekta). Droga in Kolinska sta v tem okviru podpisali pogodbe s svetovalci, ki bodo sodelovali pri pripravi dokumentov za zdruæitev. Za svetovalce so bili izbrani Deloitte & Touche, AT Kearney in Publikum. Za podroëje komuniciranja pa Pristop. Projektna skupina je pohvalila sodelavce Droge V septembru in oktobru so bili svetovalci iz omenjenih podjetij redni gostje v naπi hiπi. Da bi lahko opravili analitiëni del svoje naloge in pripravili svoja strokovna poroëila za posemzna podroëja, so morali namreë najprej skozi razgovore in iz izbranih dokumentov pridobiti potrebne podatke o poslovanju Droge. Pri tem so jim pomagali naπi sodelavci iz skoraj vseh organizacijskih enot, zatorej gre zahvala vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri pripravi gradiv. Strokovnjaki iz posameznih podroëij so v Ëasu od podpisa pogodb do danes opravili skrben pravni, finanëni in davëni pregled obeh podjetij, analizo sinergij in oceno vrednosti obeh podjetij. Vsem kolegom, ki so pri tem sodelovali, se prav posebej zahvaljujem, saj so morali v tem Ëasu poleg svojega rednega dela opravljati tudi naloge, povezane z zdruæitvijo. To je mnogokrat pomenilo tudi nadure, je povedal Marko Jazbec, Ëlan uprave v Drogi in πe dodal, da so svetovalci izrazili zadovoljstvo s kooperativnostjo sodelavcev v Drogi. Kaj nas πe Ëaka? Danes æe lahko reëemo, da je velik del nalog, ki je bil vezan na sodelovanje Droginih sodelavcev pri pripravi strokovnih podlag, uspeπno zakljuëen. ZakljuËki ustreznih poroëil, bodo narekovali nadaljnje korake in dinamiko procesa zdruæevanja.»e bodo poroëila o strokovnih podlagah ugodna, bodo sledila pogajanja lastnikov obeh druæb o kljuënih elementih pogodbe o zdruæitvi, ki naj bi bila podpisana πe v tem letu. V pogodbi o zdruæitvi bodo podani tudi kljuëni elementi zdruæitve, ki æe danes begajo marsikaterega sodelavca Droge in naπe delniëarje. Gre namreë za doloëitev sedeæa zdruæenega podjetja, uprave, imena in menjalnega razmerja. Odgovori bodo znani po zakljuëku pogajanj, to je do konca leta. Ko bomo odgovorili na opisana vpraπanja, bosta v prvih treh mesecih prihodnjega leta sledili skupπëini obeh podjetij ter registracija nove druæbe. Sodelavci delniëarji Droge pozor! Naj na tem mestu povemo πe, da smo odprli na internet straneh obeh podjetij delniëarske strani (za vse lastnike delnic Droge in Kolinske), kjer imetniki delnic najdejo osnovne odgovore na vpraπanja. Med delniëarji Droge ste nenazadnje tudi njeni zaposleni, zato vas vabimo, da si pripravljene vsebine pogledate na www. droga, si, v meniju levo izberite delniëarji, in v podmeniju kliknite pogosta vpraπanja. Naj vas na koncu πe enkrat spomnim, da lahko morebitna vpraπanja, vezana na tematiko zdruæevanja poπljete na naslov: vprasajtenas@droga.si ali po telefonu na πt 05/ Sprememba deleæa Polona Vagaja Na podlagi doloëil Pravil Ljubljanske borze d. d. in ZTVP-1 (Ur.l.RS, πt.56/99) druæba Droga d. d., Izola objavlja naslednje sporoëilo: Dne je predsednik uprave Robert Ferko kupil 20 delnic druæbe Droge d. d., Izola v vrednosti ,00 tolarjev. Po sklenjenem poslu ima Robert Ferko v lasti 83 delnic, kar predstavlja 0,0293% deleæ v kapitalu te druæbe. Dne in je Ëlan uprave Marko Jazbec kupil 20 delnic druæbe Droge d. d., Izola v vrednosti ,75 tolarjev. Po sklenjenem poslu ima Marko Jazbec v lasti 50 delnic, kar predstavlja 0,0177% deleæ v kapitalu te druæbe. Uprava druæbe Droga, d. d., Izola

5 Poslovne vesti 05 Najpogostejπa vpraπanja Preden nanizamo najpogostejπa vpraπanja z odgovori, ki vas zanimajo, dovolite πe nekaj pojasnil k novinarskim izdelkom v Ëasopisih. Trenutno smo tako Droga kot Kolinska zelo vroëe medijsko blago in dogaja se, da novinarji v svoji delovni vnemi ali pa zaradi kakπnih drugih razlogov, nepravilno citirajo govorce v prispevkih, iz izjav izvzamejo kakπne kljuëne besede ali pa le te dodajo po lastni presoji. Na ta naëin lahko popolnoma spremenijo pomen izjave. Poudarjamo, da glede sestave nove uprave πe ni nië odloëeno, o tem bodo odloëali lastniki Droge in Kolinske v pogajanjih o elementih pogodbe o zdruæitvi. Kaj se bo zgodilo, Ëe bo analiza sinergij pokazala, da te ne upraviëujejo zdruæitve?»e bi se izkazalo, da sinergij ni, v kar sicer dvomimo, bi verjetno tudi lastniki glasovali proti zdruæitvi, saj ta ne bi bila smiselna. Sinergije zagotovo pomenijo tudi prihranke zaradi ukinjanja poslovnih funkcij, ki se podvajajo (npr. kadrovska, finanëna, razvojna sluæba ipd). Kolikπno odpuπëanje delavcev, predvidevate, bo to potegnilo za seboj? V tem trenutku ne moremo dajati nobenih zagotovil ne o poveëevanju ne o zniæevanju πtevila zaposlenih v obeh podjetjih. Takπne ocene so namreë moæne le na osnovi temeljitih analiz. Res je, da pri zdruæevanju pride do podvajanja poslovnih funkcij, kar pa nujno πe ne pomeni odpuπëanja vseh zaposlenih v teh funkcijah. V primeru zdruæitve se namreë pojavijo nove potrebe po zaposlenih, ki izvirajo iz naslova velikosti zdruæenega podjetja. V tem primeru, seveda, bomo najprej uporabili obstojeëe zaposlene. Kakπne bodo (kratkoroëne) posledice kanibalizma med izdelki in kolikπna je finanëna ocena kratkoroënih izgub? Zdruæevanje podjetij je strateπka odloëitev, katere rezultati se ne merijo kratkoroëno, temveë na dolgi rok. Zavedamo se tudi, da novo podjetje ne bo zgolj skupek obstojeëih dveh podjetij, temveë bo potrebna konsolidacija med njima tudi pri prodajnem programu. Lahko se torej zgodi, da bomo katerega od izdelkov iz obstojeëega prodajnega programa izkljuëili, vendar bomo to storili pod pogojem, da bomo na ta raëun okrepili træni poloæaj ohranjenih izdelkov oziroma blagovnih znamk. Ker strokovne analize πe niso konëane, natanënejπega odgovora o tovrstnih posledicah πe ni mogoëe dati. Æe zdaj pa lahko povemo, da je bilo ob pregledu prodajnega programa obeh druæb ugotovljeno, da se izdelki samo malenkostno prekrivajo. Kako boste doloëili menjalno razmerje in koliko bo vredna delnica po zdruæitvi?»e æelimo ugotoviti menjalno razmerje, je treba najprej ugotoviti poπteno træno vrednost druæb, ki se zdruæujejo, in nato na tej podlagi doloëiti menjalno razmerje delnic. Menjalno razmerje upravi doloëita v pogodbi o zdruæitvi, potrdijo pa ga delniëarji obeh druæb na skupπëini. Glede vrednosti delnice v tem trenutku πe ni odgovora. Træna vrednost delnice zdruæenega podjetja pa bo znana po vkljuëitvi delnice v kotacijo na Ljubljanski borzi. Kdo bodo lastniki novega zdruæenega podjetja? Lastniki novega zdruæenega podjetja bodo ob ustanovitvi postali obstojeëi lastniki Droge in Kolinske. NatanËnejπa izhodiπëna lastniπka struktura pa bo odvisna od menjalnega razmerja, ki ga bosta upravi doloëili v pogodbi o zdruæitvi, potrdili pa ga bodo delniëarji obeh druæb na skupπëini. Ko bo delnica novega podjetja priëela kotirati na borzi, pa se bo lastniπka struktura lahko dnevno spreminjala v skladu s prometom (nakupi in prodajami) s to delnico. Polona Vagaja Nova pridobitev predstavitveni film Argeta V sodelovanju s Studiom Virc iz Novega mesta smo posneli 7-minutni predstavitveni film za Argeto v slovenskem, angleπkem in francoskem jeziku, v kratkem pa bo na voljo tudi predstavitveni film Skupine Droga v angleπkem in slovenskem jeziku. J.K. Foto / Jadran Rusjan

6 06 Borzni komentar Volilni rezultat, cena nafte in prevzemne govorice Na tako presenetljive volilne rezultate, kakrπne smo pred kratkim doæiveli v Sloveniji, se vlagatelji na razvitejπih svetovnih trgih ponavadi odzovejo zelo burno. Na domaëem trgu se v tednu po volitvah ni zgodilo nië posebnega. Na tak razplet je morda vplivala stavka novinarjev, ki je precej zmanjπala dotok sveæih informacij na trg, morda je za to kriv zakljuëek volitev s ponovnim preπtevanjem glasov, morda pa gre le za prepriëanje vlagateljev, da menjava vlade ne bo bistveno vplivala na poloæaj slovenske ekonomije, saj smo z letoπnjim 1. majem del odloëitev prenesli v Bruselj. e veëji vpliv na gibanje teëajev delnic po vsem svetu ima cena nafte, ki se je v minulih dneh povzpela na rekordno raven. Cena soda je na borzi v New Yorku presegla 54 dolarjev. Ta surovina poganja proizvodnjo, omogoëa transport, je potrebna za izdelavo mnogo izdelkov, uporablja se za ogrevanje, postala je nepogreπljiva in zato ni vseeno, kakπna je njena cena. Na rast cene nafte v zadnjem Ëasu vplivajo predvsem napetosti v dræavah proizvajalkah nafte. ZaËelo se je z boji v Iraku ter bojaznijo pred novimi napadi na naftovode v tej dræavi, sledili so afera o πe nerazreπenih davënih dolgovih ruskega naftnega giganta Jukos, politiëni nemiri v Venezueli in tropski viharji v Mehiπkem zalivu, ki so motili preskrbo z nafto in uniëili veë naftnih ËrpaliπË, v zadnjih dneh na ceno vpliva negotovost glede preskrbe z nafto v Nigeriji, kjer se je zaëela sploπna stavka. Glavni krivec pa je poveëano povpraπevanje po tekoëem zlatu, ki je posledica upadajoëe zaloge nafte v ZDA. Ta je pred zaëetkom kurilne sezone najniæja v zadnjih 29 letih. Rekordne cene nafte so seveda vplivale tudi na Slovenijo, saj so se nafta in njeni derivati letos æe nekajkrat podraæili. DomaËo borzo so v zadnjem mesecu zaznamovale govorice o prevzemih podjetij in druæb. K temu so najveë pripomogla namigovanja poslovnega tiska, da je na seznamu æelja πvicarskega Novartisa, ki je pred dobrima dvema letoma prevzel Lek, tudi novomeπka Krka. Novartis naj bi se osredotoëil na morebitne prevzeme generiënih farmacevtskih druæb, med katerimi je Krka verjetno ena od zanimivejπih, predvsem zaradi tradicionalno dobrih prodajno-distribucijskih kanalov, po novem pa tudi zaradi proizvodnje v Ruski federaciji. pekulacije okoli Krkinega prevzema so prisotne æe kar nekaj let, saj se je Novartis pred prevzemom Leka najprej pogovarjal s Krkino upravo, a ga je ta zavrnila. Govorice so ob izjavi prvega moæa Novartisa postale spet glasnejπe zaradi priëakovane prodaje 15-odstotnega deleæa Slovenske odπkodninske druæbe. Ta naj bi se po naërtih prodal v prihodnjih dveh letih zaradi zamenjave v vodstvu Krke, ki naj bi se zgodila 1. januarja, ter v javnosti æe izraæene pripravljenosti Krke za povezavo z izbrano partnerico (pod doloëenimi pogoji) v skupno druæbo. Ker se prevzem Krke ni zgodil tako hitro, kot so nekateri neizkuπeni vlagatelji priëakovali, je moë povpraπevanja usahnila. Vendar pa je borzna javnost takoj zatem generirala novo prevzemno govorico. Tokrat je πlo za najboljπega soseda, saj naj bi se KD Group, ki ima s svojimi skladi v lasti 12% Mercatorja, zanimal za prodajo svojega deleæa. Kot moæni prevzemniki so se omenjali predvsem francoski trgovski giganti E. Leclerc, Carrefour ter Casino in britanski Tesco, o prevzemu naj bi razmiπljali tudi Nemci in Italijani, za nakup Mercatorja pa naj bi se πe vedno zanimali tudi v vodstvu Mercatorja. Predsednik uprave Mercatorja Zoran JankoviÊ zanika, da bi se v zadnjem Ëasu pogovarjal s katerim izmed potencialnih prevzemnikov, ravno tako zanika kakrπno koli vedenje o tem predsednik nadzornega sveta, pa tudi predstavniki drugih veëjih lastnikov o domnevnem prevzemniku ne vedo nië. Na tujih trgih gibanje teëajev v drugi polovici oktobra ne bo odvisno le od cene nafte, ampak tudi od objav rezultatov poslovanja podjetij za tretje trimeseëje. DomaËi blue chipi bodo letos prvië objavili svoje devetmeseëne rezultate, in sicer morajo to storiti do konca novembra. Po nekaterih ocenah borznih analitikov naj bi najveëjo rast dobiëka dosegli v Merkurju, Krki, Intereuropi in Savi. Kljub temu ne priëakujejo visoke rasti teëajev, saj naj bi ti æe vsebovali visoka priëakovanja rezultatov poslovanja. Pustimo se presenetiti! Vir: Nataπa KlariË, univ. dipl. ekon. Primorski skladi, d. d., Koper

7 Celovito obvladovanje kakovosti 07 Droga bo prva v Sloveniji zadostila zahtevam globalnega standarda za hrano BRC V Drogi Portoroæ smo sredi letoπnjega septembra uspeπno prestali ocenjevanje proizvodnih in spremljajoëih procesov po merilih globalnega standarda za hrano BRC (British Retail Consortium). Pridobljeni certifikat bo pomenil dodatno jamstvo za kakovost in varnost naπih prehrambenih izdelkov. Za ocenjevanje po standardu BRC smo se odloëili prvi v Sloveniji, saj si veliko obetamo od prodora na evropske trge. BRC-certifikat je namreë pogoj za vstop v πtevilne moëne trgovske verige v Zahodni Evropi. TehniËni standard in protokol BRC za æivilska podjetja je razvil in uvedel britanski konzorcij trgovcev na drobno (BRC) leta Ta standard je bil kasneje πe dvakrat posodobljen, januarja 2003 pa je prerasel v globalni standard BRC o hrani. Njegov osnovni namen je varovanje pravic potroπnikov. Mnoga evropska prehranska podjetja in trgovske verige uporabljajo standard BRC kot osnovo za ocenjevanje dobaviteljev. Standard zahteva: sprejetje in izvajanje sistema HACCP, dokumentiran in uëinkovit sistem vodenja kakovosti, nadzor okolja v dejavnosti, proizvoda, procesa in osebja. Zahteve standarda so zbrane v πestih poglavjih, razdeljenih na podpoglavja. Ta se zaëenjajo z izjavo o nameri, katere spoπtovanje je nujen pogoj za pridobitev certifikata. Nato standard podaja merila za ocenjevanje na osnovnem in viπjem nivoju, dodatno pa predpisuje πe priporoëila dobrih praks. Vzpostavljen sistem vodenja v skladu s standardom ISO 9001, ki vkljuëuje naëela HACCP, povzeta po Codex Alimentariusu, je dobra podlaga, na kateri lahko podjetje vzpostavi specifiëne aktivnosti, ki jih dodatno zahteva BRC-standard. Medtem ko je ISO-standard generiëen in zato prepuπëa podjetju iskanje in razvoj lastne poti v doloëenih okvirih, pa BRCstandard pred proizvajalca postavlja mnoæico ciljev in zahtev, od katerih ne dopuπëa odstopanj. S tega vidika je standard zahtevnejπi in terja doloëene prilagoditve proizvodnih procesov, predvsem pa poudarja tehniëne pogoje in higieno proizvodnje ter osebja. Standard predvideva tudi uvrstitev proizvoda, ki je odvisna od: vrste procesa, uporabljenega za izdelavo proizvoda; razmer, v katerih se proizvod skladiπëi in prodaja; metode priprave hrane pri potroπniku. Uvrstitev proizvoda narekuje pogostost ocenjevanja. Z razliko od standarda ISO 9001, kjer se kakovost poslovanja podjetja izkazuje prvenstveno s predloæitvijo certifikata, pa je pri BRC-standardu obiëaj, da presojevalci o proizvodnih procesih izdelajo izërpno poroëilo, ki je na razpolago poslovnim partnerjem. Zato je izid ocenjevanja πe kako pomemben. Ocenjevanje proizvodnih programov filter Ëajev, mesnih paπtet in spremljajoëih procesov po standardu BRC je v Drogi trajalo dva dneva, presojala pa sta usposobljena presojevalca iz Slovenije in Danske. Ogledala sta si celotno proizvodnjo ter spremljajoëe procese in ocenjevala izvajanje postopkov ter ustreznost dokumentacije. V ocenjevanju se je izkazalo, da Droga izpolnjuje merila za viπji nivo, ki so v primerjavi z merili za osnovni nivo obseænejπa, hkrati pa to pomeni, da se varnost in kakovost æivil v podjetju obravnava na strateπki ravni naërtovanja in odloëanja ter da se z izboljπavami na tem podroëju ukvarjajo multidisciplinarne skupine strokovnjakov. Certifikat priëakujemo v kratkem. Æe med pripravami na certificiranje po BRC-standardu se je izkazalo, da je naπ dobro delujoëi sistem vodenja kakovosti ustrezna osnova za certificiranje. Kljub temu pa so predvsem v zadnjih treh mesecih intenzivno potekale dodatne aktivnosti z namenom, da bi bilo ocenjevanje uspeπno. Zahvaljujem se vsem sodelavkam in sodelavcem, ki so pri tem sodelovali. Delo je bilo odliëno opravljeno! Nataπa GladoviË

8 08 Celovito obvladovanje kakovosti Droga na Simpoziju Food Micro 2004 Od 12. do 16. septembra je v Portoroæu potekal 19. mednarodni simpozij o higieni in mikrobiologiji æivil Food Micro 2004, ki je privabil veë kot 300 udeleæencev z vsega sveta. Tema letoπnjega strokovnega posveta so bila nova orodja za zagotavljanje mikrobioloπke varnosti in kakovosti æivil. Letos je na simpoziju aktivno sodelovala tudi Droga: v vlogi enega od glavnih pokroviteljev, z lastno delavnico z naslovom HACCP in sledljivost ter z aktivno udeleæbo naπih sodelavcev. Varnost æivil danes in jutri Sergej je predstavil svoj prispevek Dopoldne so potekala predavanja nekaterih priznanih domaëih in tujih strokovnjakov, medtem ko so se popoldne odvijale delavnice in okrogle mize. V Ëasu simpozija so udeleæenci prisluhnili in razpravljali o mnogih vidikih varnosti æivil, s poudarkom na mikrobiologiji. Seznanili so se tudi z aktualnimi odkritji in trendi na tem podroëju. Naj izpostavimo le najpomembnejπe teæave, o katerih so razpravljali in bodo v prihodnje krojile tok dogajanj na podroëju proizvodnje varnih æivil: hitro in uëinkovito odkrivanje tveganj, povezanih z æivili; obvladovanje varnosti æivil v sedanjih in prihodnjih globalnih trænih okoliπëinah; usklajevanje standardov varnosti in kakovosti na svetovnem nivoju; zagotavljanje zadovoljive stopnje varnosti tudi v nerazvitem svetu; higiena obratov in osebja; novi postopki konzerviranja æivil; nove bolezni in tveganja. V razpravah o varnosti æivil smo lahko veëkrat sliπali tudi zelo umestne pripombe o zagotavljanju ustrezne hranilne kakovosti in okusnosti hrane, ki je naπe gorivo in eden od uæitkov, ki se mu zelo radi predajamo. Svoje mnenje so izrazili tudi naπi strokovnjaki Tudi Drogini strokovnjaki so sodelovali na predavanjih in v drugih popoldanskih aktivnostih. 1. Na delavnici HACCP in sledljivost, na kateri je Ëastno mesto predsedujoëe zasedla direktorica Kakovosti, Nataπa GladoviË, smo predstavili proizvodni proces paπtete Argeta z vidika obvladovanja tveganj po naëelih HACCP-a. V okviru iste delavnice sem tudi sam predstavil svoj prispevek o sledljivosti gensko spremenjenih æivil na primeru polente. 2. Nataπa GladoviË je sodelovala tudi pri okrogli mizi s provokativnim naslovom Kako varna je hrana danes in ali bo hrana v prihodnje bolj varna?. Z ostalimi udeleæenci je spodbudila æivahno razpravo o tej temi. Nanizali so veliko veë vpraπanj in problemov kakor odgovorov in reπitev, kar kaæe na izjemno kompleksnost podroëja varnosti, ki bo tudi v prihodnje ena od pomembnejπih vodil kmetijstva in æivilsko-predelovalne industrije. 3. Simpozija so se udeleæile tudi Maruπka LenarËiË, ki je bila obenem tudi Ëlanica organizacijskega odbora simpozija, vodja mikrobioloπkega laboratorija, Bojana Tuπnik, in mikrobiologinja, Erika Batagelj. SodeË po videnem in sliπanem lahko verjamemo, da jim tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo dela. Drogini strokovnjaki Sergej Jerman

9 Celovito obvladovanje kakovosti 09 naπa sodelavca Nataπa GladoviË in Sergej Jerman pa sta se pridruæila mednarodnim strokovnjakom na seznamu avtorjev. Vrhunec Droginega sponzorstva je bil vsekakor Istrski veëer na prostem pri cerkvici na Bernardinu. Gostje so bili navduπeni nad izvrstno pogostitvijo Viva catering s tradicionalnimi istrskimi jedmi, plesno-glasbeno toëko folklorne skupine Val Piran in glasbo skupine Vruja. Med odmorom Sponzorske aktivnosti ob kongresu Sponzorstva Droge ni bilo mogoëe spregledati. Med odmori so v predavalnici predvajali Drogin film o proizvodnji paπtete Argeta, pred vhodom v predavalnico pa so naπe prijazne hostese udeleæence razvajale s kavo Barcaffè in jih obenem seznanjale z moænostjo ogleda Drogine proizvodje. Ob otvoritvi simpozija je v Drogini konferenëni sobi potekala novinarska konferenca, na kateri so Christian Paterman, direktor raziskovalnih programov pri DG Research, Wilhelm Holzapfel, predsednik komiteja za æivilsko mikrobilologijo in higieno pri IUMS, dr. Peter Raspor, pred. org. odbora in generalni sekretar FEMS, in predsednik uprave, Robert Ferko, predstavili aktualne poglede na varnost æivil z vidikov proizvajalcev æivil, pa tudi institucionalnega pogleda na zagotavljanje varnosti ter moænosti za raziskovanje in razvoj v Evropski uniji. Janja Kriæman Udeleæenci so med trajanjem simpozija lahko organizirano obiskali naπo tovarno in se tako tudi v æivo prepriëali o sodobnosti proizvodnje in skrbi za red in ËistoËo. Direktor Nove tovarne, Vasja Rebec, in direktor Razvoja, Duπan Poberaj, sta med vodenjem po proizvodnji in obiskom mikrobioloπkega laboratorija odgovarjala na mnoga vpraπanja obiskovalcev. Pomemben peëat je ostal tudi v zborniku simpozija, kjer je Droga navedena med velikimi pokrovitelji dogodka, Plesno - glasbena toëka folklorne skupine Val Piran Uspeπna organizacija vseh spremljevalnih aktivnosti Droge ne bi bila mogoëa brez sodelovanja razliënih sluæb, zato se ob tej priloænosti πe enkrat zahvaljujemo: Maruπki LenarËiË, Nataπi GladoviË, Sergeju Jermanu, Vasji Rebcu, Tamari Boh, Draganu Spremu, Poloni Vagaji, Duπanu Poberaju, Janji Kriæman in Jerneji Kamnikar. Pogostitev Viva catering.

10 10 Celovito obvladovanje kakovosti Sodelovanje pri medlaboratorijskih primerjavah kemijskih analiz Medlaboratorijske primerjalne preiskave so v analitiki orodje za potrjevanje pravilnosti in kakovosti rezultatov laboratorija. Princip kemijskih medlaboratorijskih preiskav temelji na analizi istega neznanega vzorca v veë loëenih laboratorijih po istem protokolu (s tem sta miπljena postopek priprave vzorca in uporabljena kemijska tehnika). Rokovanje z vzorcem, delo, izraëun, interpretacija ipd. niso predmet ocenjevanja, neodvisna institucija obravnava le rezultat, ki ga posamezen laboratorij odda in zagovarja, kar delo dodatno oteæi. Sodelovanje pri takem projektu je bistvenega pomena za dokazovanje usposobljenosti in kredibilnosti oziroma nivoja strokovnosti laboratorija, zato se ga udeleæujemo tudi v Fizikalno-kemijskem laboratoriju OE Kakovosti. Letos smo se æe februarja prijavili k medlaboratorijski primerjavi doloëanja sledov uëinkovin s tekoëinsko kromatografijo (HPLC), ki jo je organiziral Evropski urad za kakovost zdravil (European directorate for the quality of medicines EDQM). mau iskana neëistoëa vzorec Primerjave se je udeleæilo 67 laboratorijev iz razliënih evropskih dræav, veëinoma priznani raziskovalni inπtituti, univerze, uradi in farmacevtska zdruæenja, iz Slovenije pa smo sodelovali le Veterinarska fakulteta v Ljubljani in mi. Konec maja smo dobili v analizo dva vzorëka z razliënima vsebnostima neëistoëe, rezultate pa smo morali oddati do sredine junija. EDQM je nato podal najprej prve, septembra pa πe konëne rezultate medlaboratorijske primerjave. Rezultati naπega laboratorija so bili pravilni in znotraj dovoljenih mej odstopanja. e veë! Lahko reëemo, da so bili med boljπimi. UpoπtevajoË visok nivo ostalih udeleæencev in sam princip medlaboratorijskih primerjav, ki ne dopuπëa veliko moænosti eksperimentiranja (koliëina vzorca je minimalna, vzorec je neznan, Ëasovna omejitev ), smo na rezultate lahko veë kot ponosni, saj dokazujejo naπo sposobnost pravilnega rokovanja z vzorci, njihovega analiziranja in interpretacije rezulatov. Jana Kolenc Iskana in doloëena neëistoëa minute

11 Celovito obvladovanje kakovosti 11 Jesenska akcija zbiranja koristnih predlogov Kakovost razliëni pristopi, skupen cilj Komaj se je dobro konëalo poletje, æe smo zaëeli pripravljati jesensko akcijo zbiranja koristnih predlogov. Letoπnjega maja smo pod naslov Odprimo vrata novim idejam izvedli spomladanski del akcije. Takrat smo prejeli 65 klasiënih oz. drobnih koristnih predlogov. Tudi letos si æelimo zbrati in uresniëiti ËimveË koristnih predlogov, zato bomo novembra izvedli jesensko akcijo zbiranja koristnih predlogov v PC Sol. Ker je najteæe zaëeti, sodelavcem v PC Sol podajam nekaj izhodiπë: danes nekaj naredimo bolje kot vëeraj; zamislimo si naëin, kako prepreëiti napako, πe preden se zgodi; opazimo in odpravimo pomanjkljivost, ki jo je spregledal nekdo drug; spremenimo delovni postopek tako, da bodo sodelavci za nami imeli manj teæav. V zadnjih dveh letih sta bila prejemnika novoletne nagrade za najbolj inovativno organizacijsko enoto prav nosilca jesenske akcije zbiranja koristnih predlogov. Upam, da se bodo inovatorji v PC Sol potrudili po svojih najboljπih moëeh in ne bodo prekinili te (æe skoraj) tradicije.. V zaëetku novembra se v Portoroæu zberejo kakovostniki iz vse Slovenije na letni konferenci Slovenskega zdruæenja za kakovost. Letoπnje sreëanje bo æe trinajsto po vrsti, potekalo pa bo 4. in 5. novembra. Glavni pokrovitelj je podjetje Krka, d. d., Novo mesto, medijski sponzor pa Manager. Prvi dan se bo zaëel s plenarnim delom, na katerem bodo podelili nagrade in priznanja Slovenskega zdruæenja za kakovost. Podelili bodo tudi certifikate udeleæencem izobraæevanja Quality Systems Manager. V drugem delu se bodo zvrstili strokovni referati, razdeljeni v pet sekcij, ki bodo obravnavale upravljanje z viri, podsisteme, procese in izboljπave ter kakovost v zdravstvu. Drugi dan se bo zaëel s tradicionalnim ugrizom morskega psa, nadaljeval pa z delom v πtirih sekcijah. Konferenca se bo zakljuëila z okroglo mizo, ki jo bo vodila novinarka Vida PetrovËiË. Letna konferenca Slovenskega zdruæenja za kakovost je vsako leto priloænost, da udeleæenci izvemo kaj novega z razliënih podroëij in naveæemo nove stike. NoviËka o zakljuëenem πolanju Damjana Poberaj Na prvi dan jeseni, torej , je Branka Zakrajπek uspeπno opravila diplomski izpit in pridobila viπjo strokovno izobrazbo, s tem pa naziv poslovna sekretarka. Sodelovci ji iskreno Ëestitamo! Obvestilo o zaposlitvi ObveπËamo vas, da sta v septembru priπla med nas: Danijel DandiË in Zoran PopoviË, ki sta prevzela delovno mesto PomoËnika v æivilstvu Damjana Poberaj

12 12 Novo na policah Skrivnostna Afrika v skodelici Ëaja Rooibos in Rooibos PomaranËa Rooibos je rdeëi afriπki grm, aspalat (Aspalathus linearis), ki raste v gorovju Cedarberg v Juæni Afriki. DomaËini mu pravijo rooibos in to ime se je pri poimenovanju tega Ëaja uveljavilo tudi v drugih jezikih, zato smo se odloëili, da bomo naπ novi izdelek oznaëili prav s to besedo. Za pripravo Ëajnega napitka se uporabljajo posuπene iglice rastline rooibos. OdloËitev za pakiranje tega Ëaja v Drogi ni bila preteæka, saj ga odlikuje kar nekaj zanimivih znaëilnosti. Rooibos Ëajni napitek: vsebuje znatno koliëino (60 do 80 mg na skodelico) antioksidantov to je snovi, ki varujejo pred boleznimi, povezanimi s hitrim ritmom sodobnega æivljenja; vsebuje vitamine (predvsem vitamin C) in minerale; je rdeëe rjave barve; je prijetno blagega, sladkasto sadnega in aromatiënega okusa; je le zmerno trpek, saj vsebuje malo Ëreslovin; ne vsebuje kofeina. Da bi vam πe bolj pribliæali novi Ëaj, smo vam pripravili πe razliëico Rooibos PomaranËa. Ta Ëaj pa ima naslednje znaëilnosti: dodali smo mu liste melise in robide ter aromo pomaranëe in medu; njegov okus je tako postal medeno pomaranëen; odæeja, sprosti in pomiri, zato je primeren za pitje pred spanjem. Rooibos je postal svetovna trendovska Ëajna pijaëa zadnjih nekaj let. S svojo toplo afriπko duπo je edinstven. Ugodno vpliva na naπe poëutje in prija topel ali ohlajen. PrepriËajte se sami in novi Ëaj Ëimprej poskusite! Boris Birsa

13 Novo na policah 13 Zeleni Ëaj z meto zakladnica vitaminov in mineralov To je aromatiziran zeleni Ëaj, ki so mu dodani listi in aroma kodraste mete, bolj poznane po svojem angleπkem imenu spearmint. Novi Ëajni napitek: poteπi æejo in ogreje, izboljπa prebavo pred in med obroki ter po njih; je sestavni del zdrave prehrane, saj vsebuje antioksidante, nujno potrebne vitamine in minerale; je zanimivega okusa, ki ga prispeva meta; predstavlja popestritev ponudbe zelenih Ëajev 1001 CVET (zeleni, zeleni limona). V Drogi pa Ëajnih novosti v letu 2004 s temi novimi filter Ëaji πe ni konec. V kratkem vas bomo seznanili πe z dvema novima sadnima Ëajema v filter vreëkah (malina, rdeëa pomaranëa) ter z veëjo skupino klasiëno pakiranih Ëajev za pitje v Ëajnicah in gostinskih lokalih. Boris Birsa Zeleni Ëaj z meto izboljπa vaπe poëutje. Ker je zeleni Ëaj pravi Ëaj, moramo biti pozorni, koliko Ëasa pustimo filter vreëko v vroëi vodi. PriporoËamo 2 do 3 minute. Da bi novo Ëajno pijaëo spoznali, jo je treba poskusiti.

14 14 Novo na policah Kaπe Zlatega polja varujejo zdravje Ponovno smo potrdili svojo zavezanost proizvodnji zdrave in varne hrane, saj smo septembra dobili znak VARUJE ZDRAVJE, varovalno æivilo, ki ga podeljuje Druπtvo za zdravje srca in oæilja Slovenije. Ta naslov so si prisluæile ovsena, ræena, jeëmenova in ajdova kaπa ter pira. Zaradi svoje posebne sestave se uvrπëajo med æivila z visoko vsebnostjo prehranskih vlaknin in imajo zaradi tega blagodejni uëinek na zdravje srca in oæilja. Med varovalna æivila uvrπëamo zdravstveno neoporeëne æivilske izdelke, ki vsebujejo malo maπëobe in nasiëenih maπëobnih kislin, malo holesterola, imajo nizko vsebnost soli, sladkorja in nizko energijsko vrednost ali pa veliko prehranskih vlaknin. Za pridobitev pravice do uporabe znaka smo morali naπe kaπe podrediti strogim kriterijem za ocenjevanje varovalnih æivil, postavljenim po priporoëilih Svetovne zdravstvene organizacije in Svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo. Vlogo je obravnavala posebna komisija, sestavljena iz priznanih strokovnjakov s podroëja zdravstva in prehrane. Znaka ni podelila za stalno. Vsako leto namreë druπtvo opravi nenajavljeno kontrolo vseh varovalnih æivil, s Ëimer zagotovlja njihovo stalno kakovost. Argeta light nov, lahek okus v asortimanu paπtet V Drogi se dobro zavedamo, da je potrebno slediti svetovnim prehrambenim trendom in se jim prilagajati, Ëe æelimo uspeπno poslovati. Le-ti æe kar nekaj let narekujejo bolj zdravo in predvsem lahko prehrano, ki vsebuje manj maπëob. Porabniki so vedno bolj pozorni na svoj videz in dobro poëutje, zato iπëejo in zahtevajo izdelke z nizko vsebnostjo maπëob. Seveda pa morajo biti tudi lahki izdelki okusni, kar lahko doseæemo z dodatkom zaëimb. Skrbno izbrane in kakovostne surovine odlikujejo tudi Drogin novi izdelek Argeto light. Argeta light je nov izdelek v druæini priljubljenih paπtet Argeta, po katerih radi poseæejo porabniki tako na domaëem kot tudi na tujih trgih. Vsebuje kar 40% manj maπëob od æe znane kokoπje paπtete Argeta, je brez konzervansov in ohranja prepoznaven okus, ki je znaëilen za paπtete Argeta. Poleg tega je bogata s prehranskimi vlakninami, ki ugodno vplivajo na presnovo. Lahkost novega okusa smo poskusili poudariti tudi z embalaæo svetlejπe barve (barva Argete light je svetlo modra), tako da tudi s svojim videzom popestri asortiman paπtet Argeta. Naj popestri tudi vaπ jedilnik! Ker tudi argete light ni potrebno hraniti v hladilniku, jo lahko s seboj odnesete kamorkoli. Odpravite se na krajπi izlet v jesensko obarvano naravo in si privoπëite lahko in okusno malico z novim okusom vaπe priljubljene paπtete Argeta. Jelena MilinkoviË Za pridobitev znaka Varuje zdravje smo se odloëili, ker æelimo potroπnikom ponuditi dodatno jamstvo za naπe izdelke. Vse veë ozaveπëenih potroπnikov kupuje zdravo hrano in bere na embalaæi navedene podatke o æivilu. Pridobljeni znak bo tako potroπniku dal jasno informacijo o tem, da ima pred seboj varovalno æivilo. V bodoëe bodo kaπe Zlato polje opremljene s posebnim znakom, oblikovanim kot stiliziran srëek, obkroæenim s Ërko Q, pod katerim bo napis Varuje zdravje in opis lastnosti, zaradi katerih je bil znak podeljen. Argeto light najdete v treh razliënih pakiranjih: 30 g, 50 g in 100 g. Janja Kriæman

15 Blagovne znamke 15 Izdelki Argo v kratkem dobijo okrepitev na prodajnih policah Mesnemu raguju in Raguju z jurëki sta se pridruæila dva nova izdelka: Ragu s perutninskim mesom in Ragu s πampinjoni. Oba izdelka sta: bogata s prehranskimi vlakninami, ki ugodno vplivajo na presnovo; odliënega, prepoznavnega okusa, ki je plod dolgoletnih izkuπenj, vrhunske tehnologije in kakovostnih surovin; primerna za hitro in enostavno pripravljen okusen obrok. Ragu s πampinjoni priporoëamo ljubiteljem brezmesnih jedi. Ragu s perutninskim mesom pa je odliëna osnova za pripravo lahkega in zdravega mesnega obroka. Pripravljen je iz najboljπega puranjega mesa. Slavica Lozej Skupinico meπanic zaëimb Maestro s privlaënim darilcem odlagalko kuhalnic lahko kupite v veëjih Mercatorjevih trgovinah od do Malo darilce bo v kuhinji ob domaëem πtedilniku pravi okras in koristen pripomoëek.

16 16 Blagovne znamke Manj maπëob, manj sladkorja 16. oktober je Svetovni dan zdrave hrane. Letos ima πe posebno zanimivo geslo: manj maπëob, manj sladkorja. Na sejmu Narava zdravje smo predstavili naπa varovalna æivila Na sejmu Narava-zdravje, ki je potekal od 23. do 25. septembra, se je blagovna znamka Zlato polje predstavila v okviru Druπtva za zdravje srca in oæilja Slovenije. Namen skupnega nastopa je sodelovanje pri osveπëanju o pomenu zdrave prehrane, πe posebej pa varovalnih æivil (tudi kaπ Zlato polje) za zaπëito pred boleznimi srca in oæilja. Predstavitev smo zaokroæli z degustacijami kaπ, iz katerih je kuharski mojster Matjaæ Pozderec pripravil odliëne jedi, ki jih zaradi nizke vsebnosti maπëob, nasiëenih maπëobnih kislin, holesterola in soli ter bogate vsebnosti prehranskih vlaknin uvrπëamo med varovalna æivila. Anamarija StanËiË Raziskave kaæejo, da Slovenci zauæijemo preveë maπëob, posegamo po polnomastnem mleku in mleënih izdelkih, zauæijemo premalo polnovrednih πkrobnih æivil (æita in æitni izdelki), premalo sadja in zelenjave ter vlaknin. Prav visoka vsebnost vlaknin pa odlikuje nekatera polnovredna πkrobna æivila iz blagovne znamke Zlatega polja. Ob letoπnjem svetovnem dnevu hrane smo kaπe Zlato polje predstavili na prireditvi pred trgovino Agraria v Kopru. Predstavitev zdrave prehrane so organizirali Mestna obëina Koper, ZZV Koper, Ortopedske bolnice Valdoltra, ZD Koper in Piran. Pripravili smo odliëne jedi, v katerih smo del maπëob nadomestili z ælahtnimi zaëimbami Maestro. Obiskovalci so uæivali ob pripravljenih jedeh in posegali po broπurah z recepti. Prireditev je bila odmevna, saj so se je udeleæili πtevilni novinarji regionalnih medijskih hiπ. Na koncu se moram posebno zahvaliti Draganu Spremu za vloæen trud in angaæiranje ob organizaciji dogodka. Anamarija StanËiË Droga se je udeleæila svetovnega prehrambnega sejma Sial Od 17. do 21. oktobra je v Parizu potekal sejem Sial, eden najveëjih prehrambnih sejmov na svetu. Tudi mi smo se pridruæili najpomembnejπim svetovnim proizvajalcem prehrane in se predstavili s svojimi izdelki. Osrednjo pozornost smo namenili predstavitvi naπega najpomembnejπega izvoznega programa, paπtetam Argeta. Paπtete predstavljajo 70-odstotni deleæ v prihodkih od prodaje gotovih izdelkov na tujih trgih in 31 odstotkov celotne realizacije Droge. V Sloveniji zasedajo prvo mesto med tovrstnimi izdelki, saj dosegajo 24-odstotni træni deleæ. V naslednjih letih nameravamo prodajo πe poveëati. Argeta je postala Drogin globalni izdelek, od katerega si veliko obetamo tudi na svetovnih trgih. Na sejmu smo predstavili tudi nov izdelek, kokoπjo paπteto Argeta Light, za katero æelimo v prihodnje navduπiti dve rastoëi skupini potroπnikov, t.i. zdravstveno osveπëene hedoniste in osebe, zaskrbljene za telesno teæo. Gre za dva rastoëa postmoderna prehrambna stila, ki vse bolj prihajata do izraza tudi v Sloveniji. Razvoj zdravih izdelkov je ena izmed Droginih temeljnih razvojnih usmeritev, ki smo jo zapisali v strateπki poslovni naërt druæbe. Poleg lahke argete bomo potroπnikom v kratkem ponudili tudi predkuhan riæ (za hitro pripravo) Zlato polje. V kategorijo tovrstnih izdelkov spadajo tudi kaπe Zlato polje. Janja Kriæman

17 Blagovne znamke 17 Argeta neustavljiva na poti uspeha V ljubljanskem hotelu Lev je konec septembra potekal æe deseti Marketinπki fokus v organizaciji Druπtva za marketing Slovenije in Ëasnika Finance. Udeleæenci Fokusa so imeli priloænost prisluhniti predstavitvam strategij razvrπëanja razliënih blagovnih znamk in z njimi povezanih trænih raziskav. Droga, d. d., je sodelovala s predstavitvijo blagovne znamke Argeta. Na Marketinπkem fokusu je sodelovalo kar nekaj strokovnjakov iz slovenskih marketinπkih vrst. Predstavili so razliëne probleme znanih blagovnih znamk (npr. Nescafe, Simobil) in izzive, s katerimi se sreëujejo podjetja pri træenju svojih blagovnih znamk. Na sklepni okrogli mizi o kritiënih vidikih upravljanja blagovnih znamk s staliπëa oglaπevalskih agencij (vodil jo je Janez Damijan) so poudarili, kako pomembno je, da se v podjetju zavedajo, kaj blagovna znamka sploh je. Za uspeπno upravljanje blagovnih znamk pa je izredno pomembna podpora managerjev le-ti se morajo zavedati, da sodi blagovna znamka v premoæenje podjetja. S predstavitvijo strategije blagovne znamke Argeta v Sloveniji je na Marketinπkem fokusu sodelovala tudi Droga Portoroæ. Argeta predstavlja Drogin najuspeπnejπi izvozni izdelek in drugo najmoënejπo blagovno znamko (takoj za Barcaffèjem). Ker ima πe velik træni potencial in poëasi postaja globalna blagovna znamka, je potrebno skrbno naërtovati njeno træenje na razliënih trgih. Udeleæenci Fokusa so lahko izvedeli nekaj o zgodovini proizvajanja in træenja paπtet Argeta, o prednostih te blagovne znamke ter o strateπkem naërtu za njeno nadaljnje træenje. V predstavitvi so bili posebej poudarjeni pomen podpore vodstva pri træenju blagovne znamke, potreba po definiranju njene jasne identitete, pomen usklajenega delovanja na nivoju celotnega træenjskega spleta, pomen stalnega sodelovanja med sluæbami v podjetju in potreba po stalnem nadzoru nad doseæenimi rezultati ter pravoëasnem ukrepanju. Iz nekaterih sklepov slovenskih marketinπkih strokovnjakov, predstavljenih na Marketinπkem fokusu in objavljenih v medijih, lahko ugotovimo, da Argeta zanesljivo stopa po poti. Jana AliË Maestro in Zlato polje ponovno nagrajujeta Tako kot v kuhinji, se tudi v poslovnem svetu Drogini blagovni znamki Maestro in Zlato polje moëno povezujeta in prepletata. Skupaj nastopata v promocijskih akcijah in razvajata svoje potroπnike, saj jim æelita Ëimbolj ustreëi in jih razveseliti. Oktobra in novembra nagrajujeta z novo nagradno igro V London na veëerjo k maestru (ki ni nihëe drug kot Jamie Oliver). Igra poteka v Mercatorjevih trgovinah na obmoëju Slovenije in se je delavci Droge, æal, ne smemo udeleæiti (kar pa ne velja za naπe znance in prijatelje). Prva nagrada je predstavljena æe v naslovu nagradne igre, z ostalimi nagradami pa si bodo nagrajenci lahko pripravili veëerjo kar doma. Prvo nagrado, izlet v London z veëerjo v restavraciji Jamija Oliverja za dve osebi, bo prejel prvi izærebani (Ëe bo njegov letak pravilno izpolnjen), πtirje izærebanci bodo prejeli inox ponev Jamie Oliver Tefal, πtirideset pa jih bo nagrajenih z Jamijevimi inox kozicami. Nagradna akcija je medijsko podprta. V Ëasu akcije potekajo tudi degustacije, ob katerih delijo letake za nagradno igro ter recepte za poskuπane jedi. Majda VlaËiË

18 18 Tehnologija v praksi Zdrava prehrana in zdravo okolje pogoj za soæitje z naravo (Obnova Ëistilne naprave v PC Zlato polje) Æivljenje izven veëjih mest ima svoje prednosti, a velikokrat tudi slabosti. Ena od teh je, da kraji na podeæelju obiëajno nimajo ne kanalizacijskega sistema ne Ëistilne naprave. Krajani so tako obsojeni na uporabo in seveda obëasno praznjenje greznic, industrijski objekti pa na gradnjo lastnih Ëistilnih naprav. Za potrebe ËiπËenja komunalnih in tehnoloπkih odpadnih voda, ki so nastajale v Droginem proizvodnem centru Zlato Polje v GradiπËu, je bila v zaëetku 80. let zgrajena industrijska (bioloπka) Ëistilna naprava, za katero pa se je kmalu izkazalo, da ni popolnoma ustrezna. Takratna struktura proizvodnje je bila namreë popolnoma drugaëna od danaπnje.»istilna naprava je bila dimenzionirana na zmogljivost 1100 PE (populacijskih ekvivalentov), saj se je ob projektiranju predvidevalo, da bo vanjo dotekalo veliko odpadne vode iz ekstrakcije, ki bo vsebovala trdne delce zeliπë, ter odpadne vode iz destilacije brinja z dokaj visoko vsebnostjo brinovih jagod. V naslednjih letih se je struktura proizvodnje spremenila (skoraj popolnoma smo opustili mokro proizvodnjo) in Ëistilna naprava ni veë zagotavljala ËiπËenja odpadne vode v skladu s zakonskimi zahtevami. V sodelovanju s podjetjem Limnos je bila leta 1991 v GradiπËu za dodatno ËiπËenje odpadne vode postavljena rastlinska Ëistilna naprava (podobno imajo tudi v Droginem obratu Gosad v SrediπËu ob Dravi). V letih njenega delovanja se je izkazalo, da je bila ta naprava sposobna zniæati visok vstopni KPK in BPK5, prav tako se je izboljπala mikrobioloπka sestava vode na iztoku. Kljub visoki uëinkovitosti ËiπËenja pa iztoëne vrednosti obëasno niso dosegale predpisanih normativov. Ugotovili smo, da bi za zagotovitev dobro Spredaj stara Ëistilna naprava, zadaj rastlinski del. oëiπëene odpadne vode morali najprej obnoviti obstojeëi usedalnik (Ëistilno napravo, zgrajeno leta 1980, ki jo je Ëas æe dobro naëel), nato pa πe rastlinsko Ëistilno napravo. S projektanti smo zaëeli sodelovati æe leta 2001 in za izdelavo projekta in izvedbo izbrali podjetje Stadij iz Postojne, ki nam je edino ponudilo celovito reπitev problema obnovo bioloπke in rastlinske Ëistilne naprave. Po recertifikacijski presoji ISO v letoπnjem juliju smo morali pohiteti s podpisom pogodbe z izvajalcem, saj nam je presojevalec gospod Rastko Jurca naloæil, da moramo neskladje v zvezi s Ëistilno napravo odpraviti do letoπnjega septembra. V poletnih mesecih smo tako podpisali pogodbo z izvajalcem ter pogodbo s sosednjim podjetjem epië, d. o. o., ki je prikljuëeno na naπo Ëistilno napravo. Konec septembra so stekla dela v skladu s pripravljeno projektno dokumentacijo in terminskim planom, ki predvideva zakljuëek obnove do sredine decembra. Najprej bomo obnovili obstojeëo bioloπko Ëistilno napravo. Iz enega predimenzioniranega bazena bodo tako nastali trije manjπi prvi bo imel funkcijo primarnega usedalnika, v drugem bo potekalo aktivno prezraëevanje s puhali, v tretjem pa naknadno usedanje z recirkulacijo aktivnega blata. Poleg pregraditve bomo obnovili tudi obstojeëe betonske stene, ki so na nekaterih mestih popokale, vidna pa je æe tudi armatura. Æe skoraj oëiπëena odpadna voda bo iz bioloπke Ëistilne naprave speljana na obnovljeno rastlinsko Ëistilno napravo, od tu pa v ponikovalnico. Voda, ki bo odtekala iz rastlinske Ëistilne naprave v ponikovalnico, bo seveda ustrezala vsem zakonskim parametrom za izpust v okolje. Za dokonëno ËiπËenje vode bodo poskrbele rastline, katerih vloga pri ËiπËenju je sicer v svetu poznana æe zelo dolgo, a se to njihovo sposobnost izkoriπëa relativno malo Ëasa. Pri rastlinah gre namreë za sistem ËiπËenja, ki posnema samoëistilno sposobnost narave. Vloga rastlin se kaæe predvsem v tem, da s svojimi koreninskimi sistemi nudijo bakterijam podlago za pritrjanje in vgrajujejo mineralizirane snovi (npr. fosfate, nitrate ter mnoge strupene snovi) v rastlinsko tkivo. Tako s procesi asimilacije v biomaso, razgradnje s pomo- Ëjo mikroorganizmov in adsorpcije, filtracije ter sedimentacije odstranjujemo iz odpadne vode nitrate, fosfate, amonijak, teæke kovine in druge strupene snovi. Prednosti rastlinskih Ëistilnih naprav se kaæejo v visoki uëinkovitosti ËiπËenja, nizkih stroπkih izgradnje, enostavnem vzdræevanju in v nizkih stroπkih obratovanja (nista potrebni niti energija niti strojna oprema). Torej bo tudi naπa Ëistilna naprava povsem v skladu z geslom blagovne znamke Zlato polje Zdravo z naravo. Manuela FerenËiË Meden

19 Sponzorstva 19 Novosti na podroëju lokalnega sponzorstva in donatorstva Milijon tolarjev za nakup novega laserja za prepreëevanje slabovidnosti in slepote za Sploπno bolniπnico Izola Predsednik uprave, g. Robert Ferko, je predal Ëek direktorju Sploπne bolniπnice Izola, g. MiklavËiËu in strokovni direktorici ge.»ernië uligoj S pomoëjo donacije iz naπega sklada za lokalno pokroviteljstvo in donatorstvo je Sploπna bolniπnica Izola zbrala prva sredstva za nakup laserja za fotokoagulacijo, ki se uporablja pri prepreëevanju slabovidnosti in slepote, predvsem pri sladkornih bolnikih. Z novim laserjem, za katerega morajo zbrati πe 4 milijone tolarjev, bodo pomagali bolnikom, ki se morajo sedaj voziti na zdravljenje v Ljubljano in v druge oddaljene kraje ter Ëakati v dolgih Ëakalnih vrstah. Z njim bo mogoëe pomagati pribliæno petnajst tisoë obolelim na Obali. SreËanje domaëih in tujih pevskih zborov v Kopru Meπani pevski zbor Obala Koper je od 24. do 26. septembra v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov Santorio Santorio æe ËetrtiË zapored organiziral Zborovski festival Koper. Kot generalni sponzor smo festival podprli tudi v Drogi. Na koncertih so se z izvirnimi programi predstavile vrhunske domaëe in tuje vokalne zasedbe. Koncerti so potekali v Pokrajinskem muzeju ter v stolni cerkvi v Kopru. Poleg domaëih zasedb, Mladinskega pevskega zbora Glasbene πole Koper in Meπanega pevskega zbora Obale, sta se na festivalu predstavili tudi dve izvrstni vokalni zasedbi iz tujine: meπani pevski zbor Cantori della Resurrezione iz Italije z dirigentom in skladateljem Antoniom Sanno in The Real Six Pack (pop-rock vokalna skupina) iz NemËije. Prisluhnili pa smo tudi enemu od najboljπih slovenskih zborov, Komornemu zboru Ave, z dirigentom Andraæem Hauptmanom. SoËasno je v prostorih Glasbene πole Koper potekal seminar za zborovodje, na katerem so skladatelji in zborovodje predstavljali skladbe in svoje poglede na glasbo, zvok ter interpretacijo. Rubriko je uredila Janja Kriæman Pokroviteljstvo druπtva Faros Piran univerze za tretje æivljenjsko obdobje V druπtvu skrbijo za duhovni razvoj in izobraæevanje odraslih, predvsem starejπih obëanov. Zanje organizirajo razne delavnice in predavanja na temo zdravja, zdrave prehrane in kuhanja, jezikovne teëaje in πe marsikaj zanimivega. 15. oktobra so v Farosu doëakali pomembno pridobitev nove prostore in obnovitev starih. Ob tej priloænosti so organizirali dan odprtih vrat.»lani druπtva so pripravili razstavo zdravega peciva, klekljanja in likovnih del.

20 20 Sponzorstva Sindikat S tekom zbrali tolarjev Sindikat v BiH Dobrodelne prireditve Tek in hoja za mamotom (tek ni bil tekmovalnega znaëaja, kdor pa je æelel, je svoj Ëas kljub temu meril) se je udeleæilo okoli ljudi, od tega je bilo skoraj 800 tekaëev, ostali so bili sprehajalci. Udeleæenci, ki so se na πtart odpravili v soboto, , izpred Hale Tivoli v Ljubljani, so s πtartnino in drugimi prispevki zbrali 1, tolarjev. Sredstva so bila namenjena nakupu novega mamotona, ki je nepogreπljiv aparat za ugotavljanje raka na dojki. Na inicijativu zaposlenika Droga, d. o. o., Sarajevo donesena je odluka o osnivanju sindikalne podruænice. Sindikalna podruænica je Ëlanica Sindikata radnika trgovine Bosne i Hercegovine. Sindikatu su pristupili svi zaposlenici u Droga, d. o. o., Sarajevo. Za glavnog povjerenika izabran je Haseta Enes, a za njegovog zamjenika Haris TariÊ. Kolektivni ugovor o pravima i obavezama zaposlenika i poslodavaca u Droga, d. o. o., Sarajevo potpisali su direktor Nermin Salman i povjerenik Haseta Enes god. SveËanom potpisivanju ugovora prisustvovala je Predsjednica sindikata radnika trgovine BiH Azra SehbajraktareviÊ i sekretar za organizovanje i odnose sa Ëlanstvom Fikret PlivËiÊ. Cilj potpisivanja ugovora je obostrana æelja za zaπtitom radnika, πto boljim poslovnim odnosom i saradnjom, te meappleusobnom podrπkom izmeappleu poslodavca i zaposlenih. Irma Borovac Prisotne so pozdravili predsednica Zdruæenja Europa Donna Mojca SenËar, minister za zdravje dr. Duπan Keber in podæupan mesta Ljubljane Slavko Slak. Prireditve so se udeleæile mnoge znane osebnosti, dogajanje pa so popestrili slovenski glasbeniki. Pri organizaciji prireditve so poleg organizatorjev Europe Donne, podjetja Delo Revije in Avona pomagali πe Ministrstvo za zdravje RS, Mestna obëina Ljubljana in druæba Hoffmann-La Roche. Podjetja Droga ter Kolinska in Æito smo humanitarno prireditev podprli s svojimi izdelki. Naπe sodelovanje so prireditelji in ostali udeleæenci prijazno pozdravili, saj jim je poæirek kave in Ëaja v relativno hladni soboti πe kako prijal. Blaæka korc Sodelavci iz Droge Sarajeva so ustanovili sindikalno organizacijo. (Prevod) V Drogi, d. o. o., Sarajevo je bila na pobudo zaposlenih v o kviru Sindikata delavcev trgovske dejavnosti Bosne in Hercegovine ustanovljena sindikalna organizacija. Pristopno izjavo k Ëlanstvu so podpisali vsi zaposleni Droginega povezanega podjetja. Imenovali so glavnega zaupnika, Haseta Enesa in njegovega namestnika, Harisa TariÊa. Kolektivno pogodbo o pravicah in obveznostih med zaposlenimi in delodajalcem sta podpisala direktor podjetja Nermin Salman in zaupnik Haseta Enes. Ob sveëanem podpisu pogodbe sta bila prisotna predsednica Sindikata trgovske dejavnosti BiH Azra SehbajraktareviÊ in sekretar za organizacijo in odnose s Ëlanstvom Fikret PlivËiÊ.

21 Naπe korenine 21 Naposled je delo πe najboljπe sredstvo, da si polepπamo æivljenje. (Flaubert) V Izolo ju je pripeljala æelja po zaposlitvi. Ko sta jo naπli, sta si ustvarili druæino in si uredili dom. Zgodilo se je pred veë kot tridesetimi leti. Prisluhnili smo zgodbama Milke Glavaπ in Adele SevËnikar. Milka Glavaπ Prihajam iz Srbije, iz majhne obëine Klina. Doma nas je bilo kar osem otrok in moænosti za nadaljevanje πolanja po osnovni πoli ni bilo. Æelela sem se zaposliti, a dela ni bilo, ne v naπem mestu ne v bliænji okolici. Zato sem odπla k sorodnikom v Slovenijo, kjer je bilo moænosti za zaposlitev veliko veë. Sliπala sem, da v Delamarisu v obratu Argu potrebujejo delavke, zato sem stopila do kadrovske sluæbe in povpraπala po zaposlitvi. Na delo sem bila sprejeta v nekaj dneh. To je bilo leta Na zaëetku sem imela kar nekaj teæav z jezikom, pa tudi na delo sem se morala πele privaditi. Na sreëo so bili moji sodelavci z menoj zelo prijazni in potrpeæljivi in so mi pomagali prebroditi prve zadrege. Zelo razumevajoëa sta bila tudi moja nadrejena, tefan Jazbec in Joæe Kranjc. Ker sta sluæila vojaπëino v mojih krajih, sta poznala srbski jezik, tako da pri sporazumevanju ni bilo ovir. Takoj po prihodu v tovarno sem opravljala razliëna dela, kar mi je zaradi moje radovedne nravi ustrezalo. V zaëetku, ko v Argu ni bilo dovolj dela, sem delala v obratu, kjer so konzervirali ribe. Tam sem spoznala tudi svojo ljubezen. Moram reëi, da je bilo leto 1973 zame zelo uspeπno: zaposlila sem se in spoznala svojega bodoëega soproga. Prvih nekaj let sem delala razliëna dela, nato pa sem sedem let delala za strojem. Sedaj æe veë kot dvajset let pripravljam maso za paπteto. Delo je naporno in odgovorno, je pa bolje plaëano. VËasih je bilo πe bolj naporno, saj je bilo veliko roënega dela; kuhali smo koæe, pripravljali πkrob, razkoπëiëevali meso in delali druga spremljajoëa dela. Danes tega ne poënemo veë. Pri pripravi mase roëno dvignemo le vreëe, ko surovino stresemo v fekro voziëek (jekleni voziëek), da jo stehtamo, nato pa stresemo v kuter, kjer se masa pripravi. VËasih je bilo lepπe. Pri delu smo bili bolj sproπëeni in veë smo se druæili. Tudi danes se πe kdaj poπalimo, toda zelo redko. S sodelavci smo fiziëno sicer blizu, a kljub temu zelo daleë; v izmeni nas ni veliko, delo je odgovorno, zato moramo pozorno spremljati celoten potek postopka. V naπi delovni skupini se dobro razumemo, si pomagamo, Ëe je potrebno, nimamo pa Ëasa za drugaëno druæenje. Tudi praznovanja praznikov so bila vëasih prijetnejπa. Danes tega ni. Spominjam se prvega 8. marca v Argu. S kolegico sva priπli v sluæbo konec februarja, zato sva na dan æena, ob delitvi daril sodelavcev sodelavkam, stali nekoliko ob strani, saj sva menili, da si πe ne zasluæiva njihove pozornosti. Pa sva se zmotili. Sodelavci so pripravili darili tudi za naju. Bili sva izredno preseneëeni in sreëni. Tega dogodka ne bom pozabila nikoli. Doæivela pa sem πe mnogo lepih trenutkov. Razveselila sem se vsakega izleta in veselice, saj drugih moænosti za zabavo nisem imela. Po veë kot tridesetih letih dela v Argu oz. v Drogi in æivljenja v Izoli ter v primerjavi z moænostmi, ki sem jih imela v rodnem kraju, lahko zakljuëim, da sem s svojim æivljenjem zadovoljna. Tudi zdrava sem, kar je zelo pomembno. Upam, da bo tako do upokojitve in πe dlje. Adela SevËnikar Sem Koroπica. Nekega dne sva s soprogom (takrat πe bodoëim) spokala kufre in odπla na dopust na Obalo. Ugotovila sva, da nama je ob morju vπeë in da imava tu veë moænosti za zaposlitev. Ko sva z dopustom zakljuëila, sva se πe za kratek Ëas vrnila na Koroπko, dokler moæ ni naπel zaposlitve na Obali, nato pa sva se dokonëno preselila. V zaëetku je bil zaposlen le soprog. Po porodu pa sem se zaposlila tudi jaz. To je bilo leta Zelo kratek Ëas sem sestavljala vlakce v Mehanotehniki, potem pa sem πe isto leto v decembru dobila delo, primernejπe moji izobrazbi.

22 22 Naπe korenine Borisovih, mirnih, zrelih, strpnih 50 V Delamarisu sem se zaposlila Po stroki sem kemijski tehnik, zato je bilo moje delovno mesto v laboratoriju. V tistem Ëasu sta bila Irisov in Argov laboratorij zdruæena, zato sem v zaëetku svoje zaposlitve delala kar v obeh. Ker je bilo moje delo vezano na ribe, sem ga vëasih opravljala tudi zveëer na pomolu, kjer sem ugotavljala peceturo ribe ( na osnovi teæe sem doloëala, ali je riba za proizvodnjo ali za trg) in jemala vzorce rib za razne analize. Leta 1982 sem priëela delati kot izmenovodja na kavi in juhah. Ko se je delo na juhah zmanjπalo, sem zaëela delati na oddelku paπtete. Po preselitvi tovarne v Izolo delam izkljuëno na paπteti. Organiziram delo, razporejam ljudi, vodim evidenco zaposlenih in druge administrativne zadeve, predvsem pa skrbim, da delo poteka nemoteno. Pogoji dela so veliko boljπi, kot so bili na stari lokaciji, smo pa bili delavci v starem Argu veliko bolj povezani; bili smo kot druæina. Tu stroji teëejo do dveh, izmena zakljuëi delo in delavci gredo od stroja naravnost v garderobo. Druga izmena delavcev se preobleëe in gre takoj za stroje, tako da se sodelavci med seboj skoraj ne vidijo in ne komunicirajo. Stroji morajo delati nemoteno in brez zastojev med izmenjavo skupin. S sodelavci sem se vedno dobro razumela. Kot vodja pa sem se vëasih znaπla v situaciji, ko nisem mogla ustreëi posameznikovi æelji. Pri tem mislim predvsem na matere majhnih otrok in na usklajevanje urnika dela. V takih trenutkih sem se vedno poëutila neprijetno in sem imela obëutek krivde. Danes sem Ëustveno utrjena, zato je tudi moje delo manj stresno. Poleg tega se poëasi pribliæujem upokojitvi, kar me pri mojem delu πe dodatno pomirja. Majda VlaËiË Po mnenju mnogih so srednja leta najlepπa, saj smo takrat æe nekaj Ëasa razbremenjeni dilem in vpraπanj glede zaposlitve in kariere, druæino smo si æe ustvarili, stanovanjske stiske ni veë in vse teæave, povezane z mladostjo, so mimo. Polni smo æivljenjskih izkuπenj in modrosti, ki nas vodijo pri presojanju zapletenih æivljenjskih situacij in sprejemanju odloëitev. Tudi bolj strpni smo, saj smo v teh letih priπli do spoznanja, kaj je v æivljenju resniëno pomembno in kaj nas veseli in bogati. Veliko bolj cenimo svoje najdraæje in toplino doma, redke prijatelje ter dobre sodelavce. Zato se je ob praznovanju pomembnega jubileja prijetno poveseliti z druæbo in z njo deliti spomine na lepa doæivetja ter prehojeno æivljenjsko pot. Boris Birsa je svoj petdeseti jubilej proslavil v druæbi svojih deklet Tine, Vojke in Vlaste ter najoæjih sodelavk in sodelavcev, ki so mu nazdravili in zaæeleli πe na mnoga leta.»estitkam se pridruæujemo tudi ostali sodelavci. Nekaj pojasnil mlajπim sodelavcem: so se na osnovi referenduma zdruæila tri podjetja: DO Delamaris, Kolonjale in Droga Portoroæ v novo Delovno organizacijo Droga Portoroæ. Nova DO s starim imenom se je πtevilëno poveëala od cca 750 na 2400 zaposlenih.takratni dræavni sistem ni vedno postavljal na prvo mesto trænih zakonitosti, dostikrat so imele prednost politiëne poteze in æe leta 1981 so se na Obali zaëele akcije za nove integracije in ustanovitev gospodarske organizacije, ki bi pokrivala dejavnosti turizma, gostinstva, trgovine in prehrambene industrije Obale in Krasa. Priπlo je do nove Uredniπtvo organizacijske tvorbe, ki pa ni imela dovolj ekonomskih potencialov, da bi preæivela, zato je æe leta 1987 zaëela razpadati. Iz DO so se najprej izloëili TOZD-i (temeljne organizacije zdruæenega dela) s Krasa in Kopra, nato Delamaris iz Izole. Droga je ostala skoraj v svojem starem okviru iz leta 1977, ko je bila najbolj rentabilna in ekonomsko upraviëena. V okviru Droge je ostal tudi obrat Argo (kasneje organiziran kot TOZD in πe kasneje kot PC ali proizvodni center), ki je bil pred zdruæitvijo Droge z Delamarisom del slednjega.

23 Drogin telegraf 23 Prenovljene tudi angleπke spletne strani Prenovili in objavili smo tudi spletne strani v angleπkem jeziku. Te so manj obseæne, kar je razumljivo, saj so namenjene predvsem informiranju o naπem podjetju in prodajnem asortimanu. Æe koncept vstopne strani je drugaëen od spletnih strani v slovenπëini. Tu namreë niso objavljene nagradne igre, ki jih na slovenskih straneh redno objavljamo, saj so vezane samo na slovensko træiπëe. Bistveno je predvsem to, da nas bodo na brskalnikih po svetu naπli kot referenëno podjetje za naπe nosilne izvozne proizvode. Tako bodo z nami lahko navezali stike ali nas poiskali na sejmih. Tudi s pomoëjo spletnih strani æelimo prodreti na prodajne police trgovin po svetu. Tjaπa UlËar Jesih PC Gosad kemik na praksi Konec avgusta je v naπem PC priëela opravljati prakso Tjaπa Kosec iz SrediπËa ob Dravi, πtudentka Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo - Viπje strokovne πole Maribor. tudentje te πole morajo pred zakljuëkom πtudija opraviti obvezno 15-tedensko prakso oz. 600 delovnih ur. Tjaπa je povedala, da je zelo teæko najti podjetje, ki bi πtudentu omogoëilo opravljanje tako dolge prakse. Ona pa je imela sreëo, saj so jo bili v obëini Ormoæ pripravljeni sprejeti kar trije. Med temi je bila tudi Droga, d. d. OdloËila se je za PC Gosad, saj je tu delala med poëitnicami æe kot srednjeπolka. Tjaπa je povedala tudi: Osnovno πolo sem obiskovala v SrediπËu. ZaËelo me je zanimati delo z ljudmi, zato sem nadaljevala πolanje na zdravstveni πoli. Zdaj pa zakljuëujem πtudij kemije in kemijske tehnologije. tudij je bil πe kar naporen, predvsem zaradi vaj. To delo pa me veseli in upam, da ga bom uspeπno opravljala. Droga me je pritegnila zaradi tradicije ter povezanosti z mojim domaëim krajem. Tu sem æe sedmi teden. Spoznala sem veëino procesov, ki se izvajajo v Gosadu. Seznanila sem se z delom v proizvodnji, laboratoriju ter na Ëistilni napravi. Najbolj me zanima spremljanje in kontroliranje dela v proizvodnji. Za diplomsko nalogo se πe nisem dokonëno odloëila, saj πe iπëem primerno temo. Po novem letu bi rada zaëela s pisanjem, saj si æelim Ëimprej diplomirati in se zaposliti. Rada bi se zahvalila vsem v Drogi, d. d., in PC Gosad, ki so mi omogoëili opravljanje delovne prakse, πe posebno svoji mentorici Maji, ki mi pomaga in me vodi pri delu. Danica Krajnc

24 24 Drogin telegraf Upokojenci so obujali spomine Razstavo 40 let Droge, postavljeno v menzi PC Gosad, so si ogledali tudi upokojenci iz SrediπËa ob Dravi, nekaj pa jih je priπlo tudi z Vrhnike, kjer je bila pred leti Drogina oz. Gosadova poslovna enota Jelka Vrhnika. Ob tej priloænosti so si upokojenke organizirale izlet po okoliπkih krajih in obiskale Krog, Jeruzalem in Ormoæ, na poti domov pa so si ogledale πe znano romarsko srediπëe Ptujsko Goro. Danica Krajnc Izredne razmere v PC Zlato polje Seveda je bilo vse skupaj samo vaja, ampak (kot se je izrazil naπ vodja varstva pri delu in poæarne varnosti Albert Suban): Ëe ne znamo ukrepati v Ëasu vaje, tudi v sluëaju resnega poæara ne bomo. Vajo smo izvedli oktobra, v mesecu poæarnega varstva in seveda v skladu s planom varstva pri delu. Cilj vaje je bil preveriti delovanje alarmnih sistemov, ukrepanje vodij in delavcev ob znaku za alarmiranje ter Ëas evakuacije iz objektov. Poæarni alarm (enakomeren zvok sirene v trajanju 2 minut) je vratar sproæil v petek ob Tokratna vaja je bila res preseneëenje za razliko od prejπnjih, ki so bile vsaj delno napovedane. Po sproæitvi alarma so neposredni vodje pokrbeli, da so bili vsi stroji zaustavljeni in da so vsi delavci po najkrajπi poti, brez panike zapustili objekt. Po evakuaciji smo se zbrali na podroëju ob Ëistilni napravi pri kotlarni in si ogledali πe prikaz gaπenja goreëe jeklenke butan-propan plina z RGA CO 2 in gaπenje lahkovnetljivih tekoëin z RGA S. Nato smo lahko tudi praktiëno poskusili gasiti z gasilnim aparatom. Tomi se je pogumno spopadel z ognjem. Manuela FerenËiË Meden Trenutek za tem je zagorela jeklenka.

25 Naπa sreëanja 25 Z lahkimi koraki na novo pot»as ne pozna prav nobene izjeme, kar je po svoje dobro, saj tako vsaj pribliæno vemo, pri Ëem smo. Brez predaha nas vodi po svojih nenavadnih cestah, Ëez mostove in skozi kriæpotja. Pa vendar je dovolj razumevajoë, da nas ob prijetnih sreëanjih in dogodkih pusti nekoliko pri miru, da se nauæijemo lepote trenutka. Tako nas je tudi tistega milega oktobrskega popoldneva odreπil hitenja in vsakodnevnih obveznosti ter nam poklonil nekaj izjemno prijetnih ur, da smo naπi Maruπki LenarËiË, ki odhaja v pokoj, lahko povedali zvrhan pehar prisrënih besed. Zelo izobraæena, visoko strokovna in razgledana gospa je to. In kot vsi ljudje, ki imajo ogromno znanja in πiroka obzorja, je zmeraj tudi zelo dostopna. Ni se teæko zaplesti v pogovor z njo, saj poleg mikrobiologije in zamotanih obrazcev kakovosti obvlada tudi druga podroëja; in Ëe k temu priπtejete πe ljubeznivost in popolno pomanjkanje nadutosti, je pred vami slika oëarljive sogovornice, ki uporablja tujke samo takrat, ko zaradi teme pogovora v resnici nima druge izbire (lastnost, ki je pri veëini mlajπih strokovnjakov æe prava redkost). Prav zato njeni nekdanji sodelavci πe zmeraj ostajamo njeni nekdanji, sedanji in bodoëi prijatelji. Tistega veëera, ko smo ji nazdravljali za vesel zaëetek nove poti, smo ji to tudi povedali: v toplih besedah njenih (zlasti najoæjih) sodelavcev je bilo Ëutiti spoπtovanje, pa tudi veliko mero prisrëne naklonjenosti. Skratka, Maruπko imamo radi! Lepo je odhajati v pokoj tako, kot odhaja Maruπka! Gledati sadove svojega dela in vedeti, da je ob njih zorelo tudi novo znanje, ki ga prevzema mlajπi rod; da je torej zagotovljeno nadaljevanje nekih pogumnih, dobrih zamisli, dobrega naëina dela! Lepo se je ozreti na prehojeno pot in videti njive zorane in studence neskaljene! Ste vedeli, da Maruπka skriva v sebi tudi obilo pustolovskega duha? Kaæe se v ljubezni do gora in potovanj v najbolj nenavadne kraje. Uspelo ji je, da je - odgovornemu delu navkljub v svoje æivljenje vkljuëila tudi svoje sanje. (Kajti izæiveti svoje skrite æelje, svoja hrepenenja to je vëasih bolj pomembno kot vse drugo v æivljenju! Ako bi mladi to vedeli, bi morda ærtvovali koπëek svoje kariere, samo da bi v zrelih letih mogli Ëutiti v sebi boæajoë mir namesto praznine in æalosti spriëo zamujenih priloænosti...) Toda medtem ko je obëudovala najbolj slikovite, skalnate vrhove tujih kontinentov, je v njenem srcu æarela slika najlepπe gore na svetu Sneænika!»e namreë vpraπate Maruπko, je prav ta primorski Triglav razgled, katerega se ne naveliëa. V svojih Namigih za izlet nam ga je nemalokrat predlagala. In prav zato je bila vidno ganjena, ko ji ga je na platnu kajpada predsednik uprave izroëil v imenu vseh. Seveda pa to ni bilo edino darilo tega veëera: poleg roæ, razposajene harmonike, pevskih toëk

26 26 Naπa sreëanja Adam Zoltanski prijeten obisk s Poljske Delovni naërt za prihodnje dni. Obiskal nas je Adam Zoltanski iz Katowic na Poljskem. Spoznali smo ga pred skoraj desetimi leti, ko je kot πtudent preko organizacije AIESEC prispel v Slovenijo in v Drogo. To je bilo oktobra leta Dejavnosti Droge in njene proizvode je spoznaval veë mesecev in v tem Ëasu skuπal pridobiti znanje, na osnovi katerega je kasneje preuëil moænosti vstopa Droginih izdelkov na poljsko træiπëe. ZakljuËke svoje raziskave je pred vrnitvijo v domovino predstavil svojim mentorjem. Ker pa dejavnosti podjetja in njegovih proizvodov ni mogel spoznavati brez vzpostavljanja stikov z zaposlenimi, je Adam pridno spoznaval tudi delovna okolja in prijateljeval s svojimi zaëasnimi sodelavci. Najbolj se je zbliæal s sodelavci iz pisarn oddelka izvoza, kjer je bilonjegovo delovno mesto. Kot je pridno πtudiral ekonomijo, tako je pridno in hitro spoznaval Drogo in vse, kar je bilo z njo povezano, saj je bil odliëen opazovalec in posluπalec. Ob odhodu nam je zaupal, da se je med nami poëutil zelo dobro in da srëno upa, da nas bo πe kdaj obiskal. In to se je tudi zgodilo konec letoπnjega septembra. Dopoldne je obiskal sodelavce v podjetju, popoldan pa upokojenko Sonjo Poæar. Majda VlaËiË Najlepπa gora na svetu Sneænik. (trio Skriti talenti in meπani zbor Trezne vrane le-te z veliko mero veselja do posluha) ter prisrëne pesmice, ki je priæuborela iz Zlatega polja, so ji sodelavci iz laboratorija poklonili delovni naërt za prihodnje dni. To naj bi sicer bili dnevi pokoja, toda za nemirni, ustvarjalni Maruπkin znaëaj tudi poëitek ne more biti drugaëen kot delaven in poln dogodivπëin. Æelimo ji, da se ne bi spremenila in se ji zahvaljujemo za pot, ki nam jo je pokazala, zlasti pa za naklonjenost, s katero je vsa leta zasipala mlajπe, manj izkuπene sodelavce. Upamo tudi, da ne bo pozabila obljube, dane tistega oktobrskega veëera: da nas bo Ëim veëkrat razveselila s svojim obiskom! Stari ekipi sodelavcev sta se prikljuëila Gregor in Enej. Adam æe dogo ni veë πtudent, ampak mladi manager v neki Ëeπki farmacevtski firmi v Katowicah. Sonja Poæar

27 Naπa sreëanja 27 Ormoπke tajnice na obisku v Droginem profitnem centru v SreduπËu ob Dravi V ponedeljek, 4.oktobra, smo se Ëlanice Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ormoæa in okolice na povabilo naπe dolgoletne aktivne Ëlanice in tajnice direktorja Droginega profitnega centra v SrediπËu ob Dravi, Marte Zorec, odpravile na redno sejo organov naπega kluba v PC Gosad. Naπe neuradno druæenje smo zakljuëile z ogledom zanimive razstave ob 40-letnici Droge. V sodobno opremljeni sejni sobi smo izpeljale πe sejo organov naπega kluba, ki æe sedmo leto deluje v okviru Zveze klubov tajnic Slovenije in v katerega so vkljuëene tajnice podjetij, zavodov in ustanov iz obëine Ormoæ ter sosednjih obëin Ljutomer, Gornja Radgona, Kriæevci pri Ljutomeru, Radenci, Veræej in Razkriæje. Ob koncu se v svojem imenu in v imenu kolegic zahvaljujem za gostoljubnost naπi gostiteljici, direktorju Antonu Prosniku, vodji proizvodnje gospodu Zdravku Boju in gospe Marinki LaπiË. Veselilo nas je, da smo imele priloænost spoznati delovno okolje naπe Ëlanice, istoëasno pa se podrobneje seznaniti in spoznati Drogin PC v SrediπËu ob Dravi. Milena MilosavljeviË, predsednica kluba Tokrat smo sejo priëele nekoliko drugaëe. Celotno sreëanje je potekalo v skladu s poslovnim protokolom. Naπa gostiteljica, Marta Zorec, nas je priëakala in pozdravila pred vhodom upravne zgradbe in nas popeljala v upravne prostore, kjer je sledila obvezna dobra Drogina kavica. Vodja proizvodnje gospod Zdravko Boj nas je seznanil z zgodovino PC, s trenutnim stanjem in z naërti za bliænjo in daljno prihodnost. Oblekle smo se v zaπëitna oblaëila in si ogledale proizvodnjo. Z vodjem proizvodnje smo se odpravile najprej na ogled dvoriπëa, kjer smo videle, kako zelenjava Ëaka v posebnih sodih (v slanici) na vlaganje. Ogledale smo si tudi rastlinsko Ëistilno napravo za ËiπËenje odpadne vode. Ob vstopu v notranjost proizvodnih prostorov nas je takoj pozdravil znaëilen vonj po papriki, saj so delavci na tako imenovani mokri liniji izdelovali in pakirali ajvar. Ugotovile smo, da se tudi tukaj proizvodnja posodablja in da je precej del in nalog, ki so v preteklosti zahtevala fiziëni napor in roëno delo, avtomatiziranih. Kljub temu pa brez pridnih delavëevih rok proizvodnja πe ne more teëi. Z delom v sodobno opremljenem laboratoriju nas je seznanila gospa Marinka LaπiË, zaposlena v kontrolnem laboratoriju in predsednica sindikata ter predstavnica sveta delavcev v PC Gosad. Ogledale smo si tudi prostore, kjer pakirajo sladkor v prahu in citronko. Foto / Jadran Rusjan

28 28 Dobro je vedeti Osteoporoza bolezen srednje in starejπe generacije Osteoporoza je najpogostnejπa presnovna bolezen kosti. Lahko jo opiπemo kot stanje, ko kosti postanejo redke in krhke in se lahko zlomijo æe pri najmanjπem padcu ali obremenitvi. Vsaka tretja æenska in vsak osmi moπki starejπi od 65 let ima osteoporozo. Bolniki z osteoporozo dolgo Ëasa nimajo nobenih teæav. ObËasno imajo boleëine v hrbtenici. Resnejπe teæave se pojavijo πele ob zlomih. Najpogostejπi zlomi zaradi osteoporoze so zlomi v zapestju, zlomi v prsnem in ledvenem delu hrbtenice ter zlomi stegnenice v kolku. V zaëetni fazi bolezen odkrijemo le z meritvijo mineralne kostne gostote. To meritev opravimo s posebnim aparatom, tj. denzitometrom. Najpogosteje uporabljamo denzitometre, ki delujejo na osnovi dveh razliënih vrst rentgenskih æarkov. Za ugotavljanje mineralne kostne gostote uporabljamo tudi ultrazvoëne aparature, vendar moramo diagnozo osteoporoze vedno potrditi z rentgenskim denzitometrom. Merjenje mineralne kostne gostote opravimo tistim ljudem, ki imajo veë dejavnikov tveganja za nastanek osteoporoze, kot so: zgodnja menopavza (pred 45. letom starosti), dedno nagnjenje k osteoporozi, nepravilno delovanje spolnih ælez in ælez z notranjim izloëanjem, uæivanje doloëenih zdravil, nizka telesna teæa, bolezni, ki povzroëajo sekundarno osteoporozo, in tistim, ki so zaradi osteoporoze æe utrpeli zlom kosti. Merjenje opravimo vedno pred zaëetkom zdravljenja in nekajkrat med zdravljenjem, da ocenimo uspeπnost zdravljenja. Na podlagi denzitometrije, laboratorijskih in rentgenskih izvidov ter na osnovi podatkov, ki jih dobimo v pogovoru s pacientom in z zdravniπkim pregledom, se odloëimo za najbolj Dr. Danilo RadoπeviË pri denzitometru, aparatu za merjenje mineralne kostne gostote v ZdraviliπËu Dolenjske Toplice. primerno obliko zdravljenja oziroma prepreëevanja osteoporoze. Pri æenskah v menopavzi, ki imajo hude menopavzalne teæave, za prepreëevanje in zdravljenje osteoporoze poleg pravilne prehrane in telesne aktivnosti za krajπi Ëas (do pet let) uporabljamo nadomestno hormonsko zdravljenje. ZdraviliπËe Dolenjske Toplice program zdravljenja osteoporoze (7 dni) Program vkljuëuje 3 individualne terapije na dan in πe veliko dodatnih aktivnosti, ki pripomorejo k boljπemu poëutju in vsakodnevni sprostitvi (vsakodnevno kopanje v hotelskih bazenih in v wellness centru Balnea) Informacije in rezervacije: , booking.dolenjske@krka-zdravilisca.si Poleg hormonov so nam za zdravljenje osteoporoze na voljo tudi drugi zaviralci izgube mineralne kostne gostote. To so bisfosfonati (Pleostat, Lindron, Fosamax), kalcitonin (Miacalcic) ter raloxifen (Evista). Pri vseh bolnikih uporabljamo preparate vitamina D v kombinaciji s kalcijem. Za katero zdravilo se bomo odloëili, je

29 Dobro je vedeti 29 DOVES æe deset let uëi, vzgaja in opozarja odvisno od starosti bolnika, spola, soëasnih bolezni in drugih teæav, ki jih ima bolnik. UËinek zdravil pa je brez pravilne prehrane in telesne aktivnosti manjπi oziroma ga sploh ni. Kot pri vseh drugih boleznih je tudi pri osteoporozi najpomembnejπe prepreëevanje bolezni. Izredno pomembni so uæivanje hrane, bogate s kalcijem in vitaminom D (mleko in mleëni izdelki, ribe itd.), redna telesna aktivnost in zmerno sonëenje. Na ta naëin v mladosti ustvarimo dovolj moëne kosti, v starosti pa jih πëitimo pred prehitro izgubo mineralne kostne gostote in poslediëno pred osteoporozo. Danilo RadoπeviÊ, dr. med., spec. interne medicine, vodja zdravstvene sluæbe v ZdraviliπËu Dolenjske Toplice V ZdraviliπËu Dolenjske Toplice in v ZdraviliπËu Strunjan imamo posebne programe, namenjene vsem, ki æe imajo osteoporozo, in tistim, ki jo æelijo prepreëiti. V ZdraviliπËu Strunjan izvajamo dva (7-dnevna) programa: program za prepreëevanje osteoporoze (ki med drugim vkljuëuje tudi denzitometrijo) in program zdravljenja osteoporoze z veliko zdravstvenih storitev za lajπanje bolezni. Informacije in rezervacije: booking.strunjan@krka-zdravilisca.si Ker sem postal Ëlan tako imenovanih "pisunov Droge", menim, da ne bi bilo napak, Ëe napiπem nekaj vrstic o nevladni organizaciji Druπtva za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji (DOVES), ki deluje v naπi dræavi æe dobrih 10 let. DOVES letos praznuje okroglo obletnico svojega obstoja kot enakovredna Ëlanica Mednarodne fundacije za okoljsko vzgojo (FEE- Foundation for environmental education). 10. obletnico DOVES-a so obeleæili s slovesno prireditvijo v Avditoriju Portoroæ. Na prireditev ja bila povabljena tudi Droga, d. d., kot sponzor, zato se mi zdi prav, da to druπtvo spoznamo tudi zaposleni v Drogi, d. d. DOVES (Druπtvo za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji) povezuje Slovenijo v strateπko zvezo petintridesetih dræav, Ëlanic mednarodne organizacije FEE. OmogoËa lokalno okoljsko delovanje po globalnih standardih in se zavzema za uresniëevanje naëel trajnostnega razvoja. Zato so programi FEE-ja Modra zastava, Ekoπole, Mladi poroëevalci o okolju, Spoznavanje gozda in Zeleni kljuë neprecenljive vrednosti.»e neka nacionalna nevladna organizacija æeli postati polnopravna Ëlanica FEE-ja, mora izvajati vsaj dva njena programa. Organizacija DOVES ju izvaja zelo aktivno. To sta programa Modra zastava in Ekoπole. V program Modra zastava je v Sloveniji vkljuëenih sedem naravnih kopaliπë in tri marine, v program Ekoπole pa æe veë kot 200 slovenskih πol. Modra zastava uvaja ekoloπki management za slovenske marine in plaæe in se veæe na kakovost voda; program Ekoπole pa uëencem in dijakom pribliæuje ekoloπke vsebine. Oba programa sta vpeta v delo lokalnih skupnosti in pomembno premikata odnos do okolja in okoljskih problemov, tako na lokalni kot tudi na nacionalni ravni. V bliænji prihodnosti se namerava organizacija DOVES vkljuëiti πe v programa Spoznavanje gozda in Zeleni kljuë, saj se z oblikovanjem ekoloπke zavesti in ekoloπke odgovornosti izboljπuje tudi naπe ravnanje do okolja in prihodnosti naπega planeta. S tem pa se viπa tudi kakovost æivljenja danaπnjih in prihodnjih generacij. To sta nedvomno naëeli, ki se jih nevladna organizacija DOVES zagotovo dræi, in prav bi bilo, da bi ju uresniëevali tudi mi. Borut Kukovec

30 30 PoËitnikovanje PoËitniπki apartmaji Droge, d. d. Ker æe nekaj Ëasa nismo pisali o poëitniπkih apartmajih Droge, d. d., sem napisala nekaj vrstic o posameznih apartmajih. VeËina zaposlenih najbræ najbolj pozna apartmaje v poëitniπkem naselju Lopari na Loπinju. So v neposredni bliæini morja, in sicer v prvi in drugi vrsti prijetnih poëitniπkih hiπic ob prodnati plaæi. V poëitniπkem naselju Kaninska vas imamo tri apartmaje. Eden je v pritliëju (πt. 17/1). To je garsonjera (dnevna soba s πtirimi raztegljivimi leæiπëi in kopalnica). Drugi apartma (πt. 17/6) je v 1. nadstropju in obsega dnevno sobo s πtirimi raztegljivimi leæiπëi, kopalnico in spalnico z dvema leæiπëema ter balkon. Mansardni apartma (πt. 17/15) ima dnevno sobo s πtirimi raztegljivimi leæiπëi, kopalnico in spalnico z dvema leæiπëema. Apartmaji s sedmimi leæiπëi imajo kuhinjo z jedilnico, 2 spalnici in kopalnico. Vsi apartmaji so enaki, eden je v pritliëju, s teraso (πt. 36), trije pa imajo balkon z nadstreπkom (37/a, 32/a, 30/a). Opomba: Mansardni apartma smo pravkar oddali BovËanu, ki mu je potres hudo poπkodoval stanovanje.

31 PoËitnikovanje 31 V poëitniπkem naselju Mareda, v neposredni bliæini skalnate oz. betonske plaæe in kampa, imamo v 1. nadstropju poëitniπke hiπe apartma πt. 8/122. V njem so dnevna soba/jedilnica s πtirimi raztegljivimi leæiπëi, spalnica z dvema leæiπëema, mini kuhinja, kopalnica in 2 manjπa balkona. V ZreËah je Droga, d. d., letos kupila poëitniπko stanovanje v bloku (πt. 2). V neposredni bliæini so Terme ZreËe (300 m), do smuëiπëa na Rogli pa je le 8 km urejene asfaltne ceste. Stanovanje ima dnevno sobo z dvema leæiπëema, dve spalnici z dvema leæiπëema, kuhinjo z jedilnim kotom, kopalnico in balkon. Vse dodatne informacije v zvezi s poëitniπkimi apartmaji dobite pri Kristini MarsiË, telefon 05 / V recepciji hotela Smogavc, kjer hranijo kljuëe stanovanja, so na voljo vstopnice za kopanje v bazenih Term ZreËe po zniæani ceni.

32 32 Namig za izlet Izziv starih prijateljev pohod Od 0 do 1028 (Drugi del) Od izliva Dragonje smo ob reki hodili do vasi Dragonja oziroma do pod Skale, kjer smo zavili po kolovozni poti do makadamske ceste pod smetiπëem. Pot smo nadaljevali po makadamski cesti, prvi prigrizek in kratek poëitek pa smo si privoπëili πele po skoraj triurni hoji. Zaradi hoje po makadamu in na nekaterih predelih po asfaltu se je zaëela stopnjevati utrujenost. Po πtirih urah in pol smo konëno priπli do konca tega malo dolgoëasnega dela pohoda, do asfaltne ceste, ki vodi desno v Borπt, levo pa v Marezige. Po kratkem poëitku smo nadaljevali pot po kolovozni poti oziroma stezi ob reki Rokavi po zanimivejπi pokrajini, kjer smo obπli vas Rokavci pod Marezigami in se opoldne ustavili ob asfaltni cesti, ki vodi od Marezig v Truπke. Ob postanku smo se dodatno okrepili in pregledali stanje udeleæencev.»eprav sta si moëno æelela osvojiti vrh, sta dva pohodnika odstopila. Vzrok odstopa so bili æulji na nogi in vnetje kite. Zanimiv podatek pa je, da sta odstopila oba uradna fotografa (morda fotografi niso ravno za pohode), na sreëo pa smo imeli πe neuradnega. Za PoËitek Teæave na polovici poti zdravniπko pomoë in logistiëno oskrbo (masaæa, tolaæba, oskrba z zdravili in odvoz) sta poskrbeli naπi nepogreπljivi spremljevalki Donatella in Irena. Kljub zmanjπanemu πtevilu in teæavam smo pogumno nadaljevali pot proti Kubedu, kamor smo prispeli Ëetrt pred eno. Poudariti moram, da se nam je pred prihodom v Kubed konëno prikazal cilj (pogled na Slavnik), poleg njega pa je bil viden tudi Kraπki rob, ki je kljub lepemu izgledu predstavljal zadnjo oviro pred naπim ciljem. Po prihodu v Kubed smo se osveæili in spoëili na najmirnejπem moænem kraju s tekoëo pitno vodo in napisom: Tu je naπ drugi dom (pokopaliπëe). Po malo daljπem poëitku smo pot nadaljevali ob glavni cesti proti Kopru do pribliæno 300 metrov oddaljene kolovozne poti, ki vodi v Hrastovlje. Ta del asfaltne poti nas je razvedril, saj je iz smeri Kubeda prispela dolga kolona vozil. Drugo vozilo na Ëelu kolone se je ustavilo. Zatemnjena πipa zadnjih vrat Ërnega mercedesa se je odprla in prikazala se je prelepa nevesta v belem ter nam ponudila koπarico s konfeti. Naπe navduπenje nad celotnim prizorom je bilo popolno in utrujenost v hipu pozabljena. Po buënem pozdravljanju odhajajoëe kolone vozil smo po kolovozni poti odπli proti Hrastovljam. Tu smo se ponovno slikali pod oznaëbo sponzorja (Barcaffe) in si malce odpoëili pred vzponom na Kraπki rob. Povzpeli smo se do Zanigrada in iskali πe preostale atome moëi za nadaljevanje poti. Po Zanigradu smo se

33 Namig za izlet 33 Barcaffè povzpeli na PodpeË in hodili po kolovozni poti ob æelezniπkih tirih do Podgorja, kamor smo prispeli ob po skoraj enajstih urah hoje. Krajπi poëitek je seveda sluæil za zajem zaleta na poti proti vrhu Slavnika. Ubrali smo poloænejπo oziroma daljπo pot, saj smo si nekateri æe dolgo æeleli postanka in poëitka. Po prehojeni gozdni poti smo priπli v gosto meglico, tako da nismo mogli oceniti trenutnega poloæaja. KoËo smo tako naπli le ko smo se ji pribliæali na 15 metrov. PresreËni smo dosegli cilj po 12 urah in 30 minutah (prihod ob 18.50). Po slikanju na cilju smo si v koëi odpoëili in nato πe 20 minut peπaëili do mesta, kjer so nas Ëakale naπe taksistke. Ob odhodu iz koëe je veter nenadoma odpihal do takrat gosto meglo in zagledali smo Ëudovit prizor: sonëni zahod na naπi obali. ObËutki utrujenosti in zadovoljstva ob doseæenem cilju in prelepem pogledu so zares nepopisni in pustijo Ëloveku peëat. V spodbudo ostalim rekreativcem naj povem, da napor ni bil nadëloveπki, saj smo po obilni veëerji v razπirjeni druæbi proslavljali podvig tudi tako, da so nekateri imeli πe moë za vrtenje na plesiπëu. Naπ generalni sponzor nam je na zakljuëni veëerji podelil primerne nagrade za doseæeni cilj, s katerimi nas je æelel spodbuditi, da bi se πe naprej udeleæevali pohodov ter ostali sveæi in predvsem Ëisti ( dobili smo sredstva za osebno nego telesa). Poleg obujenega druæenja starih prijateljev smo predvsem spoznali, da so nedaleë od nas πe lepi, pozabljeni in predvsem nedotaknjeni kotiëki narave. Skratka, vsem priporoëam popestritev nedeljskega jutra z izletniπko karto slovenske Obale in zaledja ali izletniπko-turistiëno karto Slovenske Istre, s katerima se boste sami, s prijatelji ali druæino prelevili v raziskovalce naπega lepega istrskega zaledja. Sami ste lahko turisti tudi doma tako, da si s predhodno izbrano turo doloëite Ëas pohoda, pri tem pa vam lahko ostane Ëas πe za ostale dejavnosti nedeljskega popoldneva. Ko pa se odpravljate na kakπno na karti zaërtano pot, pozabite na glavne ceste in priënite iskati steze in kolovozne poti. Tako boste spoznali vse lepote naπega obmoëja. Seveda, Ëe je izbrana pot malo daljπa in ste v dobri druæbi, priporoëam zakljuëek poti v kakπni dobri gostilni (tudi vmesni postanek na kakπni turistiëni kmetiji bodo dobrodoπli). Sandro MarkoviË KonËno cilj

34 34 Humor Izjave na delovnem mestu Gospod»esen, s svojo proπnjo za poviπanje plaëe tako pogosto prihajate k meni, da sem æe zaëel resno dvomiti o zadostni koliëini vaπega dela. ( ef) Upokojil sem se iz zdravstvenih razlogov: πef mi je namreë grozil, da me bo zadavil (HitriË)»e si æelite manj stresen delovni urnik, si naredite seznam stvari, katerih niste dolæni postoriti. (LenËi) Razpisujemo delovno mesto vodje PE Razpis delovnih mest. Pogoji razpisa so objavljeni v razpisu o pogojih razpisovanja razpisov za razpise delovnih mest. (Klobka) Senat disciplinske komisije prosim, naj mi verjame, da πefu nisem govorila opolzkosti. Takole je bilo: πef mi je rekel, da mu moægani narekujejo, naj me vræe na cesto, srce pa ga prosi, naj se me usmili. Pa sem mu paë svetovala, naj vpraπa za mnenje πe kakπen drug organ svojega telesa (Bionda) Nekaj Ëudenga se dogaja z ljudmi: ko posluπam mlade, tarnajo, Ëeπ da je teæko najti delo; starejπi pa obupano πtejejo leta, ki jim manjkajo do dne, ko bodo lahko nehali delati (»ukec) Sluæba je edini kraj pod soncem, kjer si lahko privoπëim, da nië ne delam, kadar nimam dela. (PanËek) Dragi, telefonirala sem tvoji tajnici, da si bolan in Ëe sem prav ujela glasove iz sluπalke, bi rekla, da so vsi v pisarni zakriëali super! ( efla) Zelo sem zadovoljna s svojim novim delovnim mestom, saj so tukaj ËenËe dosti bolj pikantne. (Migica) Moj πef me straπno upoπteva! Danes mi je pred vsemi rekel, da mu je manjkal samo πe en tak, kakrπen sem jaz! (Tisiglavca)»eprav sem moπki, imam za nadrejenega raje æensko; πefice med delovnim Ëasom nikoli ne sreëaπ v bifeju na drugem koncu mesta! ( ank manager) Prejel je nagrado za najboljπi projekt, ki pa je imel eno samo napako: bil je neuporaben. (Ksiht) Mislim, da moja stresna sluæba Ëedalje slabπe vpliva na mojo druæino. VËeraj sem namreë zalotil maëka, kako je goltal pomirjevala. (Man Ager) Ni res, gospod πef, nisem lenaril! Samo upoπteval sem varëevalne ukrepe in zato nekoliko varëeval s svojimi moëmi! (Tupko) Res ne vem, zakaj se je πef razburil, ko sem mu prinesla v podpis raëun s tremi razliënimi seπtevki! Saj mi je on sam naroëil, naj vsak raëun trikrat preverim! (Kokica) Le zakaj se ob vseh ukrepih, ki so izdani za naπe skupno dobro, zmeraj slabo poëutimo? (Jogi) Bila je odliëna tajnica: vedela je za vse rojstne dneve πefove rodbine, kuhala najboljπo kavo in kadar je πel πef malo po svoje, je znala izvrstno lagati njegovi æeni in strankam. Bila je zakladnica sveæih govoric in bila tako nepopgreπljiva, da jo je πef veëkrat vzel s seboj na poslovno veëerjo in celo na sluæbeno pot. Menda je znala celo tipkati in uporabljati telefax (»enëamarina) S.P. KotiËek kar tako Liska: Punce, slabo nam kaæe! Ondan sem sliπala pastirja ko je rekel gospodarju, da je vse veë bikov v politiki... S.P. Foto / Jadran Rusjan

35 Kriæanka 35 Privræenec socializma Delavec v tkalnici Reka v Franciji (iz Ërk: RAN) Izdelek za okras telesa Druæbeni poloæaj Nekdanja Upravna enota Spremenljiv elektriëni upor Naπ pisatelj (Ivan, Na Klancu) Ivan Levar Poljska cvetlica Dan v rimskem koledarju Æival z lovkami Naπ teolog (Anton) Preprosto izdelana skica, shema Hladen veter v S. Jadranu Streha Prebivalci davne Galije Renij Æensko ime Jezero na Finskem Barva koæe ZakonËev oëe Vrhunski πportnik Vulkan na Japonskem Dæip romunske Dacie StriËeva Æena Rajko Pirnat Kradljivec Otroπki splet las Naπ skladatelj (Anton) Moderen ples Konj sive barve Kipar Amercij Naπ koreograf (Maks) Mokrota SmuË. center na vedskem ZaËetek dirke Apetit Prvi mitoloπki letalec Zrezek iz stegna Janeæ Naπ veslaë Tul Ober Risto Savin Farma v ZDA Vinorodna rastlina Acetatna celuloza Zavadlav Anja Kraj pri Opatiji Krajπa zabava Dalmatinsko æensko ime Ivan Oman Vetrni jopië Slap pri izviru Savinje Okrasna vrtna cvetlica, Nebina Sestavil: Joæe Borko MogoËna gora Prispelo je 31 pravilnih reπitev nagradne kriæanke πt. 7. Geslo nagradne kriæanke je bilo»aji v toplem svetu Tri-Ëlanska komisija, ki so jo sestavljali Bojana ViËiË, Marinka Milavec in Melanija KuËek, je izærebala naslednje nagrajence, ki prej-mejo Drogine izdelke po lastni izbiri: prva nagrada 6000 SIT Joæica Rapuπ, Izola druga nagrada 5000 SIT Aleris Kobal, Izola tretja nagrada 4000 SIT Irena Cerkvenik, Piran Nagrajencem Ëestitamo in jih prosimo, da pokliëejo brezplaëno telefonsko πtevilko (PC Nova Tovarna, VzorËno skladiπëe) in se dogovorijo o prejemu nagrade. Reπitev tokratne nagradne kriæanke - gesla izpisana na oznaëenih poljih - z vaπim polnim naslovom poπljite do ponedeljka, , na naslov Droga, d. d., Industrijslka 21, 6310 Izola, s pripisom Nagradna kriæanka 8.

36