Letno poroëilo

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "Letno poroëilo"

Transcript

1 Letno poroëilo 2007

2 Letno poroëilo

3 Letno poroëilo 2007 Vsebina Uvod... 5 Doseæki skupine Krka... 7 Pomembnejπi podatki o poslovanju skupine Krka... 8 Predstavitev skupine Krka... 9 Shema organiziranosti skupine Krka Pregled pomembnejπih dogodkov in nagrad v letu Dogodki po zakljuëku obraëunskega obdobja Pismo predsednika uprave PoroËilo nadzornega sveta za leto Poslovno poroëilo Upravljanje Razvojna strategija skupine Krka PriËakovano makroekonomsko okolje v letu Upravljanje s tveganji DelniËarji in trgovanje z delnico Analiza uspeπnosti poslovanja Træenje in prodaja Razvoj in raziskave Oskrba z izdelki Vlaganja in naloæbe Integrirani sistem vodenja in kakovost Trajnostni razvoj Zaposleni Komuniciranje Varovanje okolja RaËunovodski izkazi Uvodna pojasnila k pripravi raëunovodskih izkazov Izjava o odgovornosti uprave Konsolidirani raëunovodski izkazi skupine Krka RaËunovodski izkazi Krke, d. d., Novo mesto Kdo je kdo

4 Viπina nam omogoëa, da vidimo dlje kot drugi.

5 Uvod Kako visoko bomo zrasli, je odvisno od trdnosti korenin, iz katerih izviramo. Strahu pred viπino ne poznamo. Gradimo na bogati tradiciji in se vzpenjamo proti vrhu, kjer se odpirajo neomejene moænosti za nadaljnje podvige.

6 Letno poroëilo 2007 Uvod 6

7 Uvod Letno poroëilo 2007 Doseæki skupine Krka Prihodki od prodaje in dobiëek iz poslovanja z amortizacijo (EBITDA) ,0 780,9 V letu 2007 je prodaja zrasla za 17 %, zlasti zaradi hitre rasti v regijah Zahodna Evropa in Ëezmorska træiπëa ter Srednja Evropa in Jugovzhodna Evropa. v milijonih EUR ,8 101,5 472,7 118,1 554,1 164,8 198,2 239,9 DobiËek iz poslovanja z amortizacijo (EBITDA) je zrasel za 21 %, deleæ v prodaji pa se je zviπal za 1 odstotno toëko * Ëisti prihodki od prodaje EBITDA Donosnost sredstev (ROA) in lastniπkega kapitala (ROE) ,4 22,0 21,3 21,2 Donosnost sredstev in donosnost lastniπkega kapitala sta bili pribliæno na ravni leta v % ,7 11,4 10,5 13,5 13,4 13, * ROA ROE»isti dobiëek in træna kapitalizacija Ëisti dobiëek v milijonih EUR ,9 112,3 97, , , * træna kapitalizacija v milijonih EUR V letu 2007 je Ëisti dobiëek skupine Krka zrasel za 19 %, træna kapitalizacija pa se je poveëala za 58 %. Ëisti dobiëek træna kapitalizacija konec obdobja * RaËunovodski izkazi za leto 2003 so bili pripravljeni v skladu s Slovenskimi raëunovodskimi standardi. 7

8 Letno poroëilo 2007 Uvod Pomembnejπi podatki o poslovanju skupine Krka v tisoëih EUR »isti prihodki od prodaje EBIT EBITDA »isti dobiëek DolgoroËna sredstva KratkoroËna sredstva Kapital DolgoroËne obveznosti KratkoroËne obveznosti Izdatki za razvoj in raziskave Naloæbe KAZALNIKI »isti dobiëek v prihodkih od prodaje 17,0 % 16,8 % 17,6 % 13,8 % 10,9 % Deleæ EBIT v prihodkih od prodaje 23,4 % 22,5 % 21,5 % 15,8 % 14,9 % Deleæ EBITDA v prihodkih od prodaje 30,7 % 29,7 % 29,7 % 25,0 % 24,8 % Donosnost kapitala (ROE) 1 21,2 % 21,3 % 22,0 % 17,4 % 11,4 % Donosnost sredstev (ROA) 2 13,3 % 13,4 % 13,5 % 10,5 % 7,7 % Obveznosti/kapital 0,647 0,540 0,644 0,602 0,530 Deleæ izdatkov za razvoj in raziskave v prihodkih od prodaje 7,6 % 7,9 % 7,2 % 7,3 % 7,6 % TEVILO ZAPOSLENIH Konec leta PovpreËje PODATKI O DELNICI Skupno πtevilo izdanih delnic DobiËek na delnico v EUR 4 3,92 3,30 2,88 1,93 1,32 Dividenda na delnico v EUR 0,80 0,69 0,58 0,50 0,44 Enotni teëaj delnice konec obdobja v EUR 124,29 78,48 42,72 35,24 22,05 Enotni teëaj/dobiëek na delnico (P/E) 31,71 23,75 14,85 18,26 16,76 Knjigovodska vrednost delnice v EUR 5 19,22 16,12 13,54 11,44 11,40 Enotni teëaj/knjigovodska vrednost delnice (TV/KV) 6,47 4,87 3,16 3,08 1,93 Træna kapitalizacija v tisoëih EUR ( ) TE»AJI USD (povpreëje) 1,370 1,255 1,243 1,242 1,129 USD ( ) 1,472 1,317 1,183 1,360 1,250 1 Ëisti dobiëek/povpreëno stanje lastniπkega kapitala v obdobju 2 Ëisti dobiëek/povpreëno stanje sredstev v obdobju 3 Zaradi primerljivosti podatkov je pri izraëunu podatkov o delnici upoπtevano novo πtevilo delnic po izvedeni cepitvi delnic v razmerju 1 : 10 v zaëetku septembra Ëisti dobiëek veëinskih lastnikov skupine Krka/povpreËno πtevilo izdanih delnic v obdobju brez lastnih delnic 5 kapital na dan /skupno πtevilo izdanih delnic 8

9 Uvod Letno poroëilo 2007 Predstavitev skupine Krka Podatki o obvladujoëi druæbi ObvladujoËa druæba skupine je Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto oz. krajπe Krka, d. d., Novo mesto. Sedeæ: marjeπka cesta 6, 8501 Novo mesto, Slovenija Telefon: Telefaks: E-naslov: info@krka.biz Spletne strani: Osnovna dejavnost: proizvodnja farmacevtskih preparatov ifra dejavnosti: Leto ustanovitve: 1954 Registrski vloæek: 1/00097/00, Okroæno sodiπëe Novo mesto DavËna πtevilka: MatiËna πtevilka: Osnovni kapital: ,28 EUR tevilo izdanih delnic: navadnih kosovnih delnic Skupino Krka poleg obvladujoëe druæbe Krka, d. d., Novo mesto sestavljajo odvisne druæbe v Sloveniji in tujini. Skupina Krka se ukvarja z razvojem, proizvodnjo, træenjem in prodajo izdelkov za humano uporabo (zdravila na recept, izdelki za samozdravljenje in kozmetiëni izdelki), veterinarskih izdelkov in zdraviliπkoturistiënih storitev. Proizvodnja izdelkov poteka v Sloveniji, na Poljskem, v Ruski federaciji, na Hrvaπkem in v NemËiji. Ostale odvisne druæbe zunaj Slovenije se ukvarjajo s træenjem in/ali prodajo izdelkov. Druæba Terme Krka, d. o. o., Novo mesto zdruæuje poslovne enote Terme Dolenjske Toplice, Terme marjeπke Toplice, Hoteli OtoËec in Hotel Krka v Novem mestu in je tudi veëinska lastnica druæb Terme Krka Strunjan, d. o. o., in Golf Grad OtoËec, d. o. o. V nadaljevanju besedila navajamo skrajπane nazive druæb. 9

10 Letno poroëilo 2007 Uvod Shema organiziranosti skupine Krka Slovenija KRKA, d. d., Novo mesto, Slovenija TERME KRKA, d. o. o., Novo mesto, Slovenija Srednja Evropa KRKA-POLSKA, Sp. z o. o., Varπava, Poljska KRKA Magyarország Kft., Budimpeπta, Madæarska KRKA»R, s. r. o., Praga,»eπka republika * KRKA Slovensko, s. r. o., Bratislava, Slovaπka * Zahodna Evropa in Ëezmorska træiπëa TAD Pharma GmbH Cuxhaven, NemËija Krka Sverige AB, Stockholm, vedska KRKA PHARMA DUBLIN LIMITED, Dublin, Irska KRKA FARMACE^UTICA, LDA, Estoril, Portugalska KRKA USA, LLC, Delaware, ZDA Vzhodna Evropa OOO KRKA-RUS, Istra, Ruska federacija OOO KRKA FARMA, Sergijev Posad, Ruska federacija Jugovzhodna Evropa KRKA-FARMA, d. o. o., Zagreb, Hrvaπka KRKA-FARMA, d. o. o., Novi Sad, Srbija KRKA-FARMA DOOEL, Skopje, Makedonija Krka, d. d., Novo mesto ostale proizvodne druæbe ostale odvisne druæbe zdraviliπkoturistiëna dejavnost V shemi so prikazane delujoëe druæbe. * Deluje od

11 Uvod Letno poroëilo 2007 Pregled pomembnejπih dogodkov in nagrad v letu 2007 Januar Druæba Krka je registrirala odvisno druæbo KRKA, FARMACÊUTICA, LDA, Estoril, Portugalska. Februar V okviru raziskave, ki sta jo izvedla ruski center za marketinπke raziskave Farmekspert in Ëasopis Farmacevtski vestnik, je Krkin Enap (enalapril) zasedel drugo mesto v kategoriji najbolj priljubljenega zdravila na recept na ruskem farmacevtskem træiπëu v letu Marec Druæba Krka je vplaëala ustanovni kapital za odvisno druæbo KRKA USA, LLC, Delaware, ZDA. Predsednik uprave in generalni direktor Joæe ColariË je prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za gospodarske in podjetniπke doseæke za leto April Za Enap smo dobili nagrado platinasta unëa v kategoriji najboljπe zdravilo na recept v Ruski federaciji za leto Maj Druπtvo ekonomistov Dolenjske in Bele krajine je na 19. mednarodnem forumu odliënosti in mojstrstva Krki podelilo priznanje kot podjetju, ki je na obmoëju Dolenjske in Bele krajine v letih 2005 in 2006 zaposlilo najveë delavcev z visoko strokovno izobrazbo. Junij Odprli smo obrat za proizvodnjo farmacevtskih uëinkovin Sinteza 4, v katerega smo vloæili veë kot 80 milijonov EUR in zagotavlja obvladovanje celotnega procesa od surovine do konënih izdelkov. Krka je za svoje sodelavce organizirala tradicionalni dan Krkinih priznanj, na katerem je predsednik uprave in generalni direktor Joæe ColariË podelil priznanja sodelavcem jubilantom, najboljπim sodelavcem in sodelavkam ter najboljπim vodjem in avtorjem najkoristnejπih predlogov. Krka je prejela priznanje Zveze delovnih invalidov Slovenije za prizadevno in uspeπno delo pri izvajanju in uresniëevanju pravic invalidov. Julij Potekala je 12. skupπëina delniëarjev Krke, na kateri so delniëarji sprejeli sklep o uvedbi kosovnih delnic v razmerju 1 : 10. September Krka je prejela zlato priznanje za inovativno reπitev formulacije perindoprilijevega erbuminata (tablete Prenessa ). Oktober Krka je pridobila certifikat sistema vodenja varovanja informacij ISO/IEC Æe ËetrtiË smo prejeli nagrado IR Magazina za prvo mesto v kategoriji najboljπi odnosi z vlagatelji. Mladim raziskovalcem smo 37. zapored podelili Krkine nagrade za raziskovalne doseæke. November Druæba Krka je s poslovno skupino PHW podpisala pogodbo o nakupu druæbe TAD Pharma GmbH in pridobila 100-odstotni lastniπki deleæ tega podjetja. Na 7. konferenci izobraæevalnega menedæmenta na Bledu je Krka æe tretjië prejela priznanje TOP 10, ki ga Planet GV Sofos, Inπtitut za izobraæevalni menedæment, od leta 2002 podeljuje podjetjem za sistematiëno vlaganje v izobraæevanje in usposabljanje zaposlenih. Krka je prejela tri nazive superbrand za korporativno blagovno znamko Krka ter za blagovni znamki Septolete in Sun Mix. Na tekmovanju za najboljπe letno poroëilo, ki ga organizira slovenski poslovni dnevnik Finance, je Krka prejela prvo nagrado za Letno poroëilo Poleg najviπje je osvojila πe nagradi za najboljπe raëunovodsko poroëilo in najboljπo analizo poslovanja ter naërte. Krka je bila na sejmu Kariera 07 razglaπena za najuglednejπega delodajalca v Sloveniji. Priznanje je rezultat strokovne raziskave ugleda oziroma moëi blagovne znamke πirokega kroga delodajalcev na slovenskem trgu dela, ki so jo izvajali v podjetju Moje delo. Inæenirska zbornica Slovenije (IZS) je Krki za projekt Sinteza 4 podelila nagrado za inovativnost. December Krka je prejela najviπje dræavno priznanje na podroëju kakovosti priznanje Republike Slovenije za poslovno odliënost (PRSPO) za leto Ljubljanska borza je Krki podelila nagrado portal 2007 za najbolj odprto delniπko druæbo v Sloveniji. Po raziskavi Ugled podjetij 2007, ki jo je pripravila agencija Kline & Partner, je bila Krka po mnenju poslovne javnosti najuglednejπe podjetje. Krka je odprla nov obrat za proizvodnjo injekcij. Z naloæbo v vrednosti 15,5 milijona EUR je proizvodnjo injekcij poveëala za 30 %. 11

12 Letno poroëilo 2007 Uvod Dogodki po zakljuëku obraëunskega obdobja Januarja 2008 sta zaëeli delovati odvisni druæbi KRKA»R, s. r. o., v»eπki republiki in KRKA Slovensko, s. r. o., na Slovaπkem, ki sta v 100-odstotni lasti druæbe Krka. Druæba na Slovaπkem je novoustanovljena, druæba na»eπkem pa je bila v preteklosti nedelujoëa. V zaëetku letoπnjega leta so se zaëele tudi aktivnosti za pripojitev druæb KRKA Aussenhandels GmbH, München in KRKA PHARMA GMBH, Frankfurt k druæbi TAD Pharma. Druæbi bosta izbrisani iz sodnega registra, druæba TAD Pharma pa bo prevzela vsa njuna sredstva, kapital, pravice in obveznosti. Krka je prejela zaëasno odredbo Okroænega sodiπëa v Ljubljani, s katero nam je v Sloveniji prepovedalo izdelavo in træenje zdravila Zolrix ali drugega izdelka, ki vsebuje zdravilno uëinkovino olanzapin. SodiπËe je s tem ugodilo zahtevi druæbe Eli Lilly Company Limited, Hampshire, Velika Britanija, ki je zahtevala zaëasno prepoved proizvodnje in prodaje, preden sodiπëe odloëi, ali Krka krπi patent druæbe Eli Lilly ali ne. Dne smo prejeli tudi toæbo, ki jo je druæba Eli Lilly vloæila na Okroænem sodiπëu v Ljubljani in v kateri trdi, da naj bi Krka s proizvodnjo in prodajo omenjenega zdravila krπila patent druæbe Eli Lilly. V Krki verjamemo, da imamo dobre argumente, s katerimi lahko dokazujemo, da ne krπimo omenjenega patenta, zato predvidevamo, da bo sodiπëe toæbo zavrnilo. V letu 2007 je vrednost prodaje zdravila Zolrix v Sloveniji znaπala manj kot EUR. Viπje sodiπëe v Ljubljani je zavrnilo pritoæbo druæbe Merck Frosst Canada Limited zoper sklep Okroænega sodiπëa v Ljubljani z dne , s katerim je Okroæno sodiπëe v Ljubljani zavrnilo predlog druæbe Merck Frosst Canada Limited, da izda zaëasno odredbo, s katero bi se druæbama Krki, d. d., Novo mesto in Salusu, d. d., Ljubljana v Sloveniji prepovedala izdelava, prodaja, ponujanje v prodajo, træenje in uvoz zdravila Monkasta ali kateregakoli drugega izdelka, ki vsebuje zdravilno uëinkovino montelukast. Salus, d. d., Ljubljana træi izdelek Monkasta, ki ga proizvaja druæba Krka, d. d., Novo mesto. 12

13 Uvod Letno poroëilo

14 Letno poroëilo 2007 Uvod Pismo predsednika uprave Spoπtovani delniëarji, poslovni partnerji in sodelavci! Z zadovoljstvom vam sporoëam, da je za nami πe eno uspeπno leto, v katerem smo dosegli dobre poslovne rezultate in sprejeli nekaj dolgoroëno pomembnih odloëitev. Z uspeπnim dosedanjim poslovanjem in ustvarjenimi temelji za prihodnjo rast smo vplivali tudi na rast premoæenja naπih delniëarjev, saj se je vrednost Krkine delnice v letu 2007 poveëala za dobro polovico. Zavedamo se, da je uresniëenje naπih razvojnih naërtov v veliki meri odvisno od prodajnih rezultatov. Visoke stopnje rasti zadnjih nekaj let so se nadaljevale tudi v letu Prodaja skupine Krka je zrasla za 17 % in dosegla vrednost 781 milijonov EUR. Pri tem je bil dobiëek iz poslovanja veëji za 22 %, Ëisti dobiëek pa se je poveëal za 19 % in dosegel vrednost 133 milijonov EUR. NajveËjo rast prodaje smo leta 2007 dosegli v regiji Zahodna Evropa in Ëezmorska træiπëa. Ta regija je s skoraj 60-odstotno rastjo dosegla æe veë kot petino celotne prodaje skupine Krka. V zahodni Evropi, kjer tudi v prihodnje vidimo πe veliko priloænosti, smo najveë prodali v Veliki Britaniji, NemËiji in skandi navskih dræavah. V regiji Srednja Evropa se je prodaja poveëala za 19 %, najveëje træiπëe pa ostaja Poljska. Zmernejπo rast na Poljskem so veë kot nadomestile visoke rasti na Madæarskem, Slovaπkem in»eπkem. Dvajsetodstotno rast smo zabeleæili v regiji Jugo vzhodna Evropa. Posebej naj izpostavimo Hrvaπko, kjer dosegamo tretje mesto po vrednosti prodaje, takoj za domaëima proizvajalcema, najhitrejπo rast v regiji pa smo na raëun πiritve promocijske in prodajne mreæe dosegli v Romuniji in Srbiji. V regiji Vzhodna Evropa se je prodaja poveëala za odstotek in dosegla vrednost 183 milijonov EUR. Ruska federacija kljub teæavam na podroëju financiranja sistema dodatne oskrbe z zdravili ostaja Krkino najveëje posamiëno træiπëe. V Ukrajini, ki je Krkino drugo najveëje træiπëe v tej regiji, se je prodaja poveëala za 17 %. Na slovenskem træiπëu je Krka ob rah lem padcu prodaje zadræala najveëji træni deleæ med ponudniki zdravil. Krkin prodajni program je sodoben, kar dokazuje velik deleæ novih izdelkov. PoveËuje se tudi vloga izdelkov, ki so rezultat vertikalno integriranega poslovnega modela. Najpomembnejπi in najhitreje rastoëi prodajni segment predstavljajo zdravila na recept, katerih prodaja je zrasla za 18 % in dosegla vrednost 631 milijonov EUR. Paleto Krkinih izdelkov sestavljajo πe izdelki za samozdravljenje ter kozmetiëni in vete 14

15 Uvod Letno poroëilo 2007 rinarski izdelki. Za posodabljanje ponudbe izdelkov skupine Krka skrbi veë kot πtiristo sodelavcev s podroëja raziskav in razvoja, ki so v letu 2007 delali na veë kot stotih razvojnih projektih. Za raziskave in razvoj smo lani namenili 8 % prihodkov od prodaje. V prodaji skupine Krka æelim izpostaviti tudi dvomestno rast prodaje zdraviliπkoturistiënih storitev, ki jih razumemo kot dodatno ponudbo, s katero bolje uresniëujemo naπe poslanstvo "Æiveti zdravo æivljenje.". V Krki veliko vlagamo v πiritev in posodobitev zmogljivosti. Skupaj smo za to namenili 113 milijonov EUR. Ena pomembnejπih pridobitev je Sinteza 4, v kateri po sodobnih tehnoloπkih postopkih proizvajamo uëinkovine za Krkina prodajno najpomembnejπa zdravila in s tem zagotavljamo obvladovanje celotnega proizvodnega procesa od uëinkovine do konënega izdelka. Inovativna tehnoloπka zasnova obrata omogoëa hiter odziv in prilagajanje spremembam na træiπëu, pri naërtovanju pa smo veliko pozornosti namenili varovanju okolja in zaposlenih. Med prelomnejπe dogodke v letu 2007 uvrπëam prevzem nemπkega podjetja TAD Pharma. PrepriËani smo, da je bila to dobra poslovna poteza za obe druæbi. S prevzemom, ki je prvi v korporativni zgodovini Krke in pomeni dopolnitev dosedanje strategije organske rasti, je Krka neposredno vstopila na najveëje farmacevtsko træiπëe v Evropi. Leta 2007 smo premoæenje svojih vlagateljev poveëali za dobre 1,5 milijarde EUR, z veë kot 4 milijardami EUR træne kapitalizacije pa Krka ostaja najveëje podjetje na Ljubljanski borzi. Kot prva delniπka druæba v Sloveniji smo lani izvedli cepitev delnic in Krkino delnico s tem pribliæali najπirπemu krogu vlagateljev. V poslovnem okolju, kjer so spremembe edina stalnica, je Ëloveπki kapital postal osnovna konkurenëna prednost. Krka je bila lani razglaπena za najuglednejπega slovenskega delodajalca, hkrati pa pri iskalcih zaposlitve v Sloveniji v veëini primerov pomeni prvo izbiro. Za vse, ki imajo znanje in voljo do dela, so naπa vrata vedno odprta. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je bilo novozaposlenih v preteklem letu doma in v tujini prek tisoë. DinamiËno zaposlovanje, zlasti v marketingu ter razvoju in raziskavah, naërtujemo tudi v letu Verjamem, da je uspeπno poslovanje Krke rezultat dobrega upravljanja s podjetjem, ponudbe kakovostnih izdelkov in strokovnega dela zaposlenih. OsredotoËenost na farmacevtsko-kemijsko dejavnost in prodajna naravnanost bosta ostali kljuëni smernici za prihodnji razvoj podjetja. Uprava druæbe se je zavezala k visoki, dvomestni rasti prodaje tudi v prihodnje. S prenovljeno strategijo razvoja skupine Krka do leta 2012 pa je identificirala mehanizme, s katerimi bo ta cilj dosegla. V letu 2008 skupina Krka naërtuje 950 milijonov EUR prodaje, kar pomeni 22-odstotno rast, Ëisti dobiëek pa naj bi ob naërtovani 20-odstotni rasti dosegel 160 milijonov EUR. Zadovoljen sem, da so se naπe dosedanje strateπke usmeritve, s katerimi æelimo kot samostojno in vertikalno integrirano podjetje utrditi poloæaj enega vodilnih evropskih in svetovnih generikov, izkazale za pravilne. Leto 2007 je bilo torej veë kot zgolj leto uresniëenih naërtov. Krka ima zaërtano vizijo o tem, kam æeli priti, zaposleni pa zaupamo v podjetje, ker vemo, da je naπa rast zasnovana na zdravih temeljih. To potrjujejo tudi πtevilne nagrade in priznanja, ki jih razumemo kot potrditev razvojne poti, ki so jo zaërtale pretekle generacije, sedanjim generacijam krkaπev pa pomenijo predvsem dodatno spodbudo za pogumno sprejemanje novih izzivov. Krka bo πe naprej krepila podobo velike in zrele, a hkrati ustvarjalne in podjetne delniπke druæbe. Krkinim delniëarjem se zahvaljujem za izkazano zaupanje, svojim sodelavcem in Ëlanom nadzornega sveta pa za podporo strategiji razvoja skupine Krka ter jih vabim novim poslovnim uspehom naproti. Joæe ColariË predsednik uprave in generalni direktor 15

16 Letno poroëilo 2007 Uvod PoroËilo nadzornega sveta za leto 2007 Spoπtovani delniëarji! Nadzorni svet je v letu 2007 na prvih πtirih sejah deloval v enaki sestavi kot leto prej. Predstavniki delniëarjev so bili mag. Mateja BoæiË, dr. Gregor GomiπËek, dr. Marko Kranjec, Anton Rous, dr. Draπko VeselinoviË in Alojz ZupanËiË, predstavniki zaposlenih pa Sonja Kermc, mag. Tomaæ Sever in dr. Mateja VreËer. Na zadnjih dveh sejah pa je sodelovalo osem Ëlanov, ker je dr. Marko Kranjec odstopil zaradi nezdruæljivosti njegove nove funkcije guvernerja Banke Slovenije s Ëlanstvom v organih nadzora gospodarskih druæb. Nadzorni svet se je v letu 2007 sestal πestkrat. NajveË pozornosti je namenil uresniëevanju poslovnih ciljev, seznanil pa se je tudi z aktualnimi dogodki v Krki.»lani nadzornega sveta so tudi v letu 2007 nadaljevali z dogovorjeno prakso, da se bodo Ëim bolj seznanili z delovanjem skupine Krka po posameznih podroëjih. Tako so se podrobno seznanili z delovanjem dveh podroëij razvoja in raziskav ter kakovosti. Revizijski komisiji pa je podroëje financ v Krki na njeno æeljo podrobno predstavil direktor FinanËnega sektorja Brane Kastelec. NaËrtovana je bila tudi predstavitev rezultatov analize merjenja organizacijske klime v skupini Krka, vendar je bila zaradi preobseænosti dnevnega reda zadnje seje v letu 2007 prestavljena na prvo sejo nadzornega sveta v letu V nadaljevanju podrobneje navajamo vsebine, ki jim je nadzorni svet v letu 2007 namenil najveë Ëasa. Obravnaval je letno poroëilo o poslovanju druæbe in skupine Krka v letu 2006 ter ocenil tako poslovanje skupine Krka kot tudi delo uprave druæbe. Sprejel je letno poroëilo druæbe in skupine Krka za leto 2006, poroëilo o delu nadzornega sveta v letu 2006 in skupno izjavo uprave in nadzornega sveta Krke o skladnosti z doloëbami Kodeksa upravljanja javnih delniπkih druæb. Za skupπëino druæbe je podprl predlog uprave druæbe za uporabo bilanënega dobiëka in sprejem razreπnice upravi in nadzornemu svetu. Podprl je tudi spremembe in dopolnitve statuta, ki so poleg uskladitev z dopolnjenim Zakonom o gospodarskih druæbah vsebovale osnovne cilje delovanja druæbe, delitev osnovnega kapitala druæbe na navadne kosovne delnice, in sicer tako, da se vsaka nominalna delnica zamenja z desetimi kosovnimi delnicami, ter podaljπanje mandata Ëlanov uprave in nadzornega sveta za eno leto. SkupπËini druæbe je za zunanjega revizorja za poslovno leto 2007 ponovno predlagal revizijsko druæbo KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d. o. o., Ljubljana. 16

17 Uvod Letno poroëilo 2007 UpoπtevajoË sklep Vlade Republike Slovenije, je skupπëini druæbe predlagal sprejem novega sklepa o plaëilu sejnin in nagrajevanju Ëlanov nadzornega sveta. Na zadnji seji v letu 2007 se je seznanil s strategijo razvoja skupine Krka za obdobje od 2008 do 2012, ki predstavlja dopolnitev pred dvema letoma sprejete strategije za obdobje od 2006 do 2010 in podaljπanje do leta Na isti seji se je seznanil tudi z naërtom poslovanja druæbe Krka in skupine Krka za leto 2008, ki vsebuje naërtovano prodajo, predviden obseg naloæb, vlaganja v razvojno-raziskovalno dejavnost, nove zaposlitve in naërtovane finanëne kazalnike poslovanja. Vsake tri mesece je obravnaval medletna poroëila o poslovanju druæbe in skupine Krka ter spremljal njihovo skladnost s sprejetimi poslovnimi in razvojnimi naërti. Vsakokrat je tudi ocenil poslovanje skupine Krka in delo uprave druæbe. Na zadnji seji v letu 2007 so bili Ëlani nadzornega sveta podrobno seznanjeni z namero uprave druæbe o prevzemu druæbe TAD Pharma GmbH iz Cuxhavna v NemËiji, ki so jo podprli. Tako kot vsako leto je nadzorni svet dvakrat (za leto 2006 in prvo polletje 2007) obravnaval informacijo s primerjalnimi podatki o poslovanju Krke in izbranih farmacevtskih podjetij. V skladu s Pravili sklada lastnih delnic se je πtirikrat seznanil z informacijo o pridobivanju in odtujevanju lastnih delnic. Kot vsako leto se je seznanil s stanjem toæbenih zahtevkov tujih druæb do Krke, d. d., in skupine Krka v letu Na julijski seji se je seznanil z odstopno izjavo Ëlana nadzornega sveta dr. Marka Kranjca, ki ga je Dræavni zbor izvolil za guvernerja Banke Slovenije. Ker je bil dr. Marko Kranjec tudi namestnik predsednika nadzornega sveta, je ta za namestnico predsednika izvolil mag. Matejo BoæiË. Predsednik nadzornega sveta je z Janezom Poljancem in Aleπem Rotarjem s sklenil pogodbi za delo v upravi do , kar je v skladu s sklepom nadzornega sveta iz leta 2006 o njunem ponovnem imenovanju. Zaradi izteka mandata konec leta 2007 je nadzorni svet na predlog sveta delavcev in ob soglasju predsed nika uprave za delavsko direktorico ponovno imenoval Danico Novak Malnar. V skladu s Pravilnikom o nagrajevanju uprave je na podlagi rezultatov poslovanja druæbe in skupine Krka odloëal o nagradi upravi za delo v letu 2006 in v prvem polletju leta V Pravilniku o nagrajevanju uprave je spremenil nekatere kvantitativne mere uspeπnosti, ki se upoπ tevajo pri izraëunu. Na novo je vkljuëil tudi kvalitativne mere uspeπnosti tako, da se upoπtevajo uresniëevanje druæbene odgovornosti (odnos do okolja ipd.), ugled druæbe, odnosi z javnostmi (z zaposlenimi in z zunanjimi javnostmi) in odnosi z investitorji, katerih izpolnitev se oceni na podlagi poroëila uprave. Na æeljo nadzornega sveta je Ëlan uprave dr. Aleπ Rotar, sicer direktor podroëja Razvoj in raziskave, ki v upravi pokriva tudi Sektor za upravljanje kakovosti, na eni od sej podrobno predstavil raziskovalno- -razvojno podroëje, na drugi pa podroëje kakovosti v skupini Krka.»lani nadzornega sveta so si v letu 2007 podrobno ogledali proizvodnjo v Krkinem obratu Beta v entjerneju in Wellness center v Termah marjeπke Toplice, bili pa so tudi na otvoritvi in ogledu Sinteze 4. Delo komisij nadzornega sveta Revizijska komisija je pod vodstvom dr. Draπka VeselinoviËa v letu 2007 zasedala trikrat. Na vseh treh sejah so sodelovali pooblaπëeni revizorji KPMG Slovenija. Obravnavala je poroëilo o dogovorjenih postopkih v zvezi z upravljanjem kratkoroënih finanënih naloæb druæbe Krka, ki ga je po sklepu revizijske komisije pripravil KPMG. Strinjala se je z ugotovitvijo pooblaπëene revizorke, da Krka ustrezno upravlja finanëne naloæbe. Portfelj finanënih naloæb namreë ureja poseben pravilnik, ki ga je sprejela Krka in ki zagotavlja razprπenost naloæb in majhno tveganje. Postopki upravljanja finanënih naloæb so v skladu s pravilnikom, njihovo vrednotenje pa je v skladu z MSRP. Po sklepu revizijske komisije je pooblaπëeni revizor KPMG pripravil tudi poroëilo z naslovom Moæne davëne optimizacije, s katerim so se seznanili na eni od sej komisije. Revizijska komisija ni imela nobenih pripomb ali dopolnitev v zvezi z letnim poroëilom druæbe in skupine Krka za leto Nadzornemu svetu je predlagala, naj ga potrdi, potrdi pa naj tudi poroëilo revizorja za leto 2006, poroëilo nadzornega sveta in predlog skupπëini za podelitev razreπnice upravi in nadzornemu svetu. Nadzornemu svetu je tudi predlagala, da skupπëini druæbe predlaga imenovanje revizijske druæbe KPMG za revizorja za poslovno leto Za leto 2007 se pri pooblaπëenem zunanjem revizorju KPMG ni odloëila naroëiti posebnega poroëila za nobeno podroëje dela. 17

18 Letno poroëilo 2007 Uvod V zvezi z delom Sluæbe notranje revizije je obravnavala letno poroëilo o delu Sluæbe notranje revizije za leto 2006 in zelo podrobno poroëilo o delu Sluæbe notranje revizije za obdobje januar junij Dala je tudi soglasje k naërtu dela Sluæbe notranje revizije za leto V skladu s sklepom komisije za kadrovska vpraπanja se je revizijska komisija vkljuëila v pripravo sprememb Pravilnika o nagrajevanju uprave druæbe.»lani komisije so predlagali predvsem spremembe kvantitativnih mer uspeπnosti, ki naj bi se upoπtevale pri izraëunu uspeπnosti dela uprave druæbe. Komisija za kadrovska vpraπanja, ki jo vodi Alojz ZupanËiË, je v letu 2007 zasedala trikrat. Krkinim strokovnim sluæbam je na prvi seji v letu 2007 dala usmeritve za pripravo predloga sprememb in dopolnitev Pravilnika o nagrajevanju uprave, na zadnji seji pa je tudi oblikovala predlog Pravilnika za nadzorni svet. Komisija je na podlagi izraëuna mer uspeπnosti nadzornemu svetu predlagala izplaëilo nagrad Ëlanom uprave za leto 2006 in za prvo polletje leta Na podlagi sklepov Vlade Republike Slovenije je oblikovala nov predlog za doloëitev sejnin in nagrad za Ëlane nadzornega sveta. Zaradi odstopa dr. Marka Kranjca kot Ëlana nadzornega sveta in namestnika predsednika nadzornega sveta je nadzornemu svetu predlagala, naj na to funkcijo imenuje mag. Matejo BoæiË. Delo uprave in nadzornega sveta»lani nadzornega sveta so v letu 2007 zaradi odliënega sodelovanja lahko sprejemali kompetentne odloëitve v skladu z zakonskimi pooblastili. Za seje so Ëlani nadzornega sveta in komisij vedno pravoëasno prejeli gradivo, da so se lahko temeljito pripravili. Na vseh sejah nadzornega sveta je sodelovala celotna uprava. Praviloma so Ëlani uprave, najveëkrat pa njen predsednik, za vsako toëko dnevnega reda pripravili dodatno uvodno obrazloæitev, ki so jo dopolnili z aktualnimi dogajanji na podroëju razvoja in træenja farmacevtskih izdelkov in surovin, odgovarjali pa so tudi na vpraπanja Ëlanov nadzornega sveta. Nadzorni svet je delo uprave ocenil vsakokrat, ko je obravnaval obdobne rezultate poslovanja, πe posebno pa dvakrat na leto, ko je na osnovi kriterijev Pravilnika o nagrajevanju uprave doloëal nagrado za njihovo delo. Rezultati poslovanja so bili vedno nad sprejetimi naërti, zato je nadzorni svet æe sredi leta sprejel sklep, da bo pri doloëanju nagrade za leto 2007 upoπteval doseæene izredne rezultate poslovanja v prvem polletju in poveëal letno nagrado Ëlanom uprave, kot dopuπëa Pravilnik o nagrajevanju uprave. Ker v poslovanju in odnosih med upravo in nadzornim svetom ni bilo nobenih teæav ali nejasnosti, je nadzorni svet menil, da ni bilo razlogov, da Ëlani uprave na kateri od sej ali pri kateri od toëk dnevnega reda sej nadzornega sveta ne bi sodelovali. Isto je veljalo tudi za seje komisij nadzornega sveta, na katerih obiëajno sodelujeta le predsednik uprave in Ëlanica uprave Zvezdana Bajc, ki je v upravi odgovorna za podroëji financ in informatike. Nadzorni svet ugotavlja, da sta strokovnost in raznolikost Ëlanstva, ki ga sestavljajo tako predstavniki delniëarjev kot zaposlenih, tudi v letu 2007 pripomogli k dobremu delu nadzornega sveta in komisij. V nadzornem svetu so bili namreë πtirje doktorji znanosti (dva s podroëja naravoslovja in dva s podroëja ekonomije in financ), dva magistra menedæmenta in dva strokovnjaka z univerzitetno izobrazbo. Njihova izobrazba tako vkljuëuje ekonomijo, pravo in finance, gradbeniπtvo, farmacijo, fiziko, kemijo in strojniπtvo. Vsi imajo veliko izkuπenj iz gospodarstva in s podroëja razvoja in raziskav ter bogate mednarodne izkuπnje. Dr. Draπko VeselinoviË ima B-licenco za Ëlanstvo v nadzornih svetih, vsi ostali so v letu 2006 pridobili potrdila o usposobljenosti za Ëlane nadzornih svetov in upravnih odborov.»lani so delovali neodvisno, navzven pa so nastopali kot skupina. Na sejah nadzornega sveta se je spodbujalo izraæanje razliënih mnenj in kritiënih diskusij, nesoglasja in razliëne poglede pa so vedno uskladili v konstruktivnem dialogu. V pogovorih med Ëlani nadzornega sveta so bili organizacija sej in potek dela ter odnosi med Ëlani nadzornega sveta ocenjeni kot zelo dobri. Ti pogovori so razkrili tudi moæne izboljπave dela nadzornega sveta, ki so bile kasneje uvedene. Pri nobeni obravnavani toëki dnevnega reda ali pri odloëanju nadzornega sveta ni priπlo do nasprotja interesov. 18

19 Uvod Letno poroëilo 2007 Potrditev letnega poroëila in predlog uporabe bilanënega dobiëka Nadzorni svet je letno poroëilo druæbe in skupine Krka za leto 2007 preveril v okviru zakonskega roka. Obravnaval je tudi revizorjevo poroëilo, v katerem revizijska druæba KPMG Slovenija, d. o. o., ugotavlja, da raëunovodski izkazi, ki so del letnega poroëila, resniëno in poπteno predstavljajo finanëno stanje druæbe in skupine Krka, njun poslovni in finanëni izid ter gibanje kapitala in da je poslovno poroëilo v skladu z raëunovodskimi izkazi. Nadzorni svet na revizorjevo poroëilo ni imel pripomb. Po opravljeni preveritvi tudi na letno poroëilo ni imel pripomb in ga je na seji 2. aprila 2008 soglasno potrdil. S tem je bilo letno poroëilo v skladu z doloëili 282. Ëlena Zakona o gospodarskih druæbah in s statutom druæbe Krka tudi formalno sprejeto. Hkrati z letnim poroëilom je nadzorni svet potrdil predlog uporabe bilanënega dobiëka. Druæba je v letu 2007 dosegla EUR Ëistega dobiëka, iz katerega je EUR namenila za statutarne rezerve in EUR za druge rezerve iz dobiëka. Preostanek Ëistega dobiëka v viπini EUR in preneseni Ëisti dobiëek v viπini EUR sestavljata bilanëni dobiëek, ki na dan znaπa EUR. Uprava in nadzorni svet druæbe pred lagata skupπëini delniëarjev, da se bilanëni dobiëek uporabi za naslednje namene: za dividende ,00 EUR (0,91 EUR bruto na delnico), za udeleæbo nadzornega sveta v bilanënem dobiëku ,00 EUR bruto, za druge rezerve iz dobiëka ,30 EUR in za prenos v naslednje leto ,29 EUR.»e povzamemo, nadzorni svet ocenjuje, da je imel tudi v letu 2007 na voljo ustrezna poroëila, informacije in podatke, ki so jih Ëlani uprave na posamezni seji nadzornega sveta po potrebi tudi dodatno osvetlili. Tako je lahko æe med letom spremljal in nadzoroval poslovanje druæbe in delo uprave. Sodelovanje med upravo in nadzornim svetom je bilo optimalno, neposredna komunikacija med predsednikom uprave in predsednikom nadzornega sveta je potekala redno tudi med posameznimi sejami nadzornega sveta. Celovito sliko poslovanja druæbe in skupine zajema letno poroëilo, ki ga je nadzorni svet podrobno obravnaval in soglasno potrdil. Nadzorni svet je ocenil delo uprave in delo nadzornega sveta kot zelo uspeπno. OdliËno poslovanje v letu 2007 potrjujejo tako poslovni izid kakor tudi πtevilna prestiæna priznanja, ki jih je Krka dobila v preteklem letu. Nadzorni svet je to poroëilo soglasno sprejel na seji 2. aprila Dr. Gregor GomiπËek predsednik nadzornega sveta 19

20 irina odpira poti, ki nas vodijo do novih odkritij.

21 Poslovno poroëilo Æelimo biti prvi, zato moramo biti vedno korak pred drugimi. irina nam daje potrebno razumevanje in odpira spekter moænosti, med katerimi izbiramo. Dobra orientacija, znanje, delavnost in inovativnost nas vedno znova pripeljejo do cilja.

22 Letno poroëilo 2007 Poslovno poroëilo Upravljanje NaËela upravljanja Krke izhajajo iz veljavnih pravnih norm v Republiki Sloveniji, internih aktov druæbe ter ustaljene dobre prakse. Upravljanje deluje po tako imenovanem dvotirnem sistemu, po katerem druæbo vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Krka v razmerjih z interesnimi skupinami (delniëarji, zaposlenimi, upniki, kupci, dobavitelji, naravnim in poslovnim okoljem ter dræavo) odgovorno izpolnjuje svoje pravice in obveznosti. Strategija komuniciranja z razliënimi interesnimi skupinami je opisana v poglavju Komuniciranje. Organi druæbe so: skupπëina, nadzorni svet in uprava. SkupπËina delniëarjev V skladu z doloëbami Zakona o gospodarskih druæbah je skupπëina delniëarjev najviπji organ druæbe. Na njej se neposredno udejanja volja delniëarjev druæbe ter sprejemajo temeljne in statutarne odloëitve. Ena delnica predstavlja na skupπëini en glas. Krka nima delnic z omejenimi glasovalnimi pravicami. Lastne delnice ne omogoëajo glasovalnih pravic na skupπëini. Uprava skliëe redno skupπëino delniëarjev praviloma enkrat na leto. Pravico do udeleæbe na skupπëini in do glasovalne pravice imajo delniëarji, vpisani v delniπko knjigo na preseëni dan, objavljen ob sklicu, ter njihovi zastopniki in pooblaπëenci, ki ob prijavi za udeleæbo na skupπëini predloæijo ustrezno pooblastilo. Uprava druæbe daje delniëarjem na skupπëini ustrezne podatke, informacije in pojasnila, ki so potrebna za presojo vsebin dnevnega reda skupπëine. Pri razkrivanju informacij upoπteva morebitne zakonske ali druge omejitve. 12. skupπëina delniπke druæbe Krka je bila 5. julija 2007, delniëarji pa so na njej: obravnavali informacijo o letnem poroëilu in poroëilu nadzornega sveta za leto 2006, odloëili o delitvi bilanënega dobiëka in izplaëilu dividend, imenovali revizorja za leto 2007, doloëili preraëun osnovnega kapitala v evre, sprejeli predlagane spremembe statuta in odloëili o uvedbi kosovnih delnic (in o cepitvi delnic v razmerju 1 : 10). Sprejeti sklepi 12. skupπëine so bili objavljeni v Ëasopisu Delo, na SEOnetu in na Krkinih spletnih straneh ( Celotno gradivo je bilo od sklica do skupπëine na vpogled na sedeæu druæbe. V letu 2008 bo redna letna skupπëina delniëarjev (13. skupπëina) 3. julija Sklic skupπëine delniëarjev s predlagano vsebino sklepov, krajem zasedanja in pogoji za udeleæbo bo objavljen v sklopu sistema elektronskega obveπëanja Ljubljanske borze SEOnet in v dnevniku Delo, celotno besedilo predlogov sklepov in gradivo pa na spletnih straneh druæbe. 22

23 Poslovno poroëilo Letno poroëilo 2007 Nadzorni svet druæbe Na fotografiji z leve proti desni: Anton Rous, mag. Mateja BoæiË, Alojz ZupanËiË, Sonja Kermc, dr. Gregor GomiπËek, dr. Draπko VeselinoviË, dr. Mateja VreËer, mag. Tomaæ Sever. Glavna naloga nadzornega sveta je nadzor poslovanja in vodenja poslov druæbe. Nadzorni svet tudi izbere in imenuje Ëlane uprave. Sestava nadzornega sveta je doloëena s statutom.»lani so bili izvoljeni za πtiri leta. V skladu s spremembami statuta druæbe, ki so bile sprejete na skupπëini delniëarjev v letu 2007, traja mandat Ëlanov nadzornega sveta pet let.»lani nadzornega sveta so lahko ponovno izvoljeni. PlaËila, povraëila in druge ugodnosti Ëlanov nadzornega sveta niso neposredno odvisne od uspeπnosti poslovanja druæbe in so prikazane v raëunovodskem poroëilu, v pojasnilu 32 z naslovom Posli s povezanimi osebami. Krka ni uvedla sistema nagrajevanja Ëlanov nadzornega sveta v obliki opcijskih naërtov. V istem poglavju je predstavljeno tudi lastniπtvo delnic druæbe Ëlanov nadzornega sveta.»lani nadzornega sveta druæbo in pristojne institucije obveπëajo o vsaki pridobitvi ali odsvojitvi delnic druæbe. Krka te informacije javno objavlja. Ravnanje Ëlanov nadzornega sveta v primeru nasprotja interesov je opredeljeno v dopolnjenem poslovniku nadzornega sveta, ki je dostopen na spletnih straneh.»lani nadzornega sveta pri svojem delovanju upoπtevajo predvsem cilje druæbe in jim podrejajo morebitne drugaëne osebne ali posamiëne interese tretjih oseb. Vsak Ëlan nadzornega sveta mora nadzorni svet obvestiti o svojem morebitnem Ëlanstvu v nadzornih svetih drugih druæb. Sestava in delovanje nadzornega sveta ter njegovih odborov v letu 2007 je predstavljeno v poroëilu nadzornega sveta. Predstavniki kapitala Dr. Gregor GomiπËek, 51 let predsednik nadzornega sveta tudij naravoslovne fizike je konëal na ljubljanski univerzi, doktorat tehniπkih znanosti pa je pridobil na dunajski tehniπki univerzi. olo menedæmenta (program vodenje poslovnih procesov) je konëal na IEDC Poslovni πoli Bled. Slabo desetletje je delal na dunajski univerzi na Inπtitutu za medicinsko fiziko. Sedaj je zaposlen na Inπtitutu za biofiziko Medicinske fakultete v Ljubljani kot raziskovalec in docent. Na Fakulteti za druæbene vede je nosilec predmeta Tehnoloπke politike ZDA. 23

24 Letno poroëilo 2007 Poslovno poroëilo Dr. Marko Kranjec, 68 let namestnik predsednika nadzornega sveta Diplomiral in doktoriral je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. V preteklosti je kot makroekonomist delal na OECD v Parizu in v svetovni banki v Washingtonu, v letih 1990 in 1991 je bil minister za finance v vladi Republike Slovenije, od 1991 do 1997 viceguverner in Ëlan sveta Banke Slovenija, nato pa do leta 2002 veleposlanik Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju. Od leta 2002 je profesor za javne finance na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, od leta 2007 pa je zunanji sodelavec Inπtituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani. Zaradi imenovanja na funkcijo guvernerja Banke Slovenije je sredi leta 2007 odstopil s funkcije namestnika predsednika nadzornega sveta. Mag. Mateja BoæiË, 41 let namestnica predsednika nadzornega sveta Magistrirala je iz poslovodenja in organizacije. Najprej je bila zaposlena v Petrolu, kjer je aktivno sodelovala v procesu prestrukturiranja ter strateπkem razvoju druæbe. Od leta 2003 je delala kot svetovalka Ëlana uprave za podroëje financ in energetike in se ukvarjala s kontrolingom in procesnim obvladovanjem stroπkov. Sedaj je Ëlanica uprave Kapitalske druæbe. Dr. Draπko VeselinoviË, 49 let predsednik revizijske komisije nadzornega sveta Doktoriral je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. V tujini je konëal veë specialistiënih πtudijev iz globalnih financ, mednarodnega træenja in mednarodnega banëniπtva. V letih 1989 do 2004 je bil ustanovni generalni direktor in predsednik uprave Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana. Sedaj je predsednik uprave Deæelne banke Slovenije, d. d., Ljubljana in izredni profesor za mednarodne finance in finanëne trge na Ekonomski fakulteti v Ljubljani ter na veë podiplomskih programih v okviru Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor, IEDC Bled, dunajske univerze itd. Je Ëlan predstavnik vseh novih Ëlanic EU posebnega odbora EPC pri Evropskem zdruæenju bank. Anton Rous, 68 let Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani. V letu 1970 je nastopil 11-letno sluæbovanje kot glavni direktor Avtoradgone, kasneje je vodil SOZD Integral in bil direktor skupnih poslov Hidromontaæe Maribor. Po koncu πtiri leta in pol trajajoëega mandata predsednika izvrπnega sveta Mestne obëine Maribor se je predëasno upokojil. Sedaj je viπji sekretar v kabinetu predsednika vlade Republike Slovenije. Alojz ZupanËiË, 69 let predsednik komisije za kadrovska vpraπanja nadzornega sveta Je univerzitetni diplomirani inæenir kemijske tehnologije in absolvent magistrskega πtudija organizacije in poslovodstva na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po zaposlitvi v steklarni INIS in Industriji motornih vozil v Novem mestu je v obdobju od 1969 do upokojitve leta 1998 delal v Krki na podroëju razvojnih programov, kot direktor marketinga pomoænih zdravil in nazadnje kot svetovalec direktorja programa Veterina. V letu 2000 se je za krajπe obdobje reaktiviral kot Ëlan in namestnik predsednika uprave Kapitalske druæbe, d. d., v Ljubljani. Predstavniki zaposlenih Sonja Kermc, 56 let Kot inæenirka kemijske tehnologije se je v Krki zaposlila leta Trenutno vodi sluæbo uporabnih vod in je zadolæena za sisteme uporabnih medijev in za sodelovanje s tehnoloπko-tehniënim inæeniringom pri razvoju novih sistemov. Æe tretje mandatno obdobje je Ëlanica sveta delavcev. Za mandatno obdobje 2004 do 2008 je bila izvoljena za predsednico sveta delavcev. Dr. Mateja VreËer, 41 let V Krki se je zaposlila leta 1990 kot diplomirana inæenirka farmacije, nato je naredila magisterij in doktorat ter strokovni izpit za poklic diplomirane inæenirke farmacije. Najprej je bila zaposlena v Sektorju za razvoj in raziskave, sedaj pa je namestnica direktorice Sektorja za upravljanje kakovosti. Od leta 2007 je tudi vodja Sluæbe za zagotavljanje kakovosti na mednarodnem podroëju. Je notranja presojevalka sistemov kakovosti v Krki, presojevalka pogodbenih partnerjev in izvajalka usposabljanj s podroëja kakovosti. Mag. Tomaæ Sever, 40 let Magistriral je iz poslovodenja in organizacije, po osnovni izobrazbi pa je univerzitetni inæenir strojniπtva. V letih 1992 do 1995 je delal v podjetju IBM Slovenija, d. o. o., na podroëju informacijskih sistemov. V Krki je zaposlen od leta 1995 in je trenutno na delovnem mestu namestnika direktorja Prodaje z zadolæitvami direktorja regije Srednja Evropa, predvsem glede strategije nastopa Krke na posameznih træiπëih in gradnje prodajne mreæe v tujini. 24

25 Poslovno poroëilo Letno poroëilo 2007 Uprava druæbe Na fotografiji z leve proti desni: dr. Aleπ Rotar, Danica Novak Malnar, Joæe ColariË, Zvezdana Bajc, Janez Poljanec. Uprava ima naslednje naloge: vodi druæbo in sprejema poslovne odloëitve samostojno in neposredno, sprejema strategijo razvoja druæbe, zagotavlja ustrezno ravnanje s tveganji in obvladovanje tveganj, ravna s skrbnostjo vestnega in poπtenega gospodarstvenika ter varuje poslovne skrivnosti. Upravo sestavlja pet Ëlanov: predsednik uprave, trije Ëlani in delavska direktorica. Slednja predstavlja in zastopa interese delavcev v zvezi s kadrovskimi in socialnimi vpraπanji in nima pooblastil za zastopanje druæbe. Mandat Ëlanov uprave traja pet let, moæno je ponovno imenovanje. Po izteku sedanjega mandata Ëlanov uprave bo naslednji mandat Ëlanov uprave trajal πest let v skladu s spremenjenim statutom. Delovanje uprave in razdelitev podroëij in nalog med posameznimi Ëlani doloëa Poslovnik o delu uprave. NaËin delovanja je usklajevanje mnenj in soglasno odloëanje, ne preglasovanje. V skladu s Pravili organiziranosti in s Poslovnikom o delu uprave imajo Ëlani uprave tudi operativne naloge na podroëju vodenja, kar je razvidno iz njihovih predstavitvenih podatkov. Vsak Ëlan uprave je odgovoren za doloëeno πtevilo organizacijskih enot, s Ëimer je omogoëeno neposredno sodelovanje med upravo in izvrπnimi direktorji. Kot pomoë upravi pri njenem delu ima druæba nasled nje organe: odbor direktorjev, razvojni odbor, odbor za kakovost, odbor za investicije, odbor za kadre, odbor za informacijske tehnologije, prodajni odbor, odbor za ekonomiko in finance ter odbor za korporativno pojavljanje v javnosti. 25

26 Letno poroëilo 2007 Poslovno poroëilo Odbore sestavljajo specialisti za posamezna podroëja v Krki. Odbori poglobljeno pripravljajo poslovno politiko in strateπke usmeritve za posamezna podroëja, imajo pa tudi nekatere pristojnosti za odloëanje o izvajanju letnih naërtov. PlaËila, povraëila in druge ugodnosti Ëlanov uprave so doloëena v pogodbah o opravljanju dela, sklenjenih med nadzornim svetom in posameznim Ëlanom uprave. S Pravilnikom o nagrajevanju uprave, ki ga je sprejel nadzorni svet, pa slednji Ëlanom uprave doloëi nagrado. Krka ni uvedla sistema nagrajevanja Ëlanov uprave v obliki opcijskih naërtov. Vsa plaëila in povraëila, ki so bila Ëlanom uprave izplaëana v letu 2007, ter druge ugodnosti so predstavljena v raëunovodskem poroëilu, v pojasnilih Posli s povezanimi osebami. V istem poglavju je predstavljeno tudi lastniπtvo delnic Ëlanov uprave.»lani uprave in z njimi povezane osebe druæbo in pristojne institucije obveπëajo o vsaki pridobitvi ali odsvojitvi delnic druæbe ali z njo povezane druæbe. Krka te informacije javno objavlja.»lan uprave mora morebitno nasprotje interesov razkriti nadzornemu svetu in o tem obvestiti preostale Ëlane uprave.»lani uprave niso hkrati Ëlani organov upravljanja in nadzora nepovezanih druæb. Predstavniki Ëlanov uprave Joæe ColariË, 52 let predsednik uprave in generalni direktor Diplomiral je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. V Krki je zaposlen od leta Z delom je zaëel v FinanËnem sektorju. Leta 1989 je prevzel vodenje Sluæbe izvoza v Eksport-import sektorju. Leta 1993 je bil imenovan za namestnika generalnega direktorja za podroëje træenja in financ, septembra istega leta pa je prevzel πe vodenje Marketing sektorja in prodaje. Leta 1997 je bil imenovan za Ëlana uprave. Naslednje leto ga je nadzorni svet druæbe imenoval za namestnika predsednika uprave, leta 2002 pa ga je evidentiral kot bodoëega predsednika uprave in mandatarja za pripravo predloga sestave nove uprave. Na seji 12. julija 2004 ga je nadzorni svet imenoval za predsednika uprave in generalnega direktorja. Petletni mandat je nastopil 1. januarja Janez Poljanec, 61 let Ëlan uprave in direktor podroëja Oskrba z izdelki Diplomiral je na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Leta 1974 se je zaposlil v Krki. Od leta 1979 je bil direktor Oddelka za prekomorske dræave v Eksport- -import sektorju, kasneje pa direktor sektorja. V letih 1985 do 1989 je za Krko delal prek Generalexporta v Combicku, Frankfurt, leta 1990 pa je ponovno prevzel vodenje Eksport-import sektorja. Leta 1993 je postal direktor Sektorja logistike in nabave, πtiri leta kasneje ga je nadzorni svet druæbe imenoval za Ëlana uprave. Drugi mandat je kot Ëlan uprave nastopil 31. julija 2002 ter bil ponovno imenovan za obdobje od 31. julija 2007 do 31. decembra Od leta 2002 je direktor podroëja Oskrba z izdelki. Dr. Aleπ Rotar, 48 let Ëlan uprave in direktor podroëja Razvoj in raziskave Doktoriral je na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. KonËal je tudi mednarodni πtudij MBA na IEDC v centru Brdo. V Krki se je zaposlil leta 1984 v Oddelku za stabilnost. Leta 1991 je postal vodja Oddelka za farmacevtsko tehnologijo, dve leti kasneje je prevzel vodenje Sluæbe za razvoj farmacevtike v Sektorju za raziskave in razvoj. Leta 1998 je bil imenovan za namestnika direktorja omenjenega sektorja, leta 1999 pa za njegovega direktorja. Za Ëlana uprave je bil imenovan leta 2001, drugi mandat je kot Ëlan uprave nastopil 31. julija 2002 ter bil ponovno imenovan za obdobje od 31. julija 2007 do 31. decembra Od leta 2002 je direktor podroëja Razvoj in raziskave. Zvezdana Bajc, 55 let Ëlanica uprave in direktorica Sektorja za ekonomiko in informatiko Diplomirala je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. V Krki se je zaposlila leta Z delom je zaëela v Ekonomskem sektorju, leta 1979 pa preπla v Sluæbo za investicije. Leta 1986 je prevzela vodenje Sluæbe za gospodarsko naërtovanje. Od leta 1999 je direktorica Sektorja za ekonomiko in informatiko. Mandat kot Ëlanica uprave je nastopila 1. aprila 2005 in soëasno ostala direktorica Sektorja za ekonomiko in informatiko. Mandat ji poteëe 31. decembra Danica Novak Malnar, 51 let Ëlanica uprave delavska direktorica in vodja Farmacevtske proizvodnje Diplomirala je na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. V Krki se je zaposlila leta Leta 1986 je postala vodja Oddelka farmacevtike v obratu v Ljutomeru, nato je bila πest let vodja Oddelka operativne priprave proizvodnje. Leta 1994 je prevzela vodenje Oddelka tehnoloπke priprave proizvodnje. Leta 1998 je bila imenovana za Ëlanico uprave delavsko direktorico, ki jo je svet delavcev ponovno izvolil in potrdil nadzorni svet, nazadnje v letu 2007, tako da je njen zadnji mandat zaëel teëi 1. januarja Od leta 1999 vodi farmacevtsko proizvodnjo. 26

Letno poroëilo Letno poroëilo 2006

Letno poroëilo Letno poroëilo 2006 Letno poroëilo 2006 Letno poroëilo 2006 1 Letno poroëilo 2006 2 Letno poroëilo 2006 Vsebina Uvod...5 Doseæki skupine Krka...7 Pomembnejπi podatki o poslovanju skupine Krka...8 Predstavitev skupine Krka...9

Διαβάστε περισσότερα

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

V skupnem poglavju je zdruæeno poslovno poroëilo za Iskro Avtoelektriko, d. d., kot obvladujoëo druæbo in za skupino Iskra Avtoelektrika.

V skupnem poglavju je zdruæeno poslovno poroëilo za Iskro Avtoelektriko, d. d., kot obvladujoëo druæbo in za skupino Iskra Avtoelektrika. Letno poroëilo 2002 zajema poroëilo Iskre Avtoelektrike, d. d., in poroëilo skupine Iskra Avtoelektrika. V skupnem poglavju je zdruæeno poslovno poroëilo za Iskro Avtoelektriko, d. d., kot obvladujoëo

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Kazalo. 6 1 Poudarki letnega poroëila. 8 2 Predstavitev Kapitalske druæbe, d. d.

Kazalo. 6 1 Poudarki letnega poroëila. 8 2 Predstavitev Kapitalske druæbe, d. d. Letno poroëilo 2015 Kazalo 6 1 Poudarki letnega poroëila 8 2 Predstavitev Kapitalske druæbe, d. d. 8 2.1 Sploπni podatki 8 2.1.1 Podjetje 8 2.1.2 Lastniπka sestava in podatki o kapitalu 8 2.1.3 Dejavnosti

Διαβάστε περισσότερα

Razvojni kazalniki Raiffeisen Krekove banke

Razvojni kazalniki Raiffeisen Krekove banke Letno poroëilo 2006 Razvojni kazalniki Raiffeisen Krekove banke POMEMBNEJ I PODATKI O POSLOVANJU IN NEKATERI KAZALCI POSLOVANJA OD LETA 2004 DO LETA 2006 RAIFFEISEN KREKOVA BANKA Leto 2006 Leto 2005 Leto

Διαβάστε περισσότερα

Letno poroëilo

Letno poroëilo Letno poroëilo 1 9 9 9 2 Siemens d.o.o. Dunajska 22 1511 Ljubljana telefon: (061) 1746 100 telefaks: (061) 1746 135 Tihomir RajliÊ dr. Joerg Aufhammer Vodstvo Romana BogoviË RaËunovodstvo (FRW) Informatika

Διαβάστε περισσότερα

Œlanica skupine HVB Group. Letno poroœilo Bank Austria Creditanstalt Slovenija

Œlanica skupine HVB Group. Letno poroœilo Bank Austria Creditanstalt Slovenija Œlanica skupine HVB Group Letno poroœilo Bank Austria Creditanstalt Slovenija 2002 Œlanica skupine HVB Group Letno poroœilo Bank Austria Creditanstalt Slovenija 2002 2002 Vsebina Organizacijska struktura

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE Uno gradivo zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 4. letnik 2008/2009 Uredniki: Alenka Bizjak, Viktorija Janar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar, Mateja

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή

Διαβάστε περισσότερα

Nerevidirani konsolidirani računovodski izkazi skupine Krka in nerevidirani računovodski izkazi družbe Krka, d. d., Novo mesto za leto 2016 s

Nerevidirani konsolidirani računovodski izkazi skupine Krka in nerevidirani računovodski izkazi družbe Krka, d. d., Novo mesto za leto 2016 s Nerevidirani konsolidirani računovodski izkazi skupine Krka in nerevidirani računovodski izkazi družbe Krka, d. d., Novo mesto za leto 2016 s pomembnejšimi pojasnili Novo mesto, marec 2017 VSEBINA Podatki

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

06 ISPRO Predstavitev novega informacijskega sistema.

06 ISPRO Predstavitev novega informacijskega sistema. Tiskovina. Poπtnina plaëana pri poπti 1102 Ljubljana. Zmagovalci Intereuropiade v skupnem so Sektorji druæbe, ki so si s pravim timskim delom zasluæeno priborili pokal. Avgust 2005, πtevilka 15 03 Aktualno

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH

Διαβάστε περισσότερα

ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO

ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO ČHE AVČE Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO MONTAŽA IN DOBAVA AGREGATA ČRPALKA / TURBINA MOTOR / GENERATOR S POMOŽNO OPREMO Anton Hribar d.i.s OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI ČRPALNE HIDROELEKTRARNE

Διαβάστε περισσότερα

2015 Celje, april 2016

2015 Celje, april 2016 2015 1 2015 Celje, april 2016 4 Vsebina Zgoščen prikaz poslovanja 6 Splošni podatki 7 Osnovno 7 Sedež podjetja, lokacije, povezano podjetje, predstavništvo 8 Organiziranost podjetja 9 Opis podjetja 10

Διαβάστε περισσότερα

Vaje iz predmeta UPRAVLJANJE IN RAVNANJE PODJETJA. 5. vaje 1

Vaje iz predmeta UPRAVLJANJE IN RAVNANJE PODJETJA. 5. vaje 1 Vaje iz predmeta UPRAVLJANJE IN RAVNANJE PODJETJA 5. vaje 1 5. Vaje: Planiranje in vloga analize poslovanja 5. vaje 2 1. Podjetje upravljajo. lastniki Kaj že vemo? 2. Ker je vir moči, lastnina imajo managerji

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ GR ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ H OLJLAJNYOMÁSÚ SZEGECSELŐ M4/M12 SZEGECSEKHEZ HASZNÁLATI UTASÍTÁS - ALKATRÉSZEK SLO OLJNO-PNEVMATSKI KOVIČAR ZA ZAKOVICE

Διαβάστε περισσότερα

Z veë kot zaposlenimi v veë kot 190 dræavah sveta Siemens tvori naπo vsakdanjost. Na vsakem koraku.

Z veë kot zaposlenimi v veë kot 190 dræavah sveta Siemens tvori naπo vsakdanjost. Na vsakem koraku. Ni videti, da bi imel povpreëen dan obiëajnega Ëloveka veliko opraviti s korporacijo, kakrπna je Siemens. ZaËne se s kuhanjem kave, urejanjem v kopalnici, odhodom v sluæbo - z avtom, vlakom ali avtobusom.

Διαβάστε περισσότερα

OBVESTILA SKUPŠÈINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE. Ljubljana, 8. maj 2010

OBVESTILA SKUPŠÈINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE. Ljubljana, 8. maj 2010 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE POSEBNA ŠTEVILKA GRADIVO JE BREZPLAÈNO SKUPŠÈINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Ljubljana, 8. maj 2010 SKLIC IN GRADIVO Ljubljana, 8. april 2010 KAZALO SKLIC SKUPŠ INE PLANINSKE

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

Ob 50-letnici IMP Klime se zaëenja gradnja inπtituta

Ob 50-letnici IMP Klime se zaëenja gradnja inπtituta »asopis korporacije Hidria 7 December 2004 Tomosovo jubilejno leto V letu, ko praznuje 50-letnico delovanja, je Tomos postal market leader na Nizozemskem. Praznovanje jubileja je svoj vrh doseglo oktobra

Διαβάστε περισσότερα

novice ELEKTRO POUDARKI IZ VSEBINE Interno glasilo Elektra Ljubljana d. d. Leto XI december 2011, πtevilka 4

novice ELEKTRO POUDARKI IZ VSEBINE Interno glasilo Elektra Ljubljana d. d. Leto XI december 2011, πtevilka 4 novice ELEKTRO Interno glasilo Elektra Ljubljana d. d. Leto XI december 2011, πtevilka 4 POUDARKI IZ VSEBINE Organizacijske enote v letu 2011 v znamenju izëlenitve Sprejeti strateški poslovni naërt, srednjeroëni

Διαβάστε περισσότερα

Novo vodstvo Bloka 6... stran 4 Direktor mag. Simon Tot... stran 12 Dodatna pokojninska renta... stran 27

Novo vodstvo Bloka 6... stran 4 Direktor mag. Simon Tot... stran 12 Dodatna pokojninska renta... stran 27 Č a s o p i s T e r m o e l e k t r a r n e Š o š t a n j A p r i l _ 2 0 1 1 A p r i l _ 2 0 11 1 Novo vodstvo Bloka 6... stran 4 Direktor mag. Simon Tot... stran 12 Dodatna pokojninska renta... stran

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

Letno poroëilo Kritni sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja

Letno poroëilo Kritni sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Letno poroëilo 2015 Kritni sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Uprava Kapitalske druæbe, d. d., je na svoji 314. seji dne 7. 4. 2016 sprejela Letno poroëilo Kritnega sklada SODPZ za leto

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

3 oktober Nacionalni inπtitut za klimatizacijo, gretje in hlajenje. Certifikat ISO Tomosu. Poletne igre 2002

3 oktober Nacionalni inπtitut za klimatizacijo, gretje in hlajenje. Certifikat ISO Tomosu. Poletne igre 2002 »asopis korporacije Hidria 3 oktober 2002 Nacionalni inπtitut za klimatizacijo, gretje in hlajenje Poletne igre 2002 Hidria generalni pokrovitelj najstarejπe godbe na pihala v Evropi Projekt Layout«v Iskri

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

bilten Deset let akreditiranja v Sloveniji Slovesno praznovanje 10. obletnice SA Nova izdaja ISO/IEC 17025:2005 Akreditacija medicinskih laboratorijev

bilten Deset let akreditiranja v Sloveniji Slovesno praznovanje 10. obletnice SA Nova izdaja ISO/IEC 17025:2005 Akreditacija medicinskih laboratorijev bilten december 2005 4 Novice Slovenske akreditacije Deset let akreditiranja v Sloveniji Slovesno praznovanje 10. obletnice SA Nova izdaja ISO/IEC 17025:2005 Akreditacija medicinskih laboratorijev Uvajanje

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

LETNO POROČILO BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE ZA LETO 2014

LETNO POROČILO BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE ZA LETO 2014 LETNO POROČILO BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE ZA LETO 2014 Celje, marec 2015 Letno poročilo za leto 2014, pripravljeno po mednarodnih standardih računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska

Διαβάστε περισσότερα

Proizvajalna funkcija

Proizvajalna funkcija Proizvajalna funkcija in računovodske informacije za odločanje o proizvajanju učinkov mag. Darjana Vidic Vsebina predavanja 1. Opredelitev proizvajalne funkcije 2. Računovodske informacije za odločanje

Διαβάστε περισσότερα

moj swatycomet št.1 - junij 2010 LETO I Poštnina plačana pri pošti 2ooo Maribor

moj swatycomet št.1 - junij 2010 LETO I Poštnina plačana pri pošti 2ooo Maribor moj swatycomet št.1 - junij 2010 LETO I GLASILO POSLOVNEGA Poštnina plačana pri pošti 2ooo Maribor SISTEMA SWATYCOMET Iz vsebine: Str. 4 in 5 SWATYCOMET - MOJE PODJETJE Str. 7 Ciljno vodenje Str. 8 in

Διαβάστε περισσότερα

Komuniciranje v podjetjih dobiva Ëedalje veëjo veljavo Energetika med najuspeπnejπimi panogami Stroka zaupa v obnovo HE Moste

Komuniciranje v podjetjih dobiva Ëedalje veëjo veljavo Energetika med najuspeπnejπimi panogami Stroka zaupa v obnovo HE Moste glasilo slovenskega elektrogospodarstva / julij-avgust 2004 Komuniciranje v podjetjih dobiva Ëedalje veëjo veljavo Energetika med najuspeπnejπimi panogami Stroka zaupa v obnovo HE Moste 2 28 40 2 Komuniciranje

Διαβάστε περισσότερα

NOVICE. junij 2007, πtevilka. Ali si lahko privoπëite slabo Ërtno kodo«ean-13?

NOVICE. junij 2007, πtevilka. Ali si lahko privoπëite slabo Ërtno kodo«ean-13? NOVICE junij 2007, πtevilka 9 Ali si lahko privoπëite slabo Ërtno kodo«ean-13? Vsebina 4 Konferenca ECR Evrope 7 Dan odprtih vrat v GS1 Slovenija 10 Ali si lahko privoπëite slabo Ërtno kodo«ean-13? 13

Διαβάστε περισσότερα

Splošno o interpolaciji

Splošno o interpolaciji Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo

Διαβάστε περισσότερα

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,

Διαβάστε περισσότερα

energično v prihodnost

energično v prihodnost energično v prihodnost Letno poročilo 2008 Naš vsakdan je preplet številnih situacij in razpoloženj. Skozi dan nas spremljajo različna počutja in stanja energije. Zaljubljen pogled, otroški nasmeh, pomoč,

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

SKUPINA LUKA KOPER NEREVIDIRANO POROČILO O POSLOVANJU SKUPINE IN DRUŽBE LUKA KOPER, D. D., V OBDOBJU JANUAR SEPTEMBER Koper, november 2014

SKUPINA LUKA KOPER NEREVIDIRANO POROČILO O POSLOVANJU SKUPINE IN DRUŽBE LUKA KOPER, D. D., V OBDOBJU JANUAR SEPTEMBER Koper, november 2014 2014 SKUPINA LUKA KOPER NEREVIDIRANO POROČILO O POSLOVANJU SKUPINE IN DRUŽBE LUKA KOPER, D. D., V OBDOBJU JANUAR SEPTEMBER 2014 Koper, november 2014 KAZALO POSLOVNO POROČILO... 1 POMEMBNEJŠI PODATKI O

Διαβάστε περισσότερα

naπglas glasilo Skupine Droga oktober 2004

naπglas glasilo Skupine Droga oktober 2004 glasilo Skupine Droga Kje so čvrste roke, ki so vas tesale? Kje poletne vode, ki so vas poznale? Kam zgubi se jutro, ko ga dan zamenja? Kdo ubrani mraka nas in pozabljenja? Čas odnaša dneve, vse se staplja

Διαβάστε περισσότερα

najbolj pomembno distribucijsko 20 kv vozliπëe zgornje Gorenjske

najbolj pomembno distribucijsko 20 kv vozliπëe zgornje Gorenjske Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 3, 24. september 2010, letnik VIII Glavna tema 4 Sodobna RTP 110/20 kv Moste glavno in najbolj pomembno distribucijsko 20 kv vozliπëe zgornje Gorenjske Aktualno

Διαβάστε περισσότερα

POSODOBITEV TRETJINE PROIZVODNJE ELEKTRI»NE ENERGIJE V SLOVENIJI. Blok 6. Termoelektrarne Šoπtanj MANJ ONESNAŽEVANJA ~ VE» ENERGIJE

POSODOBITEV TRETJINE PROIZVODNJE ELEKTRI»NE ENERGIJE V SLOVENIJI. Blok 6. Termoelektrarne Šoπtanj MANJ ONESNAŽEVANJA ~ VE» ENERGIJE POSODOBITEV TRETJINE PROIZVODNJE ELEKTRI»NE ENERGIJE V SLOVENIJI Blok 6 Termoelektrarne Šoπtanj MANJ ONESNAŽEVANJA ~ VE» ENERGIJE MANJ ONESNAŽEVANJA ~ VE» ENERGIJE ElektriËna energija je dobrina, ki ima

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

1. POJEM, POMEN IN VRSTE ORGANIZACIJ

1. POJEM, POMEN IN VRSTE ORGANIZACIJ 1. POJEM, POMEN IN VRSTE ORGANIZACIJ 1. Različna pojmovanja organizacije. Organizacija je relativno mlada veda. Pojem organizacije še vedno ni enosmiselno opredeljen. Vzrok, zakaj so pojmovanja organizacije

Διαβάστε περισσότερα

RAČUNOVODSTVO IN FINANČNO POSLOVANJE

RAČUNOVODSTVO IN FINANČNO POSLOVANJE RAČUNOVODSTVO IN FINANČNO POSLOVANJE MITJA LONČAR Višješolski strokovni program: Poslovni sekretar Učbenik: Računovodstvo in finančno poslovanje Gradivo za 1. letnik Avtor: mag. Mitja Lončar, univ. dipl.

Διαβάστε περισσότερα

PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE

PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE TOPLOTNO ENERGETSKI SISTEMI TES d.o.o. GREGORČIČEVA 3 2000 MARIBOR IN PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE Saša Rodošek December 2011, Hotel BETNAVA, Maribor TES d.o.o. Energetika Maribor

Διαβάστε περισσότερα

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI Sama definicija parcijalnog ivoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, naravno, naučiti onako kako vaš profesor ahteva. Mi ćemo probati

Διαβάστε περισσότερα

glasilo slovenskega elektrogospodarstva / december 2004

glasilo slovenskega elektrogospodarstva / december 2004 glasilo slovenskega elektrogospodarstva / december 2004 5 2 52 58 2 Leto 2004 med boljπimi Letoπnje leto si bomo v elektrogospodarstvu zapomnili po dobrih poslovnih rezultatih, saj je veëina elektroenergetskih

Διαβάστε περισσότερα

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva

Διαβάστε περισσότερα

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.

Διαβάστε περισσότερα

PROCESIRANJE SIGNALOV

PROCESIRANJE SIGNALOV Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:

Διαβάστε περισσότερα

1. člen (vsebina) 2. člen (pomen izrazov)

1. člen (vsebina) 2. člen (pomen izrazov) Na podlagi 64.e člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 uradno prečiščeno besedilo in 70/08) in za izvrševanje četrte alinee tretjega odstavka 42. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah

Διαβάστε περισσότερα

RUDA. 130 let premogovništva v Šaleški dolini. Zavrtajmo v prihodnost. Razvojni načrt jasna vizija za prihodnjih 10 let. Kdo je zadovoljen s plačo?

RUDA. 130 let premogovništva v Šaleški dolini. Zavrtajmo v prihodnost. Razvojni načrt jasna vizija za prihodnjih 10 let. Kdo je zadovoljen s plačo? RUDA ČASOPIS POSLOVNEGA SISTEMA PREMOGOVNIK VELENJE j unij 2006, številka 5, leto XXXIX r 130 let premogovništva v Šaleški dolini foto Hans Zavrtajmo v prihodnost Razvojni načrt jasna vizija za prihodnjih

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju

Διαβάστε περισσότερα

Direktorica mag. Brigita Šen Kreže

Direktorica mag. Brigita Šen Kreže Elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja V OBČINI VRHNIKA Direktorica mag. Brigita Šen Kreže Vrhnika, januar 2016 KAZALO: 1 UVOD... 4 1.1 Pravne podlage

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1 Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije

Διαβάστε περισσότερα

Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 4, 24. december 2010, letnik VIII. Glavna tema. Aktualno. Iz Gorenjskih elektrarn

Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 4, 24. december 2010, letnik VIII. Glavna tema. Aktualno. Iz Gorenjskih elektrarn Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 4, 24. december 2010, letnik VIII Glavna tema 4 Pregled pomembnejπih dogodkov in nagrad skupine Elektro Gorenjska v letu 2010 Aktualno 8»e bi moral letoπnje

Διαβάστε περισσότερα

SVETOVALEC SVETOVALEC. obrtnikov. obrtnikov. Vsebina. Priloga Obrtnika πt februar 2011

SVETOVALEC SVETOVALEC.  obrtnikov. obrtnikov. Vsebina. Priloga Obrtnika πt februar 2011 25 Davèno svetovanje: 1. plaèe, nadomestila plaè, drugi prejemki iz delovnega razmerja in povraèila stroškov v zvezi z delom ter davki in prispevki za socialno varnost 2. obraèunavanje in plaèevanje DDV

Διαβάστε περισσότερα

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. 1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y

Διαβάστε περισσότερα

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1 Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )

Διαβάστε περισσότερα

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai

Διαβάστε περισσότερα

Križna elastičnost: relativna sprememba povpraševane količine dobrine X, do katere pride zaradi relativne spremembe

Križna elastičnost: relativna sprememba povpraševane količine dobrine X, do katere pride zaradi relativne spremembe 2. POGLAVJE φ Elastičnost povpraševanja: E x, Px = % Q x / % P x % Q x > % sprememba Q % P x > % sprememba P Ex, Px = ( Q x / Q x ) / ( P x /P x ) = (P x / Q x ) * ( Q x / P x ) Linearna funkcija povpraševanja:

Διαβάστε περισσότερα

Pametna mesta za trajnostni razvoj Slovenije in zeleno rast

Pametna mesta za trajnostni razvoj Slovenije in zeleno rast Porocilo Urbani forum Pametna mesta za trajnostni razvoj Slovenije in zeleno rast www.goforesight.eu www.smartiscity.eu www.mop.gov.si Petek, 27. marec 2015 Kongresna dvorana Kristalne palace BTC v Ljubljani

Διαβάστε περισσότερα

PRAVA. Prava je u prostoru određena jednom svojom tačkom i vektorom paralelnim sa tom pravom ( vektor paralelnosti).

PRAVA. Prava je u prostoru određena jednom svojom tačkom i vektorom paralelnim sa tom pravom ( vektor paralelnosti). PRAVA Prava je kao i ravan osnovni geometrijski ojam i ne definiše se. Prava je u rostoru određena jednom svojom tačkom i vektorom aralelnim sa tom ravom ( vektor aralelnosti). M ( x, y, z ) 3 Posmatrajmo

Διαβάστε περισσότερα

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22 junij 212 Ime in priimek: Vpisna št: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Veljale bodo samo rešitve na papirju, kjer

Διαβάστε περισσότερα

Slovenska oskrbna veriga z žiti in izdelki iz žit

Slovenska oskrbna veriga z žiti in izdelki iz žit Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij Slovenska oskrbna veriga z žiti in izdelki iz žit doc. dr. Aleš KUHAR Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta VSEBINA - Pridelava žit v Sloveniji - Mednarodna

Διαβάστε περισσότερα

ZLATO KOT SESTAVNI DEL PREMOŽENJA

ZLATO KOT SESTAVNI DEL PREMOŽENJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ZLATO KOT SESTAVNI DEL PREMOŽENJA Ljubljana, februar 2015 BARBARA BREG IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Barbara Breg, študentka Ekonomske fakultete

Διαβάστε περισσότερα

Abanka d.d. Ljubljana

Abanka d.d. Ljubljana Letno poročilo 2000 Abanka d.d. Ljubljana Vsebina POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALCI POSLOVANJA 2 Vodstvo UPRAVA BANKE 6 MNENJE UPRAVE 7 NADZORNI SVET 8 MNENJE NADZORNEGA SVETA 9 Poslovno poročilo SPLOŠNO

Διαβάστε περισσότερα

novice ELEKTRO IZ VSEBINE Interno glasilo Elektra Ljubljana d. d. Leto XI poletje 2011, πtevilka 2

novice ELEKTRO IZ VSEBINE Interno glasilo Elektra Ljubljana d. d. Leto XI poletje 2011, πtevilka 2 novice ELEKTRO Interno glasilo Elektra Ljubljana d. d. Leto XI poletje 2011, πtevilka 2 IZ VSEBINE Kje smo in kam gremo? Aktualni intervju - izëlenitev tržnega dela iz matiënega podjetja 10 let delovanja

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

vezani ekstremi funkcij

vezani ekstremi funkcij 11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad

Διαβάστε περισσότερα

STANDARD1 EN EN EN

STANDARD1 EN EN EN PRILOGA RADIJSKE 9,000-20,05 khz naprave kratkega dosega: induktivne aplikacije 315 600 khz naprave kratkega dosega: aktivni medicinski vsadki ultra nizkih moči 4516 khz naprave kratkega dosega: železniške

Διαβάστε περισσότερα

IZVODI ZADACI (I deo)

IZVODI ZADACI (I deo) IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a

Διαβάστε περισσότερα

Pot navzgor! Nova specializirana razstavno-prodajna sejemska prireditev

Pot navzgor! Nova specializirana razstavno-prodajna sejemska prireditev Pot navzgor! Nova specializirana razstavno-prodajna sejemska prireditev LOS LJUBLJANSKI OBRTNO-PODJETNI KI SEJEM Gospodarsko razstaviπëe 2. 5. junij 2011 Pot navzgor! Nekateri strokovnjaki menijo, da je

Διαβάστε περισσότερα

Pismeni ispit iz matematike Riješiti sistem jednačina i diskutovati rješenja sistema u zavisnosti od parametra: ( ) + 1.

Pismeni ispit iz matematike Riješiti sistem jednačina i diskutovati rješenja sistema u zavisnosti od parametra: ( ) + 1. Pismeni ispit iz matematike 0 008 GRUPA A Riješiti sistem jednačina i diskutovati rješenja sistema u zavisnosti od parametra: λ + z = Ispitati funkciju i nacrtati njen grafik: + ( λ ) + z = e Izračunati

Διαβάστε περισσότερα

KAZALO. LETNO POROČILO 2012 Univerzitetni Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana

KAZALO. LETNO POROČILO 2012 Univerzitetni Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana LETNO POROČILO 2012 KAZALO 1. UVOD 7 1.1 POROČILO PREDSEDNICE SVETA UKC LJUBLJANA 9 2. PREDSTAVITEV ZAVODA 12 LETNO POROČILO 2012 Univerzitetni Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana

Διαβάστε περισσότερα

IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f

IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f 2. Nule i znak funkcije; presek sa y-osom IspitivaƬe

Διαβάστε περισσότερα