Razvojni kazalniki Raiffeisen Krekove banke

Transcript

1 Letno poroëilo 2006

2 Razvojni kazalniki Raiffeisen Krekove banke POMEMBNEJ I PODATKI O POSLOVANJU IN NEKATERI KAZALCI POSLOVANJA OD LETA 2004 DO LETA 2006 RAIFFEISEN KREKOVA BANKA Leto 2006 Leto 2005 Leto 2004 v tisoë tolarjih znesek rast/dec.p.l znesek rast/dec.p.l znesek rast/dec.p.l BILANCA STANJA BilanËna vsota , , ,71 Skupni znezek vlog nebanënega sektorja , , ,14 a) pravnih in drugih oseb , , ,06 b) prebivalstva , , ,19 Skupni znesek kreditov nebanënemu sektorju , , ,08 a) pravnim in drugim osebam , , ,30 b) prebivalstvu , , ,70 Celotni kapital , , ,60 Oslabitev finan.sred.,merj.po odplaëni vred.,in rezervacije , , ,47 Obseg zunajbilanënega poslovanja , , ,97 PovpreËne vloge gospodinjstev , , ,95 PovpreËni krediti gospodinjstvom , , ,62 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA»iste obresti , , ,70»isti neobrestni prihodki , , ,99 Stroπki dela, sploπni in administrativni stroπki , , ,55 Oslabitve in rezervacije , , ,05 Poslovni izid pred obdavëitvijo iz rednega in ustav.posl , , ,36 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega in ustav.posl , TEVILO ZAPOSLENIH , , ,94 DELNICE tevilo delniëarjev , , ,79 tevilo delnic , , ,00 Nominalna vrednost delnice , , ,00 Knjigovodska vrednost delnice , , ,60 KAZALCI v % v % a) Kapital Kapital (znesek) Kapitalska ustreznost 11,47 9,63 10,46 b) Kvaliteta aktive Oslabitve fin.sred.,mer.po odplaë.vred./ bruto aktiva 3,63 3,92 3,63 c) Profitabilnost Obrestna maræa 1,96 2,21 2,56 Donos na aktivo -0,88-1,37 0,07 Donos na kapital pred obdavëitvijo -16,63-26,97 1,18 Donos na kapital po obdavëitvi -10,09-25,24 0,59 d) Stroπki poslovanja Operativni stroπki / povpreëna aktiva 2,85 3,05 3,20 e) Likvidnost Pov.likvidna sred./ pov.kratkoroëne vloge nebanënega se 23,61 59,45 36,66 PovpreËna likvidna sredstva / povpreëna aktiva 9,88 205,93 83,52

3 Letno poroëilo 2006

4 UVODNI DEL Raiffeisen Krekova banka d.d. VIZIJA OdloËeni smo biti med prvimi v razumevanju potreb naπih strank. V Raiffeisen Krekovi banki zdruæujemo lokalno strokovno znanje in mednarodne izkuπnje. Raiffeisen Krekova banka je del banëne skupine Raiffeisen, ki je ponudnik najbolj naprednih finanënih storitev v Srednji in Vzhodni Evropi. POSLANSTVO Smo univerzalna slovenska banka. Nudimo celovito paleto kvalitetnih storitev in gradimo dolgoroëno partnerstvo s komitenti. IπËemo moænosti, kako pomagati slovenskim podjetjem v tujini. S tesnim sodelovanjem nudimo drugim enotam v skupini posebne storitve. Smo vez med finanënimi in nefinanënimi tokovi med skupino Raiffeisen. 2 UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

5 Raiffeisen Krekova banka d.d. UVODNI DEL Kazalo SPLO NI PODATKI PORO»ILO UPRAVE 5 Uprava RKB 6 PoroËilo nadzornega sveta 8 RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN INTERNATIONAL 9 Skupaj na startu: RKB in RI 11 Osebna izkaznica RKB 12 DelniËarska struktura 13 PodroËja poslovanja RKB 15 Upravljanje banke 16 Druæbena odgovornost 19 RKB v letu Zaposleni 22 POSLOVNO PORO»ILO 25 Sploπno gospodarsko okolje 25 Dogodki po datumu bilance 27 Upravljanje s tveganji in Basel II 27 Poslovanje z gospodarskimi druæbami 30 Poslovanje s prebivalstvom 32 Zakladniπtvo in investicijsko banëniπtvo 37 Informacijska tehnologija in komunikacije 43 RA»UNOVODSKO PORO»ILO 46 Revizorjevo poroëilo 47 Bilanca stanja 48 Izkaz poslovnega izida 49 Izkaz gibanja kapitala v poslovnem obdobju 50 Izkaz denarnih tokov 51 Pojasnila k raëunovodskim izkazom 52 Priloge k letnemu poroëilu 90 VODNIK PO SKUPINI RAIFFEISEN 99 Organizacijska shema 101 Pomen kratic 102 BanËna mreæa RKB 103 Naslovi posameznih Ëlanic skupine RZB 106 POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 3

6 OdloËno j

7 Raiffeisen Krekova banka d.d. PORO»ILO UPRAVE PORO»ILO UPRAVE Spoπtovani poslovni partnerji, stranke, lastniki in zaposleni! V preteklem letu smo v Raiffeisen Krekovi banki (RKB) dokazali, da lahko poleg prestrukturiranja portfelja in posodabljanja informacijskega sistema uspeπno opravimo tudi naloge takπnih razseænosti, kot je uvedba evra - ta projekt je od leta 2004 tekel po vsej dræavi. Letno poroëilo, ki je pred vami, kaæe na naπo odloëenost, da doseæemo cilj, ki smo si ga zadali leta v petih letih doseëi petodstotni træni deleæ. Do tja nas vodi pot, na kateri je bila v preteklih letih kopica izzivov. OdloËno smo se jih lotili, pri tem pa si prizadevamo biti prek najsodobnejπih trænih in komunikacijskih poti vseskozi na voljo naπim strankam. TekoËe poslovanje banke v letu 2006 je bilo pozitivno, æal pa so dogodki iz preteklosti znova vplivali na rezultat ob koncu leta. Kljub temu nas opravljeno delo navdaja z optimizmom in pomeni dobro izhodiπëe za naπe delo v prihodnosti: nadaljevali smo proces prestrukturiranja portfelja, informacijski sistem smo postavili na nove temelje ter prilagodili poslovne procese prevzemu evra in standardom upravljanja s tveganji - Basel II. V letu 2006 smo preπli na nov naëin raëunovodenja v skladu z Mednarodnimi standardi raëunovodskega poroëanja (MSRP). Uvedbo evra smo 1. januarja 2007 uspeπno sklenili, za kar so zasluæni vsi zaposleni v banki, predvsem pa projektna skupina, ki je bila zadolæena za nemoten prevzem naπe nove valute. Veliko pozornosti smo namenili predvsem træenju skladov Raiffeisen Capital Management (RCM) in uvedbi novih produktov, kot so naloæbeni certifikati. Menimo, da je na podroëju investicijskega banëniπtva πe veliko priloænosti, saj slovenski varëevalci vse bolj iπëejo nove oblike dolgoroënega varëevanja in produkte, ki bi jim omogoëali donosnejπe naloæbe. V srediπëe naπega delovanja postavljamo stranke, njihove æelje in potrebe - to kaæe odloëitev, da v poslovalnicah RKB nadaljujemo uvajanje sodobnejπega banënega poslovanja s strankami, ki smo ga uvedli æe v FinanËnem centru Tivoli. Poslovalnica v Novem mestu in nova poslovalnica v Mariboru obiskovalcem prinaπata veë zasebnosti in bolj pristen stik s svetovalcem. Naπ cilj je, da v prihodnjih dveh letih posodobimo vse poslovalnice v Sloveniji in tako strankam ter zaposlenim zagotovimo okolje, v katerem se bodo dobro poëutili.»e je bilo preteklo leto zaznamovano z veliko obremenjenostjo vseh zaposlenih s πtevilnimi razvojno-tehnoloπkimi projekti in uvedbo evra, ki je pomenil velik vsebinski, organizacijski in logistiëni zalogaj, bo leto 2007 od nas zahtevalo prilagoditev delovnih procesov. Pri tem bo pomemben in dragocen prispevek prav vsakega izmed zaposlenih, vendar smo prepriëani, da lahko z voljo, odloënostjo in pozitivno naravnanostjo uresniëimo tudi te naërte. POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 5

8 PORO»ILO UPRAVE Raiffeisen Krekova banka d.d. Uprava RKB in podroëja odgovornosti Ëlanov Zoran Nemec, predsednik uprave: notranja revizija, raëunovodstvo, kontroling, kapitalski trgi, zakladniπtvo, komuniciranje, pravne zadeve in pravni nadzor, upravljanje s tveganji, osebje. 6 UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

9 Raiffeisen Krekova banka d.d. PORO»ILO UPRAVE Klemens Nowotny, namestnik predsednika uprave: poslovanje z gospodarskimi druæbami, administracija poslovanja z gospodarskimi druæbami. Od 2. junija 2006 zadolæen πe za poslovanje s prebivalstvom in podporo poslovanja s prebivalstvom. Marko KlemenËiË, Ëlan uprave: organizacija in nabava, centralna banëna operativa, informacijska tehnologija in komunikacije. POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 7

10 PORO»ILO UPRAVE Raiffeisen Krekova banka d.d. PoroËilo nadzornega sveta Heinz Hödl Predsednik nadzornega sveta Uspeh Raiffeisen International temelji na razvejani banëni mreæi v Srednji in Vzhodni Evropi (SVE) in storitvah najviπje kakovosti, ki jih nudimo lokalnim in mednarodnim strankam. Vizija, ki ji sledi Raiffeisen International, je postati vodilna banëna skupina v SVE. Med trgi v SVE so razlike. Slovenski banëni sektor je v primerjavi z ostalimi trgi, kjer je prisotna skupina Raiffeisen International, zelo konkurenëen. V primerjavi z Madæarsko ali Slovaπko so okoliπëine v Sloveniji zelo specifiëne. Poleg tega je Raiffeisen International vstopil na slovenski trg razmeroma pozno in s prevzemom manjπe regionalne banke. V letu 2006 se je nadaljevalo preoblikovanje kreditnega portfelja. Oblikovanje rezervacij zaradi poslovnih dogodkov iz preteklih let je povzroëilo negativne rezultate ob koncu leta. Doseæena je bila zadovoljiva rast na pomembnih poslovnih podroëjih, kamor sodita upravljanje premoæenja in investicijsko banëniπtvo. Veseli nas, da je bila Raiffeisen Krekova banka v letu 2006 najuspeπnejπa med vsemi ponudniki tujih vzajemnih skladov v Sloveniji. V sodelovanju z Raiffeisen Centrobank je predstavila garantirani certifikat CECExt Winner in indeksni certifikat SBI TOP, s Ëimer je postala prva banka, ki je v Sloveniji ponudila te produkte. V letu 2006 je banka odprla novo poslovalnico v Mariboru in preselila poslovalnico v Novem mestu v sodobne prostore na novi lokaciji. Nadzorni svet je na svojih rednih sreëanjih obravnaval strateπke in poslovne teme, povezane z razvojem banke, njenim trenutnim delovanjem in poslovnimi rezultati. SkupπËina delniëarjev je odobrila dokapitalizacijo. Od 1. junija 2006 je uprava banke triëlanska; prodajne funkcije so se zdruæile, tako sta zdaj podroëje poslovanja z gospodarskimi druæbami in podroëje poslovanja s prebivalstvom v pristojnosti enega od Ëlanov. Namen te spremembe je poveëati uëinkovitost delovanja banke, kar je v skladu s standardi organizacijske strukture Raiffeisen International. Raiffeisen Krekova banka postaja Ëedalje bolj pomemben vezni Ëlen med svojimi strankami, lokalnim trgom in skupino Raiffeisen International. Strankam omogoëa dostop do produktov zavarovalniπke skupine UNIQA, z velikim uspehom træi 17 skladov Raiffeisen Capital Management in, kot æe omenjeno, razvija tesno sodelovanje z Raiffeisen Centrobank. Tako ostajajo naπi cilji nespremenjeni: uresniëevati naπe skupno poslanstvo s storitvami visoke kakovosti s pomoëjo zaposlenih, uëinkovitega sistema in optimalnih banënih procesov. Iskreno se zahvaljujem upravi banke in vsem zaposlenim za njihovo predanost in pomemben prispevek, ki ga dajejo s strokovnim pristopom tako v Raiffeisen Krekovi banki kot v celotni skupini Raiffeisen International. 8 UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

11 Raiffeisen Krekova banka d.d. RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN RAIFFEISEN KREKOVA BANKA IN SKUPINA RAIFFEISEN INTERNATIONAL 9znanje Raiffeisen Krekova banka je Ëlanica Skupine RZB (RZB Group) in hëerinsko podjetje druæbe Raiffeisen International Bank-Holding AG. Raiffeisen International je konsolidirana druæba Raiffeisen Zentralbank Österreich AG (RZB), ki ima sedeæ na Dunaju. RZB je obvladujoëa druæba Skupine RZB in je osrednja institucija avstrijske BanËne skupine Raiffeisen (Raiffeisen Banking Group), najmoënejπe banëne skupine v dræavi z najbolj obseæno lokalno distribucijsko mreæo. RZB je bila ustanovljena leta 1927, danes pa ponuja celoten spekter storitev komercialnega in investicijskega banëniπtva v Avstriji. V Srednji in Vzhodni Evropi (SVE) se uvrπëa med vodilne banke; komercialno in investicijsko banëniπtvo ter poslovanje s prebivalstvom ponuja na naslednjih træiπëih: Albanija Raiffeisen Bank Sh.a. Belorusija Priorbank, OAO Bosna in Hercegovina Raiffeisen Bank d.d. Bosna i Hercegovina Bolgarija Raiffeisenbank (Bulgaria) EAD Hrvaπka Raiffeisenbank Austria d.d.»eπka republika Raiffeisenbank a.s. in ebanka, a.s. Madæarska Raiffeisen Bank Zrt. Kosovo Raiffeisen Bank Kosovo S.A. Poljska Raiffeisen Bank Polska S.A. Romunija Raiffeisen Bank S.A. Rusija ZAO Raiffeisenbank Austria in OAO Impexbank Srbija Raiffeisen banka a.d. Slovaπka Tatra banka, a.s. Slovenija Raiffeisen Krekova banka d.d. Ukrajina VAT Raiffeisen Bank Aval Raiffeisen International je krovna druæba teh bank in njihova veëinska lastnica - pogosto 100-odstotna ali blizu 100 odstotkov. tevilne lizinπke druæbe (tudi ena v Kazahstanu) so Ëlanice skupine. Po najveëji prvi javni ponudbi v avstrijski zgodovini (aprila 2005) RZB ostaja veëinski delniëar druæbe Raiffeisen International, saj ima v lasti 70 odstotkov kapitalskih delnic. Preostalih 30 odstotkov delnic kotira na Dunajski borzi in je v lasti institucionalnih ter individualnih investitorjev. Konec leta 2006 je bilo v SVE 2848 poslovnih enot, Ëez zaposlenih pa je skrbelo za veë kot 12,1 milijon strank. POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB

12 RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN Raiffeisen Krekova banka d.d. BilanËna vsota Raiffeisen International je konec decembra 2006 znaπala 55,9 milijarde evrov, kar pomeni poviπanje za 37 odstotkov v primerjavi z decembrom Brez enkratnih uëinkov je konsolidirani dobiëek (po poplaëilu davkov in manjπinskih deleæev) po mednarodnih standardih raëunovodskega poroëanja (MSRP) dosegel 594 milijonov evrov oziroma se je poveëal za 55 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leta Skupaj z enkratnima uëinkoma (prodaja manjπinskega deleæa v Bank TuranAlem v Kazahstanu in deleæa v bivπi Raiffeisenbank Ukrajina) se je konsolidirani dobiëek poveëal na 1,18 milijonov evrov. Donos na kapital pred davki (brez enkratnih uëinkov) je znaπal 27,3 odstotke (poveëanje v viπini 5,5 odstotnih toëk), razmerje stroπki/ prihodki pa se je izboljπalo za 2,5 odstotnih toëk na 59,1 odstotek (skupaj z enkratnima uëinkoma na 45,4 odstotke). BilanËna vsota Skupine RZB je konec decembra 2006 znaπala 115,6 milijarde evrov, kar pomeni porast za 23 odstotkov v primerjavi s koncem leta Po MSRP je bil dobiëek pred davki milijonov evrov, kar pomeni poveëanje za 102 odstotka v primerjavi z istim obdobjem leta 2005 (skupaj z navedenima enkratnima uëinkoma). Donos na kapital pred davki je bil 26,7-odstoten (brez enkratnih uëinkov), razmerje stroπki/prihodki pa se je prav tako izboljπalo na 56,7 odstotkov. Poleg banënega poslovanja, ki ga dopolnjujejo predstavniπtva v Litvi (Vilnius), Moldaviji (Chisinau) in Rusiji (Moskva), deluje RZB v SVE z veë specializiranimi druæbami, ki med drugim ponujajo reπitve na podroëju zdruæitev in prevzemov, nepremiënin, upravljanja skladov, leasinga in hipotekarnih kreditov. Poslovna mreæa RZB v Zahodni Evropi in ZDA zajema poslovno enoto v Londonu in predstavniπtva v New Yorku, Bruslju, Frankfurtu, Milanu, Parizu in Stockholmu. FinanËna druæba v New Yorku (s predstavniπkimi pisarnami v Chicagu in Houstonu) ter podruæniëna banka na Malti dopolnjujeta æe tako razvejano mreæo. V Aziji ima RZB poslovne enote v Pekingu (s predstavniπko pisarno v Zhuhaiju) in Singapurju, prav tako pa predstavniπtva v Hoπiminh Cityju, Hongkongu, Mumbaiju, Teheranu in Seulu. Takπna mednarodna prisotnost jasno kaæe na strategijo banke na razvijajoëih se træiπëih. Bonitetne ocene za RZB so: Standard & Poor s kratkoroëno A-1 Standard & Poor s dolgoroëno A+ Moody s kratkoroëno P-1 Moody s dolgoroëno Aa2* Moody s finanëna trdnost C *zviπano iz A UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

13 Raiffeisen Krekova banka d.d. RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN Skupaj na startu: RKB in RI Krekova banka je bila ustanovljena leta Kot srednje velika, samostojna, vseslovenska in univerzalna banka je skoraj deset let uspeπno in aktivno sodelovala na slovenskem banënem trgu. Pri svojem delu se je sooëala z mnogimi izzivi modernega banëniπtva v naπi mladi dræavi. Poslovala je uspeπno in dosegla veëino ambiciozno zastavljenih ciljev, saj je bila vrsto let najhitreje rastoëa slovenska banka in ves Ëas tudi visoko dobiëkonosna. Sodelovala je pri kreditiranju samostojnih podjetnikov, manjπih podjetij in s Skladom Republike Slovenije za malo gospodarstvo. Krekova banka je bila ves Ëas ustanova, ki je znala prisluhniti slovenskemu prebivalstvu in ponujala svoje storitve najveëjim slovenskim podjetjem. Uspeπno je sodelovala tudi pri kreditiranju izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. PoËasi, a z vztrajnimi in odloënimi koraki se je vzpenjala po lestvici slovenskega banëniπtva, kjer se je uvrπëala na deveto mesto med slovenskimi banënimi hiπami. Od leta Raiffeisen Krekova banka d.d. V letu 2002 je Krekova banka postala pomemben del ene najveëjih evropskih banënih skupin, saj je v prizadevanjih za pribliæevanje evropskim integracijam izbrala za svojega partnerja najveëjo avstrijsko banëno skupino Raiffeisen Zentralbank (RZB). Skupaj z uglednim lastnikom, mednarodno banëno skupino Raiffeisen, skrbimo, da naπa banka ohranja identiteto vseslovenske, univerzalne banke. e naprej krepimo sodelovanje z malimi in srednjimi podjetji ter podjetniki posamezniki. Trudimo se poglobiti odnose tudi z velikimi slovenskimi podjetji in multinacionalkami s sedeæem v Sloveniji. V zadnjih letih posebno pozornost namenjamo poslovanju s prebivalstvom. Poleg πtevilnih poslovnih interesov obe banki, strateπki partnerici, povezuje ista ideja, na kateri temeljita njuni poslanstvi. Tako kot Janez Evangelist Krek je bil Friedrich Wilhelm Raiffeisen ustanovitelj prvih hranilnic in zagovornik ideje o vzajemni pomoëi, ki zagotavlja varnost in stabilnost. Ob nespremenjenih vrednotah se tako spreminjajo le cilji Raiffeisen Krekove banke. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali zagotavljati kakovostno ponudbo storitev in razvijali oseben odnos s strankami. Mednarodni logotip Raiffeisen je sestavljen iz dveh prekriæanih stiliziranih konjskih glav in ga lahko zasledimo æe pred veë stoletji v evropskem ljudskem izroëilu. Je simbol obrambe proti zlu in æivljenjskim nevarnostim in ga πe zmeraj najdemo na kmeëkih hiπah v Srednji Evropi. V skladu s cilji ustanovitelja Wilhelma Raiffeisna so se Ëlani sistema Raiffeisen πëitili pred ekonomskimi tveganji z zdruæitvijo v zadrugo in so prav zato izbrali znak, sestavljen iz dveh prekriæanih stiliziranih konjskih glav, kot simbol zaπëite pod skupno streho. Logotip se je razvil v mednarodno poznano in pozitivno asociirano blagovno znamko, uporablja pa se po vsem svetu. POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 11

14 RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN Raiffeisen Krekova banka d.d. Osebna izkaznica RKB Osnovni podatki na dan : Naslov: Raiffeisen Krekova banka d.d. (RKB) Slomπkov trg 18, 2000 Maribor Telefon: 02/ Telefaks: 02/ Spletna stran: Datum ustanovitve: 16. oktober 1992 MatiËna πtevilka: DavËna πtevilka: SI tevilka vpisa v sodni register: Osnovni kapital druæbe: 3.386, ,00 SIT ( ,17 EUR) tevilo izdanih in vplaëanih delnic: kosovnih delnic Predsednik uprave: Zoran Nemec»lani uprave: Klemens Nowotny, namestnik predsednika uprave Marko KlemenËiË Predsednik nadzornega sveta: Heinz Hödl (predsednik)»lani nadzornega sveta: Peter Lennkh (namestnik predsednika), Franz Rogi (Ëlan) Struktura delniëarjev: 85,65 % - Raiffeisen International Bank-Holding AG 9,90 % - Raiffeisen Landesbank Steirmarkt AG 3,00 % - Raiffeisen Landesbank Burgeland 1,45 % - posamezni delniëarji tevilo poslovalnic: Trinajst, v naslednjih krajih: Maribor (2), Ljubljana (3), Celje, Koper, Kranj, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, oπtanj, Ptuj. tevilo zaposlenih: UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

15 Raiffeisen Krekova banka d.d. RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN DelniËarska struktura Pomembnejπi podatki o poslovanju in nekateri kazalci poslovanja tevilo delniëarjev: tevilo delnic: Knjig. vred. delnice* * (v SIT) Nominalna vrednost delnice: SIT za delnico DelniËarji in delniπki kapital banke RKB je v letu 2006 izdala navadnih imenskih delnic 6. izdaje z nominalno vrednostjo tolarjev za delnico. Osnovni kapital banke se je tako poveëal za tolarjev na tolarjev, razdeljen pa je na navadnih delnic. Delnice se glasijo na ime in so izdane v nematerializirani obliki. Konec decembra 2006 je bilo v lasti Raiffeisen International Bank-Holding AG veë kot 85 odstotkov delnic Raiffeisen Krekove banke d.d. tevilo delniëarjev se je lani zmanjπalo s 410, kolikor jih je bilo na zaëetku leta, na 402 ob koncu leta Podatki o desetih najveëjih delniëarjih - pravnih osebah - Raiffeisen Krekove banke, ki so lastniki navadnih delnic z glasovalno pravico, in njihovih deleæih v delniπkem kapitalu na dan so razvidni iz naslednjega pregleda: DelniËar tevilo delnic deleæ v %: Raiffeisen International Bank-Holding AG ,65 Raiffeisen Landesbank Steiermark AG ,90 Raiffeisen Landesbank Burgenland ,00 ÆU Hruπica 55 0,02 Kongregacija πolskih sester 50 0,02 Obrtna zbornica Slovenije 48 0,02 kofija Koper 44 0,02 RadeËe papir 20 0,01 SKUPAJ ,64 POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 13

16 RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN Raiffeisen Krekova banka d.d. Struktura delniπkega kapitala Raiffeisen Krekove banke je bila ob koncu leta 2006 naslednja: Sektor πt. delnic v % Tujci ,93 Prebivalstvo ,94 Cerkveno-pravne osebe 213 0,09 Gospodarstvo 57 0,02 Javni sektor 48 0,02 SKUPAJ Podatki o izplaëanih dividendah Na podlagi sklepov skupπëin o razdelitvi Ëistega dobiëka so bile od leta 1996 do leta 2005 delniëarjem izplaëane dividende, razvidne iz tabele: IzplaËana dividenda v letu Znesek v SIT na delnico ni bila izplaëana ni bila izplaëana ni bila izplaëana ni bila izplaëana Podatki o odkupljenih lastnih delnicah Po stanju Raiffeisen Krekova banka d.d. ni imela odkupljenih lastnih delnic UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

17 Raiffeisen Krekova banka d.d. RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN PodroËja poslovanja RKB: poslovanje s prebivalstvom poslovanje z gospodarskimi druæbami kapitalski trgi zakladniπtvo STORITVE IN DEJAVNOSTI Za prebivalstvo: kratkoroëni in dolgoroëni krediti, depoziti v lokalni in tuji valuti, transakcijski raëuni, elektronsko banëniπtvo, hranilne in varëevalne knjiæice, rentno varëevanje, debetne kartice Activa Maestro, klasiëna in zlata plaëilna kartica Activa Mastercard, dolgoroëni stanovanjski krediti, træenje 17 investicijskih skladov Raiffeisen Capital Management ter naloæbenih certifikatov Raiffeisen Central Bank. Za gospodarske druæbe: raëuni v domaëi in tujih valutah, krediti (kratkoin dolgoroëni), garancije, nakazila doma in v tujino, dokumentarni posli, projektno financiranje in odkupi terjatev. Banka za omenjene produkte omogoëa poslovanje po elektronski poti. Kapitalski trgi: borzno posredovanje na domaëih in tujih trgih, gospodarjenje z vrednostnimi papirji, vodenje raëunov nematerializiranih vrednostnih papirjev, svetovanje, upravljanje s premoæenjem, private banking, svetovanje pri zdruæitvah in prevzemih, træenje investicijskih skladov Raiffeisen Capital Management in træenje naloæbenih certifikatov Raiffeisen Centrobank. Avstrija Madžarska Murska Sobota Maribor Ptuj oštanj Italija Kranj Celje Nova Gorica Ljubljana Slovenija Novo mesto Hrvaška Koper POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 15

18 RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN Raiffeisen Krekova banka d.d. Upravljanje banke Premiπljen sistem upravljanja banke prispeva k uëinkovitejπi komunikaciji z delniëarji, zaposlenimi in drugimi deleæniki ter tako poveëuje njihovo zaupanje v naπe poslovanje. Upravljanje banke in njenih podruænic temelji na zakonskih doloëilih in internih predpisih ter uveljavljeni dobri poslovni praksi. Druæbo vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. SkupπËina delniëarjev Skladno z Zakonom o gospodarskih druæbah je skupπëina delniëarjev organ druæbe, v katerem delniëarji uresniëujejo svoje pravice v zadevah banke. Sklicevanje skupπëine je urejeno s statutom druæbe, v skladu z veljavno zakonodajo. SkupπËino delniëarjev skliëe uprava praviloma enkrat na leto, udeleæijo pa se je lahko vsi delniëarji, ki najkasneje tri dni pred skupπëino najavijo udeleæbo, in pooblaπëenci ali zastopniki delniëarjev, ki za delniëarje uresniëujejo glasovalno pravico. Sklic skupπëine je v vseslovenskem dnevniku objavljen najmanj 30 dni pred zasedanjem. Najpomembnejπe zadeve, o katerih odloëajo delniëarji na redni letni skupπëini, so uporaba bilanënega dobiëka, razreπnica upravi in nadzornemu svetu ter imenovanje revizorja. Nadzorni svet NaËin dela, sklicevanje sej in druge zadeve, ki so pomembne za delo nadzornega sveta RKB, so doloëeni v statutu druæbe in poslovniku o delu nadzornega sveta. Nadzorni svet RKB ima tri Ëlane, ki jih izvoli skupπëina. Skladno z Zakonom o gospodarskih druæbah pripravi predsednik nadzornega sveta poroëilo, v katerem podrobneje opiπe osrednje aktivnosti in delovanje nadzornega sveta za preteklo poslovno leto.»lani nadzornega sveta so izvoljeni za πtiri leta in so po preteku te dobe lahko ponovno izvoljeni. V skladu s poslovnikom o delu nadzornega sveta se mora nadzorni svet sestati najmanj πtirikrat letno. Uprava RKB d.d. vodi uprava. Sestavljajo jo predsednik uprave in Ëlani, ki jih imenuje nadzorni svet. Uprava je imenovana za dobo petih let, z moænostjo neomejenega ponovnega imenovanja. tevilo Ëlanov uprave ter njihova delovna podroëja in pooblastila na predlog predsednika uprave doloëi nadzorni svet 16UËinko 16 s poslovnikom uprave. Uprava vodi druæbo v dobro druæbe, samostojno in na lastno odgovornost. UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

19 Raiffeisen Krekova banka d.d. RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN Revizija Osrednji namen zunanje in notranje revizije je Ëim bolj zmanjπati tveganja, ki se pojavljajo pri pripravi raëunovodskih informacij. Kakovostne raëunovodske informacije so temelj za odgovorno sprejemanje pomembnih poslovnih odloëitev. Za zagotavljanje raëunovodskih informacij je odgovorna uprava. Notranja revizija Cilj delovanja sluæbe za notranjo revizijo je pomagati upravi in drugim vodstvom na vseh nivojih k boljπemu upravljanju, dvigu kakovosti, gospodarnosti in uëinkovitosti poslovanja v okviru sprejete strategije, poslovne politike ter poslovnih in finanënih naërtov. Zunanja revizija Zunanja revizija, ki jo opravlja pooblaπëena revizijska druæba, poleg redne letne revizije raëunovodskih izkazov zagotavlja posredovanje strokovnih opozoril za izboljπanje sistema notranje kontrole in za obvladovanje tveganja vseh vrst. Da bi zagotovili popolno neodvisnost, banka sodeluje z revizorsko hiπo Ernst & Young d.o.o. pri revidiranju raëunovodskih izkazov in letnih poroëil. vita taktika POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 17

20 sob a ju

21 Raiffeisen Krekova banka d.d. RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN Druæbena odgovornost V RKB se zavedamo pomembnosti trdne naveze med træno dejavnostjo in druæbeno odgovornostjo. Slednji namenjamo precej pozornosti pri poslovanju in v naπem vsakdanjem komuniciranju, ki prav zato zajema vse javnosti banke. Pri vzajemno odgovornem in koristnem delovanju je naπe drugo naëelo kontinuiteta, saj ta prispeva k razvijanju dolgoroënega in trdnega odnosa z naπimi strankami in partnerji. To velja tudi za okolje, v katerem smo dejavni poslovno, kot sponzorji, pokrovitelji ali donatorji ter kot pobudniki nekaterih humanitarnih akcij. Kot banka s sedeæem v Mariboru, a z vseslovensko naravnanostjo in vpetostjo v mednarodno okolje, æe veë let podpiramo Festival Lent, dogodek, ki ima podobne lastnosti: njegovo prizoriπëe je v Mariboru, vendar je æe dolgo ne le eden najpomembnejπih slovenskih festivalov, ampak tudi mednarodno uveljavljena prireditev te vrste. Slovenska kultura je nepogreπljiv del javnega æivljenja, zato smo æe nekaj let med sponzorji Slovenskega narodnega gledaliπëa Maribor, ki je dokazalo, da je mogoëe z dobrim poslovnim naërtom in kakovostnim repertoarjem doseëi marsikaj: povrnitev statusa kulturne ustanove nacionalnega pomena, prenovo dvorane in polne sedeæe. V RKB seveda spremljamo dogajanje v gospodarstvu in na finanënem podroëju. Tako je bila naπa banka æe Ëetrto leto glavni sponzor sreëanja gospodarstvenikov Primorske, ki omogoëa izmenjavo mnenj in izkuπenj gospodarstvenikom s politiki in predstavniki lokalne skupnosti. V preteklem letu smo v banki veliko truda namenili seznanjanju strank s pripravami na uvedbo evra, pri Ëemer nismo pozabili na skupine s posebnimi potrebami. Ob mednarodnem dnevu bele palice smo predstavnikom Zveze druπtev slepih in slabovidnih Slovenije predali posebej prilagojene pretvornike valut. S tem pripomoëkom smo slepim in slabovidnim æeleli olajπati privajanje na evro. Otrokom mariborskega Centra za sluh in govor pa smo podarili sredstva za nakup didaktiënih kompletov za spoznavanja nove valute. Raiffeisen Krekova banka je za odpravo posledic min na obmoëju Jugovzhodne Evrope v letu 2006 prispevala milijon tolarjev Fundaciji za razminiranje. Tako se banka pridruæuje vsem, ki si prizadevajo za Ëim hitrejπo odstranitev tihih ubijalcev - min, ki lokalnemu prebivalstvu v minsko onesnaæenih dræavah, kjer ima predstavniπtva tudi naπa matiëna banka, onemogoëajo sproπëeno in varno æivljenje. V sklopu festivala Lent je RKB pripravila likovno delavnico za otroke Mladinskega doma Maribor. Ustvarjanje na temo evra je vodil akademski slikar Primoæ Seliπkar, nastali izdelki pa so bili na ogled v banënih poslovalnicah v Mariboru, na Ptuju in v Murski Soboti. V okviru projekta Verjemi vase in osvoji svet, katerega pobudnica je Benka Pulko, je RKB lani omogoëila celoletno πolanje dvema tibetanskima deklicama. POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 19

22 RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN Raiffeisen Krekova banka d.d RKB v letu 2006 Novi Ëlan uprave 1. februarja 2006 se je upravi Raiffeisen Krekove banke pridruæil Marko KlemenËiË. Zadolæen je za podroëja banëne operative in informacijske tehnologije ter organizacije. Marca priëeli træenje petih novih skladov RCM Ponudbi 10 investicijskih skladov RCM se je po pridobitvi soglasja Agencije za trg vrednostnih papirjev pridruæilo pet novih skladov - πtirje delniπki skladi, in sicer Raiffeisen-Energie-Aktien, ki je usmerjen na podroëje proizvajalcev in oskrbovalcev z energijo, Raiffeisen-HealthCare-Aktien, ki zajema delnice podjetij iz sektorja zdravstva in farmacije, Raiffeisen-Pacifik-Aktien, ki se geografsko navezuje na obmoëje Tihega oceana in tamkajπnjih razvitih trgov, in Raiffeisen- EmergingMarkets-Aktien, ki vlaga v delnice podjetij na razvijajoëih se trgih (Brazilija, Mehika, Juæna Koreja), ter sklad denarnega trga Raiffeisen-Euro-Liquid. Izbor za træenje petih novih skladov je bil opravljen na osnovi bonitetne ocene, velikosti in dobrih donosov. Sprememba v lastniπki strukturi RKB V zaëetku marca 2006 sta dve avstrijski deæelni banki Raiffeisen od Raiffeisen International Bank-Holding AG, najveëjega lastnika RKB, pridobili del delnic naπe banke. Tako ima zdaj Raiffeisen Landesbank Steiermark 9,90 odstotka, Raiffeisen Landesbank Burgenland pa 3 odstotke delnic RKB. Zaradi tega se je spremenil lastniπki deleæ druæbe Raiffeisen International in zdaj znaπa 85,65 odstotka vseh delnic RKB. SkupπËina potrdila dokapitalizacijo Raiffeisen Krekove banke DelniËarji so se na skupπëini seznanili s poslovanjem banke v minulem letu, z letnim poroëilom uprave in nadzornega sveta ter s pozitivnim mnenjem revizijske druæbe Ernst & Young. Banka je lani priëela proces prestrukturiranja in preoblikovanja kreditnega portfelja. Zaradi odpovedi zavarovanj kreditnih pogodb s strani zavarovalnice Adriatic Slovenica (AS) pa je RKB oblikovala dodatne rezervacije, ki so vplivale na poslovni rezultat v DelniËarji so potrdili sklep o podelitvi razreπnice upravi in nadzornemu svetu banke za poslovno leto Za revizorja, ki revidira letno poroëilo druæbe za leto 2006, so imenovali revizijsko druæbo Ernst & Young. Na skupπëini so delniëarji izglasovali tudi sklep o dokapitalizaciji Raiffeisen Krekove banke. Na osnovi tega je bilo izdanih navadnih imenskih delnic 6. izdaje z nominalno vrednostjo tolarjev za delnico. Emisijska vrednost delnice je znaπala tolarjev. Kapital banke se je tako poveëal za tolarjev, obstojeëi delniëarji pa so imeli izkljuëno sorazmerno UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

23 Raiffeisen Krekova banka d.d. RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN prednostno pravico za nakup novih delnic. Osnovni kapital banke se je s tem poveëal na tolarjev. Konec maja novomeπka poslovalnica v novih prostorih Novomeπko poslovalnico smo 29. maja 2006 preselili v nove prostore v Rozmanovi ulici 16. Poslovalnica ustreza sodobnim trendom æivljenja in banënega poslovanja, zato je strankam olajπala vsakodnevne opravke. S selitvijo v sodobno poslovalnico v Novem mestu Raiffeisen Krekova banka uresniëuje naërtovano prenovo svoje banëne mreæe. Odstop Ëlanice uprave 1. junija je odstopila Ëlanica uprave Danica OzvaldiË, zadolæena za poslovanje s prebivalstvom. Po sklepu nadzornega sveta je to podroëje prevzel Klemens Nowotny, Ëlan uprave, zadolæen za poslovanje z gospodarskimi druæbami. Odprli πe eno poslovalnico v Mariboru Konec avgusta smo odprli novo poslovalnico RKB v nakupovalnem srediπëu Planet Tuπ na Studencih v Mariboru. Urejena je po sodobnih banënih standardih, ki obiskovalcem prinaπajo veë zasebnosti in pristnejπi stik s svetovalcem. Pri naërtovanju poslovalnice je bilo vodilo prilagoditi banëno poslovanje sodobnemu naëinu æivljenja in tako prispevati h kakovosti bivanja MariborËanov. e dva nova sklada Sredi septembra je RKB priëela træiti Raiffeisen-TopSelection-Garantiefonds, prvi garantirani sklad skladov RCM, ki je na voljo slovenskim vlagateljem, in Raiffeisen-A.R-Global-Balanced, sklad, ki je namenjen bolj previdnim vlagateljem. PrviË na slovenskem trgu naloæbeni certifikati V novembru je Raiffeisen Krekova banka v sodelovanju z Raiffeisen Centrobank priëela træiti garantirani certifikat CECExt Winner in indeksni certifikat SBI TOP. Novi predsednik NS Raiffeisen Krekove banke Nadzorni svet je izvolil novega predsednika nadzornega sveta, ker je prejπnjemu potekel mandat. Od decembra 2006 je predsednik NS RKB Heinz Hödl. POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 21

24 RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN Raiffeisen Krekova banka d.d. Naπa Zaposleni Ob koncu leta 2006 je bilo v RKB 382 zaposlenih. V primerjavi z letom 2005 je πtevilo zaposlenih zaradi poveëanja poslovanja in aktivnosti pri πtevilnih obseænih projektih zraslo za 38. Graf po letih od leta πtevilo zaposlenih Izobrazbena in starostna struktura zaposlenih V RKB se zavedamo, da sta izobrazba in strokovna usposobljenost zaposlenih kljuëna za uspeπno in kakovostno delo, obenem pa pomenita konkurenëno prednost. Ob koncu leta 2006 je imela skoraj polovica vseh zaposlenih VI. ali viπjo stopnjo izobrazbe - natanëneje 179 zaposlenih oz. 46,86 odstotka (med njimi je bilo 74,86 odstotka takih s VII. stopnjo izobrazbe, en zaposleni ima VIII. stopnjo izobrazbe). Med zaposlenimi RKB je bilo æensk, to je 65,71 odstotka, in 131 moπkih (34,29 odstotka). PovpreËna starost je bila 35 let, kar kaæe na dinamiënost RKB UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

25 Raiffeisen Krekova banka d.d. RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN ekipa Struktura zaposlenih æenske moπki Usposabljanje in izobraæevanje V RKB omogoëamo in vzpodbujamo izobraæevanje, tako znotraj kot zunaj banke, zaposlenim pa pomagamo pri pridobivanju izkuπenj v tujini z izmenjavo med bankami v mreæi Raiffeisen. V letu 2006 se je razliënih oblik usposabljanja in izobraæevanja udeleæilo 274 zaposlenih. tevilo izobraæevalnih dni je znaπalo 4,18 dneva na zaposlenega. Poleg udeleæbe na osebnostnih izobraæevanjih in drugih funkcionalnih usposabljanjih so se zaposleni tudi strokovno izpopolnjevali. POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 23

26

27 Raiffeisen Krekova banka d.d. POSLOVNO PORO»ILO POSLOVNO PORO»ILO Sploπno gospodarsko okolje Gospodarska aktivnost v Sloveniji je v letu 2006 dosegla zavidljivo raven, saj se je stopnja gospodarske rasti v primerjavi z letom poprej zviπala za 1,2 odstotne toëke in presegla mejo petih odstotkov na letni ravni. V letu 2007 lahko priëakujemo rahlo umirjanje rasti BDP, saj naj bi se ta v primerjavi z letom poprej zniæala za okoli 0,5 odstotne toëke. Inflacija v letu 2006 se je ustalila na pribliæno enakem nivoju kot preteklo leto. Cene æivljenjskih potrebπëin so na medletni ravni zrasle za 2,8 odstotka (v letu 2005 za 2,3 odstotka), medtem ko je povpreëna vrednost inflacije vztrajala pri 2,5 odstotka. Kljub temu je bilo gibanje cen v nekaterih skupinah πe vedno nadpovpreëno, tako so na primer podobno kot v letu 2005 v letu 2006 cene storitev rasle hitreje kot cene blaga. V zadnjih dneh leta 2006 je dræava sprejela nov Zakon o banëniπtvu (ZBan-1), ki ureja tako pogoje za ustanovitev, poslovanje, nadzor in prenehanje kreditnih institucij s sedeæem v Sloveniji kot pogoje, pod katerimi lahko osebe s sedeæem zunaj Slovenije opravljajo banëne storitve, vzajemno priznane banëne storitve in storitve izdaje elektronskega denarja na obmoëju Slovenije. Dræava je sprejela πe sveæenj novih davënih zakonov in iz njih izpeljanih pravilnikov. 1. januarja 2007 so tako zaëeli veljati Zakon o dohodku pravnih oseb (ZDDPO- 2), Zakon o dohodnini (ZDOH-2) in Zakon o davënem postopku (ZDavP-2). Na denarnem trgu se je v primerjavi s predhodnim letom kreditna dejavnost bank πe naprej krepila. Banke so v preteklem letu domaëim nebanënim sektorjem odobrile kredite v viπini 946,7 milijarde SIT neto, kar je dobre tri Ëetrtine veë kot v predhodnem letu. Kar 92,7 odstotka je bilo deviznih kreditov, vendar se je njihov pomen v zadnjih mesecih leta 2006, zaradi moëno okrepljenega tolarskega zadolæevanja prebivalstva, rahlo omilil. Podjetja in nefinanëne institucije so tudi v letu 2006 nadaljevala zadolæevanje pri domaëih bankah v obliki deviznih kreditov, medtem ko so æe drugo leto zapored tolarske kredite neto odplaëevala. Celotni neto tokovi kreditov podjetjem in NFI so v preteklem letu dosegli vrednost 685 milijard SIT, kar znaπa dobro tretjino veë sredstev kot leto pred tem. Tudi zadolæevanje prebivalstva se je v letu 2006 okrepilo, saj so celotni neto tokovi kreditov prebivalstvu lani dosegli vrednost 264,4 milijarde SIT, kar pomeni nekaj manj kot 30-odstotno poveëanje glede na leto poprej. Prebivalstvo je v zadnjih dveh mesecih preteklega leta predvsem okrepilo zadolæevanje v obliki tolarskih kreditov, ki so tako v letu 2006 dosegli vrednost 110,7 milijarde SIT in skoraj za 20-krat presegli vrednost iz leta POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 25

28 POSLOVNO PORO»ILO Raiffeisen Krekova banka d.d. Obseg banënih vlog prebivalstva se v prvih enajstih mesecih leta 2006 ni nikoli poveëal za veë kot 1,5 odstotka na meseëni ravni. Zato pa je bilo v zadnjem mesecu opaziti krepitev obsega za kar 3,2 odstotka, kar je najveë v zadnjih dveh letih. Kot enega izmed razlogov za okrepljeno rast lahko navedemo nekoliko veëji priliv gotovine v banke pred zamenjavo valute oziroma prevzemom evra. Krepile so se tako tolarske kot devizne vloge. Skupni neto tokovi vlog prebivalstva v bankah so tako v preteklem letu dosegli vrednost 196,5 milijarde SIT, kar je za dobro polovico veë kot v letu Prav tako se je nadaljevala visoka rast obsega sredstev v vzajemnih skladih. Obseg sredstev je konec leta izkazoval vrednost 461,5 milijarde SIT in je bil za 40 odstotkov viπji kot v preteklem letu. Tako je oblika varëevanja prebivalstva v vzajemnih skladih v letu 2006 znaπala 16,8 odstotka vlog prebivalstva v bankah. Pomembnejπa dejavnika pri poveëanju sredstev v vzajemnih skladih sta njihova solidna donosnost in vse veëje πtevilo vzajemnih skladov, ki jih ponujajo domaëi upravljavci. Na Ljubljanski borzi so se v letu 2006 cene delnic, po preteænem zniæevanju v letu poprej, ponovno okrepile. Osrednji indeks SBI20 je kljub zniæanju v prvem Ëetrtletju s 37,9-odstotno rastjo dosegel drugo najviπjo rast doslej. e nekoliko bolj se je okrepil celotni obseg træne kapitalizacije na Ljubljanski borzi, ki je porasla kar za 41,5 odstotka. Obseg celotnega prometa na Ljubljanski borzi (vkljuëno s trgom uradnih vzdræevalcev likvidnosti) je v letu 2006 z 807,9 milijarde SIT za slabo Ëetrtino presegel vrednost iz leta Za slovenske banke je bilo leto 2006 zelo razgibano, saj so morale svoje delovanje prilagoditi prevzemu nove valute. Medletna stopnja rasti bilanëne vsote banënega sistema je konec preteklega leta dosegla vrednost 15,2 odstotka, absolutno poveëanje bilanëne vsote banënega sistema pa je znaπalo milijard SIT. V letu 2006 so k poveëanju bilanëne vsote najveë prispevali krediti nebanënemu sektorju, 91 odstotkov, od tega krediti prebivalstvu 20 odstotkov in krediti pravnim osebam 71 odstotkov. Z vstopom Slovenije v Evropsko monetarno unijo ter glede na preostale trende in izzive v slovenskem banënem in gospodarskem prostoru lahko predvidevamo, da bomo tudi v prihodnje priëa poveëevanju konkurenënosti znotraj slovenskega banënega sistema. Slovenija s svojo geografsko lego in nedavnim prevzemom evra postaja πe bolj privlaëna za obstojeëe in potencialne nove tuje investitorje, ki bi lahko tako zaëutili dodatne investicijske potenciale na sonëni strani Alp. V RKB imamo kot del skupine Raiffeisen dostop do znanj, ki temeljijo na dolgoletnih izkuπnjah. To nam omogoëa, da svojim strankam ponudimo tako πirπi nabor kot viπjo kakovost storitev UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

29 Raiffeisen Krekova banka d.d. POSLOVNO PORO»ILO Dogodki po datumu bilance Nova nacionalna valuta 1. januarja 2007 smo v Sloveniji uvedli novo nacionalno valuto - evro. Sprememba v upravi RKB 1. marca 2007 je odstopil predsednik uprave RKB Zoran Nemec. Do imenovanja novega predsednika uprave je za vodenje poslov nadzorni svet pooblastil Klemensa Nowotnyja. Upravljanje s tveganji in Basel II V letu 2006 je banka nadaljevala priprave na uvedbo novega kapitalskega sporazuma Basel II. Z direktivami Evropske unije o kapitalski ustreznosti kreditnih institucij, sprejetimi 14. junija 2006 v evropskem parlamentu, je bila omogoëena priprava dokonënih konceptov za podroëje Basel II za celotno skupino RZB. Smernice je bilo treba lokalizirati v banki, skladno z diskrecijami in dodatnimi zahtevami Banke Slovenije. Dræavni zbor Republike Slovenije je konec leta 2006 sprejel novelirani zakon o banëniπtvu, ki je bil osnova za izdajo sklepov o kapitalski ustreznosti. RKB je obvestila Banko Slovenije, da bo na podroëju kreditnih tveganj 1. januarja 2008 preπla na novo kapitalsko ureditev (tako kot vsa skupina RZB). Banka bo sprva uporabljala standardizirani pristop, kasneje bo preπla na osnovni pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za portfelj velikih dolænikov, 1. januarja 2012 pa bo uvedla tudi pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za izbrane portfelje majhnih dolænikov. Skladno z naërti so se v letu 2006 zaëele intenzivne aktivnosti za implementacijo standardiziranega pristopa za kreditna tveganja, kar je pomenilo tako prilagoditev informacijskega sistema za zajem dodatnih podatkov kot izgradnjo podatkovnega skladiπëa, pripravo lokalnih zahtev za centralno orodje za izraëun tveganjem prilagojene aktive na podroëju velikih dolænikov kot za lokalno orodje za izraëun tveganjem prilagojene aktive na podroëju majhnih dolænikov. Hkrati je banka v letu 2006 priëela dejavnosti na podroëju trænih tveganj in tudi zanje je bilo treba prilagoditi informacijski sistem za zajem dodatnih podatkov ter izgradnjo infrastrukture za pripravo podatkov in poroëanje po novem sklepu o kapitalski ustreznosti za træna tveganja. Nasprotno od kreditnega tveganja je sklep o kapitalski zahtevi na podroëju trænih tveganj zaëel veljati æe 1. januarja 2007, kar pomeni, da se poroëanje po novem sklepu priëne 15. maja Banka bo skladno s terminskim naërtom, ki je bil POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 27

30 POSLOVNO PORO»ILO Raiffeisen Krekova banka d.d. pripravljen v okviru projekta trænih tveganj in velja za skupino RZB, sklenila vse aktivnosti do 31. marca 2007, vkljuëno z zahtevami za obrestno tveganje. IzraËunavanje kapitalskih zahtev po standardiziranem pristopu bo teklo lokalno. Obvladovanje kreditnih tveganj na podroëju velikih dolænikov Banka je v letu 2006 ocenjevala kreditne sposobnosti na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za vse vrste velikih dolænikov, in sicer za ocenjevanje bonitete: malih in srednjih podjetij, velikih podjetij, lizinπkih podjetij, zavarovalnic, bank, obëin, javnih zavodov ter dræav. Za leto 2007 naërtujemo πe implementacijo posebnega ocenjevalnega modela za oceno bonitete projektov, ki bo nadgradil ocenjevalni model za velika podjetja. Vsi ti modeli za ocenjevanje bonitete so razviti na nivoju skupine RZB in se enotno uporabljajo v vseh bankah v skupini. Obvladovanje kreditnih tveganj na podroëju majhnih dolænikov Na podroëju majhnih dolænikov se je leto 2006 zaëelo z razvojem aplikativnega sistema odobravanja naloæb. Ta bo implementiran za produkte, pri katerih bo banka uporabljala napredni pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov (potroπniπki krediti, odobreni limiti na TRR in krediti, zavarovani s hipoteko). Za te produkte je banka nadaljevala zajemanje podatkov, ki so potrebni za razvoj in validiranje ocenjevalnih kartic za vloge. Za potroπniπke kredite in odobrene limite na TRR je banka æe razvila ocenjevalne kartice za vloge, medtem ko jih je za kredite, zavarovane s hipoteko, treba πe razviti. V letu 2007 banka naërtuje validacijo æe razvitih ocenjevalnih kartic za vloge in njihovo uporabo v procesu odobritve ter razvoj manjkajoëe kartice. Prav tako za leto 2007 naërtujemo priprave na razvoj vedenjskih ocenjevalnih kartic, kar zajema nadgradnjo informacijskega sistema za zajem in izraëun vseh potrebnih vedenjskih podatkov. Zgoraj omenjeno podroëje je podprto s posebnim statistiënim orodjem, ki se poleg razvoja in validacije ocenjevalnih kartic uporablja za modeliranje oblikovanja oslabitev in izdelovanje ad-hoc statistiënih analiz portfelja majhnih dolænikov. Orodje bomo v letu 2007 nadgradili tudi za izraëunavanje tveganjem prilagojene aktive po standardiziranem pristopu, prav tako pa bo to orodje omogoëilo oblikovanje skupin ter izraëunavanje potrebnih parametrov tveganja po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

31 Raiffeisen Krekova banka d.d. POSLOVNO PORO»ILO Obvladovanje trænih tveganj Banka je v skladu z doloëbami, ki izhajajo iz Minimalnih standardov za dejavnost trgovanja in na podlagi zahtev iz internih dokumentov ter dokumentov skupine RZB, vzpostavila celovit sistem spremljanja in ocenjevanja trænih tveganj, ki omogoëa uëinkovit nadzor nad limiti in pozicijami ter zagotavlja dosledno poroëanje tako zunanjim kot notranjim uporabnikom. Vzpostavljeno je bilo ustrezno dnevno upravljanje s posameznimi vrstami trænih tveganj, kar je skladno s politikami obvladovanja tveganj. Obvladovanje operativnih tveganj Banka je na podroëju operativnih tveganj v letu 2006 izpolnila zahteve Banke Slovenije za uvedbo standardiziranega pristopa za operativna tveganja, kar pomeni, da je nadaljevala implementacijo procesov in metodologij pri obvladovanju operativnih tveganj v svoje vsakodnevno poslovanje. Tako se samoocenjevanja operativnih tveganj, ki so osnova za dokonëno opredelitev kljuënih indikatorjev tveganj za posamezna poslovna podroëja v banki, periodiëno opravljajo æe od leta Prav tako so postopki za zbiranje podatkov o izgubah iz naslova realizacije operativnih tveganj in za redno poroëanje o πkodnih dogodkih s pomoëjo posebne internetne aplikacije, ki je skupna celotni skupini RZB, avtomatizirani in kontrolirani v Oddelku upravljanja s tveganji. Skladno z zahtevami regulatorja so bile izvedene vse potrebne spremembe v mapiranju poslovnih podroëij in ponovno ocenjene kapitalske zahteve za operativna tveganja. Ne nazadnje je banka zaëela priprave za zadostitev zahtev naprednega pristopa, te se bodo nadaljevale tudi v letu 2007, in sicer z opredelitvijo kljuënih indikatorjev tveganj za posamezna poslovna podroëja v banki in pripravo scenarijev, ki opisujejo dogodke z visoko stopnjo πkode in nizko verjetnostjo, da bi se zgodili. POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 29

32 POSLOVNO PORO»ILO Raiffeisen Krekova banka d.d. S posl Poslovanje z gospodarskimi druæbami PodroËje poslovanja z gospodarskimi druæbami je v letu 2006 nadaljevalo univerzalni pristop in namenilo enako pozornost vsem segmentom strank (kljuënim komitentom, mednarodnim komitentom in majhnim ter srednje velikim podjetjem, t.i. SME strankam). Raiffeisen Krekova banka zaseda deseto mesto med slovenskimi bankami po bilanëni vsoti in je po nerevidiranih podatkih v segmentu poslovanja z gospodarskimi druæbami dosegla 3,06-odstotni træni deleæ na depozitnem podroëju in 2,23-odstotni træni deleæ na podroëju kreditiranja s pribliæno 349 milijoni evrov plasiranih sredstev. V letu 2006 se je Oddelek poslovanja z gospodarskimi druæbami v veëji meri usmeril v aktivno træenje tudi na podroëju projektnega financiranja, deloma pa je nadaljeval preoblikovanje organizacijske in kadrovske sestave, optimiranje postopkov ter prestrukturiranje portfelja banke. Banka temu namenja posebno pozornost predvsem zaradi laæjega poslovanja v visoko konkurenëni panogi in hitrejπemu opravljanju obstojeëih in uvajanju novih storitev za svoje stranke. KljuËni komitenti V preteklem letu smo nadaljevali uspeπno træenje aktivnosti v segmentu kljuënih komitentov, predvsem najpomembnejπih slovenskih zasebnih druæb (t.i. blue chips) ter srednje velikih hitro rastoëih podjetij. Trend izjemno nizkih maræ se je v letu 2006 nadaljeval in stopnjeval, zato smo najveëji poudarek namenili predvsem poviπanju neobrestnih prihodkov, kakovosti portfelja in storitev. Pri tem uveljavljamo naëelo graditve odprtega poslovnega odnosa s strankami prek osebnega pristopa in individualne obravnave. Mednarodni komitenti (GAMS) V letu 2006 nam je uspelo pridobiti nekaj pomembnih strank in ponovno za stra poveëati obseg portfelja na tem podroëju. Mednarodne druæbe potrebujejo in zahtevajo visokokakovostno infrastrukturo za opravljanje storitev plaëilnega prometa in upravljanja likvidnosti (Cash Management), temu bomo tudi v prihodnje namenili veliko pozornosti. e naprej dobro sodelujemo s podjetji, ki si 30 UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

33 Raiffeisen Krekova banka d.d. POSLOVNO PORO»ILO uhom æelijo prodora na tuje trge ali podpore pri projektih v tujini. Pri tem nam zlasti pomaga moëna podpora naπe banëne skupine. Majhna in srednje velika podjetja (SME) V letu 2006 smo uspeπno opravili træenjske naloge v segmentu malih in srednje velikih podjetij. V teækih razmerah na trgu, kjer je konkurenca neizprosna in se vse banke potegujejo za svoj træni deleæ, smo aktivnosti usmerili v vsakodnevno komuniciranje z obstojeëimi strankami in novimi ciljnimi skupinami. V zaëetku leta 2006 smo opredelili tudi ciljne segmente strank in jim prilagodili organizacijsko strukturo. Osebni pristop svetovalcev in πiroka paleta produktov, ki jih nudi naπa banka, se kaæeta v velikem zadovoljstvu strank. Poslovanje z gospodarskimi druæbami v letu 2007 Leto 2007 je ponovno usmerjeno v zelo intenzivne træenjske aktivnosti na vseh podroëjih, πe posebno pri poslovanju z malimi in srednje velikimi podjetji ter pri projektnem financiranju. To bo prispevalo k doseganju ambicioznih naërtov o rasti bilanëne vsote in donosnosti ter k nadaljnjemu dvigovanju ugleda Raiffeisen Krekove banke. PrihajajoËe leto bodo zaznamovale tudi intenzivne priprave na Basel II ter sprotne izboljπave procesov in IT-podpore. V letu 2007 se bomo v oddelku poslovanja z gospodarskimi druæbami osredotoëili na: poveëanje træenjskih aktivnosti na vseh podroëjih, πe posebno v segmentu poslovanja z malimi in srednje velikimi podjetji ter pri projektnem financiranju, nadaljevanje in poglobitev dobrega sodelovanja na mednarodnem podroëju, razπiritev sodelovanja z oddelkom poslovanja s prebivalstvom, oddelkom investicijskega banëniπtva in podjetjem za leasing, razvoj novih produktov in nadgradnjo obstojeëih ter izboljπanje posebnih nke storitev, kot so na primer upravljanje z denarnimi sredstvi, varovanje obrestnih in teëajnih tveganj, leasing, investicijski skladi, izboljπavo procesov v banki, posodabljanje IT-podpore in uvedbo sistema CRM - upravljanje odnosov s strankami. POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 31

34 POSLOVNO PORO»ILO Z Raiffeisen Krekova banka d.d. obëut Poslovanje s prebivalstvom Na podroëju poslovanja s prebivalstvom sledimo dolgoroëni strategiji nenehnega izboljπevanja kakovosti naπe ponudbe in storitev, tako da so dostopne strankam na naëin in ob Ëasu, ki jim najbolj ustreza. Prav tako smo se lotili posodabljanja in nadgradnje informacijskega sistema, kar nam omogoëa, da naredimo korak bliæe k temu cilju. Ponudbo produktov smo v zaëetku leta 2006 dopolnili s potroπniπkim kreditom z odplaëilno dobo do 96 mesecev in pri dolgoroënih kreditih, zavarovanih z nepremiënino, upoπtevali potrebe strank ter podaljπali odplaëilno dobo do 30 let. Na podroëju investicijskega banëniπtva smo prisluhnili æeljam po kreditiranju vlagateljev v vrednostne papirje in sklade ter jim ponudili moænost zastave vrednostnih papirjev. Tako smo strankam omogoëili varno in donosno naloæbo, obenem pa likvidnost, ko jo potrebujejo. V letu 2006 smo dejavnosti v okviru posodobitve mreæe poslovalnic usmerili predvsem na podroëje varovanja, da bi zagotovili nadstandardni nivo varnostnega sistema v banënih prostorih. Nekatere poslovalnice smo preuredili tako, da smo pridobili nekaj mest za sedenje, kar omogoëa strankam veëjo individualnost in udobje med pogovorom s svetovalcem. V Novem mestu smo v maju tamkajπnjo poslovalnico preselili v nove, sodobne prostore v starem mestnem jedru. Tako imajo zdaj stranke 24-urni dostop do bankomata, prostor za opravljanje hitrih transakcij in odprta mesta za individualno obravnavo, kjer banëni svetovalci laæje opravijo diskreten in sproπëen prodajno-svetovalni razgovor. Zaradi potreb po dodatni poslovalnici v Mariboru, kjer je sedeæ banke, smo konec avgusta v trgovskem srediπëu Planet Tuπ odprli novo poslovalnico odprtega tipa Maribor II in tako utrdili sodelovanje z enim najveëjih podjetij v Sloveniji. Æe po prvih ocenah poslovanja smo ugotovili, da je naπa odloëitev o odprtju poslovalnice na tej lokaciji obrodila sadove, saj je imela poslovalnica Maribor II æe ob koncu leta presenetljivo dobre rezultate pri poslovanju s prebivalstvom. Tudi v letu 2006 je imelo izobraæevanje zaposlenih pomembno mesto, tako na podroëju kakovosti storitev, produktnega znanja kot uporabe aplikacij. V zaëetku leta smo namreë uvedli nadgradnjo informacijskega sistema, ki podpira podroëje kreditiranje prebivalstva, s Ëimer smo naredili πe zadnji korak k nemotenemu prevzemu evra. Prav zaradi slednjega smo pri izobraæevanju posebno pozornost namenili varnosti v poslovalnicah, prepoznavanju ponaredkov in prepreëevanju 32 UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

35 Raiffeisen Krekova banka d.d. kom pranja denarja. Izobraæevanje smo opravili v sodelovanju z Zdruæenjem bank Slovenije, udeleæili pa so se ga vsi zaposleni v mreæi poslovalnic in tisti, ki so delali pri projektu evro. Preteklo leto je bilo tudi sicer v znamenju sprejemanja nove nacionalne valute.»eprav nam evro ni bil povsem tuj, smo se v banki zavedali, da navajanje na novo valuto ni enostavno in je povezano s kar nekaj spremembami za varëevalce. Priprave na prevzem evra so bile tudi za nas zahtevna naloga, saj je bilo treba prouëiti in prilagoditi obrazce in pogodbe s komitenti, se oskrbeti z ustrezno koliëino evrske gotovine, se pripraviti na zamenjavo tolarske gotovine, poskrbeti za prilagoditev bankomatov in konvertirati vsa stanja na raëunih komitentov. Da bi komitentom Ëimbolj olajπali prehodno obdobje, smo pripravili celovit spekter aktivnosti, od informativnega oznaëevanja cen in prikaza stanj banënih izpiskov v obeh valutah, izdaje posebnih poloænic v obeh valutah, informiranja strank o predëasni prodaji evrske gotovine, zamenjavi tolarske gotovine, izplaëilih evrske gotovine prek banënih avtomatov, plaëevanju s plaëilnimi karticami, poloænicami in Ëeki do informacij o konverziji stanja na raëunih. Z rednim obveπëanjem komitentov pri banënih okencih, na spletnih straneh in s pisnimi obvestili smo skuπali zagotoviti, da je bil prehod na novo valuto Ëim laæji za vse. V preteklem obdobju smo poskrbeli, da sta v vsaki poslovalnici vsaj dva specializirana trænika, ki sta opravila licenco za zavarovalniπke produkte. VeËina specializiranih trænikov je opravila tudi izpit in si pridobila strokovno znanje o træenju investicijskih skladov. Veseli smo, da smo tudi v tem letu presegli naërt za 119,4 odstotka oz. 9,5 milijarde SIT. Pri zbiranju vlog prebivalstva se je tudi v letu 2006 nadaljeval trend pretoka denarja v nakup nepremiënin in usmerjanje v druge oblike alternativnega varëevanja, kot so vrednostni papirji in investicijski skladi. Kot prvi v Sloveniji smo vlagateljem ponudili razπirjeno paleto nebanënih produktov Raiffeisen Capital Managementa, jim dodali moænost vlaganja v tuje certifikate in garantirani sklad (za doloëeno vpisno obdobje) ter predstavili dodatnih pet investicijskih skladov. Stanje vlog prebivalstva se je v letu 2006 zmanjπalo za 1,288 milijarde SIT, tako da so ob koncu leta znaπale 61,717 milijarde SIT. Tolarske vloge so v letu 2006 v celotni strukturi znaπale 46 odstotkov, devizne pa 54 odstotkov. Spremenila se je struktura vlog po roënosti; vpogledne vloge so se poveëale za 13 odstotkov, kratkoroëne vloge so se zniæale za 6 odstotkov, dolgoroëne vloge pa za 19 odstotkov v primerjavi z letom POSLOVNO PORO»ILO za kakovost POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 33

36 POSLOVNO PORO»ILO Raiffeisen Krekova banka d.d. Vloge prebivalstva VLOGE PREBIVALSTVA v mio SIT Stanje Indeks 03/02 Stanje Indeks 05/04 Stanje Indeks 06/05 Tolarske vpogledne vloge Tolarske kratkoroëne vloge Tolarske dolgoroëne vloge Skupaj tolarske vloge Devizne vpogledne vloge Devizne kratkoroëne vloge Devizne dolgoroëne vloge Skupaj devizne vloge Devizne vpogledne vloge Devizne kratkoroëne vloge Devizne dolgoroëne vloge Skupaj devizne vloge Vloge prebivalstva (v mio SIT) Skupaj tolarske vloge Skupaj devizne vloge V letu 2006 smo nadaljevali dolgoroëno strategijo aktivnega træenja celotne palete kreditov. Ponudbo smo razπirili s krediti z odplaëilno dobo 96 mesecev in pri dolgoroënih kreditih, zavarovanih z nepremiënino, podaljπali odplaëilno dobo do 30 let. KREDITI PREBIVALSTVU v mio SIT Stanje Indeks 03/02 Stanje Indeks 05/04 Stanje Indeks 06/05 KratkoroËni krediti DolgoroËni krediti Skupaj krediti V letu 2006 se je kreditni portfelj poveëal za 8 odstotkov - krediti prebivalstvu so se poveëali za 3,682 milijarde SIT UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

37 Raiffeisen Krekova banka d.d. POSLOVNO PORO»ILO Vloge prebivalstva (v mio SIT) Strateπke usmeritve na podroëju poslovanja s prebivalstvom Strateπko razvojne usmeritve v letu 2007 na podroëju poslovanja so: projekt Basel II, uvedba novih produktov, ki bodo dopolnili paleto storitev banke, uvedba osebnega banëniπtva, prenova poslovalnic, dograditev mreæe banënih avtomatov, πiritev mreæe alternativnih prodajnih poti - mobilnih banënih svetovalcev, uvajanje in nadaljevanje direktnega marketinga. S skrbnostjo in odloëeni, da nenehno dosegamo odliënost, bomo nadaljevali zaërtano pot do uspeha tako nas, zaposlenih, kot naπih zvestih strank, kar dolgoroëno prispeva k rasti banke in doseganju zastavljenih ciljev. Strategija marketinπkih aktivnosti Marketinπke aktivnosti bomo tudi v prihodnje usmerili v produktno in delno v korporativno oglaπevanje. Cilji teh dejavnosti so poveëanje πtevila raëunov oziroma strank ter dvig prepoznavnosti in ugleda banke. V rednih Ëasovnih presledkih opravljamo tudi træne raziskave. Na osnovi rezultatov teh raziskav pripravljamo naërt prihodnjih aktivnosti in predlagamo izboljπave. Strategija doseganja odliëne kakovosti storitev (SCSQ) Banka æe vse od vkljuëitve v skupino Raiffeisen International gradi in uresniëuje politiko doseganja odliëne kakovosti storitev SCSQ (Superior Customer Service Quality), ki temelji na zaposlenih, saj so ti najpomembnejπi dejavnik za doseganje lojalnosti strank in graditev dolgoroënega partnerstva z njimi. Tako smo v letu 2006 nadaljevali sklop izobraæevanj, ki jih vodijo posebej usposobljeni interni trenerji v banki. Sodelavci z dolgoletnimi banënimi izkuπnjami osebju podajajo ne le prodajne veπëine, ampak tudi produktno znanje in izkuπnje. SCSQ zajema tudi skrb za kakovostno, uëinkovito in hitro reπevanje reklamacij in odzivanje na pripombe in mnenja strank. Tako smo nadgradili aplikativno podporo za zbiranje, vodenje in reπevanje reklamacij strank, ki nam zagotavlja pregled nad celotnim delom poslovanja s prebivalstvom. POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 35

38 Postavljamo

39 Raiffeisen Krekova banka d.d. POSLOVNO PORO»ILO Zakladniπtvo in investicijsko banëniπtvo V letu 2006 so se slovenske banke sooëile s pomembnima prelomnicama, z uvedbo mednarodnih standardov raëunovodskega poroëanja in intenzivnimi pripravami na prevzem evra. Po priëakovanjih je bil 11. julija 2006 potrjen centralni paritetni teëaj 239,64 kot uradni teëaj zamenjave med tolarjem in evrom ob uvedbi evra. Banka Slovenije je vodila intenzivno politiko prilagoditev mehanizmov delovanja denarne politike, vzpostavljanja sistema zavarovanja terjatev Banke Slovenije in prilagoditev upravljanja z likvidnostjo pred naërtovano uveljavitvijo evra v januarju Prilagoditev mehanizmov delovanja denarne politike zaradi prenosa pristojnosti denarne politike na Svet guvernerjev Evropske centralne banke (ECB) ob uvedbi evra je Banka Slovenije izvajala med letom s spremembo kljuënih obrestnih mer instrumentov Banke Slovenije, ki je odraæala strukturno prilagoditev, povezano s potrebo po nominalni konvergenci pred vstopom v evroobmoëje, ter s postopno ukinitvijo blagajniπkih zapisov Banke Slovenije v tujem denarju, do konca leta pa tudi v domaëem denarju. Vzpostavljanje novega sistema zavarovanja terjatev Banke Slovenije do poslovnih bank, ki je zaëel veljati z uvedbo evra, je zahteval od bank pomembno prestrukturiranje naloæbenih politik. Za banke se je med letom postopoma zniæeval zahtevan devizni minimum; v celoti je bil odpravljen 1. oktobra Odprava devizne bonitete ob soëasnem zniæanju uteæi tehtanja vpoglednih vlog je bankam dodatno olajπala pripravo na prevzem evra in hkrati zahtevala od njih prilagoditev upravljanja z likvidnostjo. S tem je Banka Slovenije omogoëila nemoten prehod v delovanju bank na razmere, ki jih za evrsko obmoëje predpisuje Evropska centralna banka. Zakladniπtvo v banki se je v letu 2006 zdruæilo z investicijskim banëniπtvom v skupen oddelek. OdloËitev je bila sprejeta zaradi postopkov racionalizacije v banki. Da je bila odloëitev pravilna, se je pokazalo pri deleæu pozitivnih uëinkov navzkriæne prodaje. Sekcija zakladniπtva je dosegla dobiëek v viπini 2,4 milijona evrov. Na podroëje upravljanja s sredstvi in viri banke je pomembno vplival dvig evrske krivulje donosnosti proti koncu leta, kar je bistveno podraæilo tuje vire banke ter poslediëno vplivalo na zmanjπanje uëinkov iz upravljanja s sredstvi in z viri banke. S pravoëasnim zapiranjem obrestnega razmika je banka del uëinkov nadomestila z obrestnimi izvedenimi instrumenti. V okviru upravljanja valutne izpostavljenosti smo preteæno vztrajali pri manjπi, z vidika celotnega poslovanja banke nepomembni valutni izpostavljenosti. POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 37

40 POSLOVNO PORO»ILO Raiffeisen Krekova banka d.d. Na podroëju trgovanja z valutami za lasten raëun smo se sooëili z upadanjem prihodkov iz naslova trgovanja z domaëo valuto, to smo nadomestili s poveëanjem trænega deleæa deviznih poslov s podjetji in presegli zastavljene cilje. Pri trgovanju z dolæniπkimi vrednostnimi papirji smo glavnino poslov opravili v domaëi valuti z obveznicami domaëih izdajateljev. V prvem Ëetrtletju leta 2006 je banka dodatno investirala v tuje dræavne dolæniπke vrednostne papirje, vendar je zaradi neugodnega gibanja cen obveznic zmanjπala portfelj tujih vrednostnih papirjev. V letu 2006 je zakladniπtvo izboljπalo svoj poloæaj pri prodaji zakladniπkih produktov podjetjem. Z moëno podporo RZB so zaposleni, zadolæeni za prodajo zakladniπkih produktov, pomembno razπirili ponudbo produktov, πe posebno na podroëju obrestnih in deviznih izvedenih instrumentov, ter tako dodali svoj prispevek k skupnemu rezultatu. Likvidnost Stanje naloæb zakladniπtva je bilo 31. decembra 2006 le za 3,45 odstotka niæje glede na predhodno leto in je znaπalo 36,5 odstotka celotne bilanëne vsote banke. Stanje je bilo prilagojeno kreditni aktivnosti banke. Deleæ naloæb v prvovrstne vrednostne papirje je bil 61,3 odstotka v stanju naloæb zakladniπtva. Sledijo vloge pri drugih bankah, s Ëimer smo predvsem sledili zahtevam centralne banke o izpolnjevanju obvezne strukture naloæb in koliënikov likvidnosti. Leto 2006 so tako na makro ravni kot v banki zaznamovale stabilne razmere na podroëju likvidnosti. Banka je brez teæav dosegala izpolnjevanje predpisanih zahtev v domaëi in v tuji valuti. Investicijsko banëniπtvo - posredovanje pri nakupih in prodajah vrednostnih papirjev Raiffeisen Krekova banka je na podroëju investicijskega banëniπtva nadaljevala uresniëevanje svojega cilja - zagotoviti celovito ponudbo storitev, s katerimi bi zadovoljili πe tako zahtevnega komitenta. Kot Ëlanica Ljubljanske borze in Klirinπko depotne druæbe ima dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev in Banke Slovenije za opravljanje vseh vrst poslov z vrednostnimi papirji. Poleg posredovanja na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, trgovanja, gospodarjenja z vrednostnimi papirji po nalogu in za raëun strank, vodenja raëunov nematerializiranih vrednostnih papirjev, investicijskega svetovanja, posredovanja na tujih kapitalskih trgih ter upravljanja premoæenja smo v letu 2006 πe naprej moëno napredovali tudi pri træenju investicijskih skladov. Kot aktivni udeleæenec trga vrednostnih papirjev je banka posredovala pri nakupih in prodajah vrednostnih papirjev domaëih izdajateljev, ki veëinoma kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Træni deleæ pri trgovanju na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je bil v letu ,69 %, kar je za 57, UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

41 Raiffeisen Krekova banka d.d. POSLOVNO PORO»ILO % veë kot v letu Skupni promet, ki ga je banka dosegla na Ljubljanski borzi, je znaπal 29 milijard SIT. Zaradi vse veëjega interesa za investiranje na tuje kapitalske trge je banka tudi v letu 2006 πirila paleto razliënih trgov in produktov v segmentu tujih kapitalskih trgov. Naloæbe v tujini so za investitorje zanimive predvsem zaradi veëje likvidnosti teh trgov, moænosti razprπitve tveganja, veëje izbire vrednostnih papirjev glede na panogo, roënost, valuto in vrsto vrednostnih papirjev. Investitorji lahko prek Raiffeisen Krekove banke kupujejo in prodajajo vrednostne papirje na vseh pomembnejπih zahodnoevropskih trgih (NemËija, Avstrija, Velika Britanija, Finska, Nizozemska, vica, panija, Italija, Belgija, vedska, Danska, Finska) in v Zdruæenih dræavah Amerike. Posredujemo tudi na trgih Srbije in»rne gore, Federacija BIH, Hrvaπke, Romunije, Bolgarije, Madæarske, Poljske,»eπke, Slovaπke, Litve, Estonije, Latvije, Japonske, Kanade, Hongkonga, Rusije, Ukrajine, Norveπke, vedske in GrËije, seznam trgov pa bomo πe razπirili. Z uvedbo trgovanja na tujih kapitalskih trgih v Raiffeisen Krekovi banki uresniëujemo razvojno strategijo dopolnjevanja ponudbe z novimi banënimi storitvami. Prav tako iπëemo vedno nove træne niπe, strankam pa æelimo zagotoviti celovito ponudbo, ki je ta Ëas edinstvena v slovenskem prostoru. V letu 2006 smo na slovenskem trgu kot prvi predstavili povsem nov produkt: naloæbene certifikate. S tem smo slovenskim vlagateljem pribliæali moænosti investiranja v strukturirane produkte, ki so zaradi razliënih prednosti v primerjavi s klasiënim investiranjem v vrednostne papirje v Evropi vse bolj priljubljeni. Odziv je bil priëakovano dober. Skupni promet, ki ga je banka dosegla na tujih trgih, je znaπal 30 milijard SIT in se je v primerjavi z letom 2005 poveëal za 101 odstotek. Skupni promet na domaëem in tujih trgih POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 39

42 POSLOVNO PORO»ILO Raiffeisen Krekova banka d.d. Investicijsko banëniπtvo - upravljanje naloæb v vrednostne papirje za banko Kot vsa leta doslej smo v letu 2006 upravljali z naloæbami banke v vrednostne papirje. Vodili smo aktivno politiko investiranja in zagotavljali optimalno strukturo portfelja vrednostnih papirjev. Na podlagi analiz smo se odloëali za nakupe in prodaje vrednostnih papirjev domaëih izdajateljev, ki smo jih po roënosti in namenu nakupa razvrstili v træne vrednostne papirje in naloæbe v kapital neodvisnih strank. Za banko je bilo to leto uspeπno, saj so neto prihodki iz prodaje vrednostnih papirjev znaπali 134 milijonov SIT in so s tem presegli lanske za 66 odstotka. Investicijsko banëniπtvo - ostale storitve z vrednostnimi papirji za stranke Banka je tudi v preteklem letu opravljala storitve posredovanja, trgovanja in vodenja raëunov nematerializiranih vrednostnih papirjev. Te storitve je uspeπno dopolnjevala s storitvami investicijskega svetovanja. S temeljnimi in tehniënimi analizami trga kapitala in vrednostnih papirjev smo strankam nudili ustrezno analitsko podporo pri odloëanju. V ta namen smo objavljali redno tedensko poroëilo o dogajanju na kapitalskih, denarnih in deviznih trgih. Gospodarjenje z vrednostnimi papirji po nalogu in za raëun posamezne stranke Upravljanje oziroma gospodarjenje s finanënim premoæenjem je ena izmed alternativnih in sodobnih oblik varëevanja. Da bi zadovoljili potrebe vse bolj zahtevnih strank, smo svojo ponudbo storitev v okviru gospodarjenja razπirili na razvijajoëe se tuje kapitalske trge, in to se je izkazalo za dobro odloëitev. Tako ponujamo poslovanje na πiroki paleti kapitalskih trgov; ta poleg slovenskega in razvitih zahodnih trgov zajema kapitalske trge dræav bivπe Jugoslavije, Bolgarije, Romunije, Poljske, Madæarske,»eπke, Slovaπke, Litve, Latvije in Estonije. Strankam individualno svetujemo in v skladu z njihovim odnosom do prevzemanja tveganja in s priëakovanimi donosi poiπëemo prave naloæbe v vrednostne papirje. Pri oblikovanju portfelja upoπtevamo rok za oplemenitenje premoæenja in viπino sredstev, ki so nam jih stranke zaupale v upravljanje. Ob koncu leta je znaπala viπina sredstev, ki smo jih pridobili v gospodarjenje, prek 16 milijard SIT. Privatno banëniπtvo V letu 2006 smo strankam ponudili dodatne moænosti za sodelovanje, med njimi so bili v ospredju predvsem davëno ugodni strukturirani produkti. Strankam smo ponudili neomejen dostop do sodobnih kakovostnih finanënih reπitev, ki pomenijo odgovor na specifiëna finanëna vpraπanja. Private banking ponuja hitro in uëinkovito upravljanje vsakodnevnih poslov, izdelavo strukturiranih naloæb in naloæbeno svetovanje, davëno svetovanje ter izobraæevanje o aktualnih temah na domaëih in mednarodnih finanënih trgih UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

43 Raiffeisen Krekova banka d.d. POSLOVNO PORO»ILO Private banking razvijamo po vzoru tujih razvitih finanënih trgov, kjer naπa krovna finanëna skupina Raiffeisen æe desetletja uspeπno izpolnjuje priëakovanja najzahtevnejπih posameznikov. Strokovno zaledje in koristne mednarodne izkuπnje nam dajejo moænost, da ponudimo kakovostno storitev, ki pomeni novost na slovenskem finanënem trgu. Private banking je celovita dejavnost, ki zdruæuje razliëne storitve s podroëja investicijskega banëniπtva. Najpomembnejπi segmenti, ki jih ponujamo v Private bankingu, so storitve, povezane z naloæbami, in sicer gospodarjenje z vrednostnimi papirji, investicijsko svetovanje, vodenje raëuna vrednostnih papirjev, borzno posredovanje ter davëno svetovanje. Za naπe stranke uredimo tudi morebitna posojila na osnovi portfelja naloæb z zastavo vrednostnih papirjev. Træenje investicijskih skladov Raiffeisen Krekova banka je kot prva banka v Sloveniji z dovoljenem ATVP priëela v letu 2004 træiti tuje investicijske sklade. OdloËili smo se za sklade, ki jih upravlja avstrijska druæba Raiffeisen Capital Management (RCM). Menimo namreë, da se bo v prihodnjih letih πtevilo vlagateljev v sklade v Sloveniji precej poveëalo. Skladi RCM, ki jih træimo, pomenijo pomemben korak k πiritvi ponudbe naπe banke. Vlagatelji lahko od septembra 2006 izbirajo med 17 skladi z razliëno strukturo portfelja (obvezniπki, meπani, delniπki skladi), z odliëno ocenjeno boniteto, razliënim priporoëenim obdobjem vlaganja in stopnjo donosa. V banki smo s poslovanjem v letu 2006 zelo zadovoljni, odziv slovenskih vlagateljev pa kaæe na to, da je povpraπevanje po tovrstnih naloæbah v Sloveniji vse veëje. V letu 2006 so vlagatelji v sklade Raiffeisen vloæili skupaj veë kot 26,1 milijarde SIT. tevilo vlagateljev se je povzpelo æe na 9801 in se je v primerjavi z letom 2005 skoraj podvojilo. Tako smo v dobrih dveh letih osvojili na trgu skladov v Sloveniji 8,2-odstotni deleæ. Po deleæu prejetih neto vplaëil v letu 2006 smo bili na prvem mestu med vsemi ponudniki skladov v Sloveniji. MeseËna vplaëila v sklade v 2006 v 000 EUR , , , , ,00 jan. 06 feb. 06 mar. 06 apr. 06 maj. 06 jun. 06 jul. 06 avg. 06 sep. 06 okt. 06 nov. 06 dec. 06 Skupni prihodki iz poslovanja s strankami so v letu 2006 znaπali 567,9 milijona SIT, kar je 57 % odstotkov veë kot v letu POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 41

44 POSLOVNO PORO»ILO Raiffeisen Krekova banka d.d.»iste opravnine iz poslovanja s strankami Nadaljnji razvoj storitev investicijskega banëniπtva V oddelku investicijskega banëniπtva bomo tudi v prihodnje namenili posebno pozornost kakovosti storitev, soëasno pa bomo πirili ponudbo storitev. V letu 2006 se je nadaljevalo poveëevanje obsega poslov na tujih trgih in priëakujemo, da se bo ta trend nadaljeval v letu Slovenski investitorji se namreë vse bolj usmerjajo na tuje trge, saj je slovenski trg zanje postal premajhen, zaradi nizke likvidnosti in omejenega πtevila izdajateljev pa tudi preveë tvegan. Zato bomo v naπi banki πe naprej razvijali storitve na tujih trgih in skozi sistem skupine Raiffeisen iskali konkurenëne prednosti dostopa do teh trgov in palete produktov, primernih za naπe stranke. e naprej bomo aktivno træili investicijske sklade. Velik poudarek bo tudi na storitvah private bankinga. Hkrati bomo uresniëevali vrsto dejavnosti, s katerimi bomo poskuπali pritegniti veë tujih investitorjev na slovenski kapitalski trg. Naπ cilj na tem podroëju je, da se pozicioniramo med vodilne posrednike za tuje investitorje. S takπno strategijo si æelimo πe naprej poveëevati træni deleæ, s kakovostnimi storitvami in iskanjem novih trænih priloænosti, ki jih lahko ponudimo, pa zadovoljevati obstojeëe stranke ter pridobivati nove UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

45 Raiffeisen Krekova banka d.d. POSLOVNO PORO»ILO Informacijska tehnologija in komunikacije V sklopu integracije informacijskega sistema smo v letu 2006 uspeπno opravili migracijo poslov v novo programsko podporo. Med temi posli so bili krediti pravnim osebam v domaëi in tuji valuti, revolving krediti pravnim osebam v domaëi in tuji valuti, okvirni krediti pravnim osebam v domaëi valuti, depoziti pravnim osebam v domaëi in tuji valuti, vrednostni papirji, transakcijski raëuni in poslovne kartice. Vzporedno z migracijo plaëilnega prometa in transakcijskih raëunov pravnih oseb smo opravili posodobitev elektronskega banëniπtva. Uporabnikom RBonline smo ponudili tudi angleπko razliëico e-banke. V letu 2006 je bil poleg integracije informacijskega sistema najveëji poudarek na veëjih projektih, kot so uvajanje mednarodnih raëunovodskih standardov in evra, zahteve s podroëja Basel II, razvoj lastnih aplikacij ter uvedba centralnega podatkovnega skladiπëa (GDWH). Poleg GDWH smo razπirili podatkovni model lokalnega podatkovnega skladiπëa in nabor poroëil, ki se izdelujejo iz njega. V letu 2006 smo z zamenjavo tehnologije zmanjπali stroπke najema zakupljenih vodov in za πtirikrat poveëali pasovno πirino. SoËasno smo uvedli kriptiranje vseh raëunalniπkih podatkov in uvedli poæarne pregrade na vstopnih/izstopnih toëkah vodov javnih ponudnikov, ki povezujejo poslovalnice in poslovne enote banke. Tako smo izpolnili πe eno izmed zahtev varnostne politike za raëunalniπko omreæje. V letu 2007 so med veëjimi nalogami predvidene implementacije obveznic, Ëakalne vrste, on-line avtorizacije BA in POS, prejetih kreditov od bank v programsko podporo HIBIS, implementacija raëunovodskega modula v programski podpori Borza Win in nadaljnja nadgradnja obstojeëe programske podpore z zahtevami projektov Basel II, SISBON, SEPA, TARGET2, CAPS in centralizacijo SWIFT. POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 43

46 Ne nujno med najveëjimi, najmoënejπimi. OdloËeni smo biti med prvimi v razumevanju potreb naπih strank in v ponudbi inovativnih banënih produktov. TeËem

47 o na dolge proge

48 RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Raiffeisen Krekova banka d.d. RA»UNOVODSKO PORO»ILO 46

49 Raiffeisen Krekova banka d.d. RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 47

50 RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Raiffeisen Krekova banka d.d. Bilanca stanja na dan Pojasnilo Sredstva SIT 000 SIT 000 Denar v blagajni in stanje na raëunih pri CB Krediti bankam FinanËna sredstva, namenjena trgovanju FinanËna sredstva, pripoznana po poπteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida FinanËna sredstva v posesti do zapadlosti Kapitalske naloæbe Krediti strankam Opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena dolgoroëna sredstva Druga sredstva Terjatve za odloæene davke Skupaj sredstva Obveznosti in kapital Depoziti bank Depoziti strank Izdani vrednostni papirji Rezervacije Obveznosti za odloæene davke Druge obveznosti Podrejeni dolg Skupaj obveznosti Kapital Osnovni kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobiëka »ista izguba poslovnega leta ( ) ( ) Skupaj kapital Skupaj obveznosti in kapital Morebitne in prevzete obveznosti Izvedeni finanëni instrumenti RaËunovodske politike in razkritja tvorijo celoto raëunovodskega poroëila. Klemens Nowotny Namestnik predsednika uprave Zoran Nemec Predsednik uprave 48 UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

51 Raiffeisen Krekova banka d.d. RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Izkaz poslovnega izida v obdobju od do Pojasnilo SIT 000 SIT 000 Prihodki iz obresti in podobni prihodki Odhodki za obresti in podobni odhodki ( ) ( ) Neto obrestni prihodki pred oslabitvami in rezervacijami Oslabitve in rezervacije iz naslova kreditnih tveganj 24 ( ) ( ) Neto obrestni prihodki po oslabitvah in rezervacijah Prihodki iz opravnin (provizij) Odhodki za opravnine (provizije) ( ) ( ) Neto opravnine (provizije) DobiËek iz trgovanja DobiËek ali izguba iz vrednotenja drugih izvedenih finanënih instrumentov (22.382) Izgube iz naloæbenja 28 ( ) ( ) Stroπki dela 29 ( ) ( ) Drugi administrativni stroπki 30 ( ) ( ) Amortizacija 31 ( ) ( ) Drugi poslovni odhodki 32 ( ) ( ) Izguba iz poslovanja pred davki ( ) ( ) Odloæeni davek »ista izguba iz poslovanja po davkih ( ) ( ) RaËunovodske politike in razkritja tvorijo celoto raëunovodskega poroëila. Klemens Nowotny Namestnik predsednika uprave Zoran Nemec Predsednik uprave POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 49

52 RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Raiffeisen Krekova banka d.d. Izkaz gibanja kapitala v poslovnem obdobju, ki se je konëalo na dan SIT 000 Osnovni Kapitalske Rezerve iz»ista izguba kapital rezerve dobiëka poslovnega leta Skupaj Na dan Vpis (ali vplaëilo) novega kapitala Izguba ( ) ( ) Na dan ( ) Vpis (ali vplaëilo) novega kapitala Poravnava izgube iz preteklih let - - ( ) Izguba ( ) ( ) Transfer ( ) - - Na dan ( ) RaËunovodske politike in razkritja tvorijo celoto raëunovodskega poroëila. Klemens Nowotny Namestnik predsednika uprave Zoran Nemec Predsednik uprave 50 UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

53 Raiffeisen Krekova banka d.d. RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Izkaz denarnih tokov v obdobju od do DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU SIT 000 SIT 000»isti poslovni izid pred obdavëitvijo ( ) ( ) Amortizacija Oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih dolgoroënih sredstev in drugih sredstev »isti (dobiëki)/izgube iz teëajnih razlik Neto (dobiëki)/izgube pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naloæbenih nepremiënin (6.411) (2.273) Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti ( ) ( ) (PoveËanja) / zmanjπanja poslovnih sredstev ( ) ( )»isto (poveëanje)/zmanjπanje finanënih sredstev, pripoznanih po poπteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ( ) »isto (poveëanje)/zmanjπanje kapitalskih naloæb »isto (poveëanje)/zmanjπanje kreditov ( ) ( )»isto (poveëanje)/zmanjπanje drugih sredstev ( ) PoveËanja / (zmanjπanja) poslovnih obveznosti: »isto poveëanje/(zmanjπanje) finanënih obveznosti, namenjenih trgovanju ( ) »isto poveëanje/(zmanjπanje) kreditov »isto poveëanje/(zmanjπanje) drugih obveznosti ( ) ( ) Denarni tokovi pri poslovanju ( ) (PlaËani) / vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb - - Neto denarni tokovi pri poslovanju ( ) DENARNI TOKOVI PRI NALOÆBENJU Prejemki pri naloæbenju Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naloæbenih nepremiënin Prejemki pri prodaji neopredmetenih dolgoroënih sredstev Prejemki pri prodaji finanënih sredstev v posesti do zapadlosti Drugi prejemki iz naloæbenja Izdatki pri naloæbenju ( ) ( ) (Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naloæbenih nepremiënin) ( ) ( ) (Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoroënih sredstev) ( ) ( ) (Izdatki pri nakupu naloæb v kapital odvisnih, pridruæenih in skupaj obvladovanih druæb) (130) - (Izdatki za nakup finanënih sredstev v posesti do zapadlosti) ( ) ( ) (Drugi izdatki pri naloæbenju) - - Neto denarni tokovi pri naloæbenju ( ) DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Prejemki pri financiranju Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov Neto denarni tokovi pri financiranju »isto poveëanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov ( ) Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na dan Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na dan Denarni tokovi pri poslovanju iz obresti in dividend PlaËane obresti Prejete obresti Prejete dividende Klemens Nowotny Namestnik predsednika uprave Zoran Nemec Predsednik uprave POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 51

54 RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Raiffeisen Krekova banka d.d. Pojasnila k raëunovodskim izkazom 1. PODLAGA ZA PRIPRAVO RA»UNOVODSKIH IZKAZOV Raiffeisen Krekova banka d.d. Maribor (Banka) je bila ustanovljena v oktobru 1992 kot velika delniπka druæba. Banka zagotavlja dejavnost bank, hranilnic, drugo kreditno posredniπtvo, drugo finanëno posredniπtvo, posredniπtvo z vrednostnimi papirji in pomoæne dejavnosti, povezane s finanënim posredniπtvom. Nadrejena banka je Raiffeisen International Bank-Holding, AG, Dunaj, ki ima 85,65 % lastniπtva Raiffeisen Krekove banke d.d., Maribor. Preostale deleæe imajo druga podjetja in fiziëne osebe. Sedeæ Banke je na Slomπkovem trgu 18 v Mariboru, poslovalnice pa so locirane v Ljubljani in drugih 11 mestih po Sloveniji. Na dan je bilo v Banki zaposlenih 382 ljudi (2005: 344). PovpreËno πtevilo zaposlenih v letu 2006 je bilo 331 (2005: 306). RaËunovodski izkazi so bili pripravljeni po izvirnih vrednostih postavk, razen za postavke naloæbene nepremiënine, finanëna sredstva razpoloæljiva za prodajo, izvedeni finanëni inπtrumenti namenjeni trgovanju in finanëna sredstva in finanëne obveznosti merjene po poπteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, ki so merjene po poπtenih vrednostih. Vsi zneski v raëunovodskih izkazih in njihovih pojasnilih so izraæeni v tisoë slovenskih tolarjev (tisoë SIT), razen Ëe je drugaëe navedeno. Pri pripravi raëunovodskih izkazov so bile upoπtevane ocene in presoje, ki jih je podala uprava banke in so vplivale na razkritja v letnem poroëilu. Ocene in presoje so skladne z dejstvi znanimi na dan priprave raëunovodskih izkazov, ki pa se lahko razlikujejo od dejanskega stanja. Funkcijska valuta banke je slovenski tolar (SIT). Uprava banke je potrdila raëunovodske izkaze za leto 2006 na seji uprave dne 10. aprila Izjava o skladnosti RaËunovodski izkazi so bili pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi raëunovodskega poroëanja (MSRP), sprejetimi s strani Evropske unije. Pomembnejπe raëunovodske usmeritve V procesu izvrπevanja raëunovodskih usmeritev v banki je uprava poleg ocen podala tudi presoje, ki vplivajo na zneske pripoznane v raëunovodskih izkazih. Najpomembnejπe presoje in ocene uprave so slednje: Poπtena vrednost finanënih instrumentov: Kadar poπtena vrednost finanënih sredstev in obveznosti ne more biti izraëunana na podlagi aktivnih trgov, se za njeno doloëitev uporabijo razliëne metode doloëanja vrednosti, vkljuëno z uporabo matematiënih modelov.»e je moæno banka pri uporabi modelov vkljuëi podatke, ki so na trgu, Ëe pa to ni moæno, mora banka ustrezno presoditi poπteno vrednost. Presoja vkljuëuje tudi upoπtevanje likvidnosti ter odvisnost in volatilnost dolgoroënega finanënega inπtrumenta. Oslabitve kreditov Na dan bilance stanja, banka oceni ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabitvi kreditov.»e je potrebna morebitna oslabitev, mora poslovodstvo presoditi viπino ocenjenega zneska in Ëasovno ustreznost priëakovanih denarnih 52 UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

55 Raiffeisen Krekova banka d.d. RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB tokov. Takπne ocene oslabitev so izraëunane na predpostavkah veë dejavnikov. Dejanske izgube lahko odstopajo od ocene oslabitev, kar se pa v prihodnosti odraæa v spremembah popravkov. Banka poleg pripoznavanja popravkov vrednosti zaradi oslabitve pripoznava tudi skupinske rezervacije iz naslova oslabitve kreditov. Pri tem dejavniki oslabitve niso specifiëno doloëeni, marveë banka pripozna skupinske oslabitve na podlagi dejavnikov, ki so nastali zaradi tveganja nepoplaëila po odobritvi kredita za posamezno skupino. Takπna oslabitev upoπteva tudi poveëanje tveganja zaradi posamezne dræave ali tehnoloπke zastarelosti, kakor tudi ugotovljene strukturne slabosti ali poslabπanja v denarnih tokovih. Terjatve za odloæene davke Terjatve za odloæene davke se pripoznajo za vse neizkoriπëene davëne izgube, do viπine za katero je verjetno, da bodo na razpolago obdavëljivi dobiëki, v breme katerih bo mogoëe izrabiti odloæene terjatve za davek. Za pripoznanje terjatve za odloæene davke so potrebne presoje uprave, ki upraviëujejo znesek pripoznanih terjatev za odloæene davke. Presoje temeljijo na osnovi planiranja prihodnjih dobiëkov banke in davënih strategij. 2. POMEMBNEJ E RA»UNOVODSKE POLITIKE Pomembnejπe raëunovodske politike, ki so bile uporabljene pri pripravi raëunovodskih izkazov so sledeëe: Prevedba tuje valute RaËunovodski izkazi so predstavljeni v slovenskih tolarjih, ki so funkcijska in predstavitvena valuta banke. (i) ZaËetno pripoznavanje Posel v tuji valuti je pripoznan v funkcijski valuti po dnevnem teëaju na dan posla. Ob datumu bilance stanja, se denarne postavke v tujih valutah pretvorijo v funkcijsko valuto po konënem teëaju. UËinki teëajnih razlik so pripoznani v Ëistem dobiëku ali izgubi iz trgovanja. Nedenarne postavke, ki so izmerjene po izvirni vrednosti v tuji valuti so pretvorjene po menjalnem teëaju na dan posla, medtem ko so nedenarne postavke, ki so izmerjene po poπteni vrednosti v tuji valuti pretvorjene po menjalnih teëajih z dneva, ko je bila poπtena vrednost doloëena. Menjalni teëaji pomembnejπih tujih valut so bile na dan , kot sledi Valuta SIT SIT Ameriπki dolar (USD) 181, ,4297 Evro (EUR) 239, ,5756 vicarski frank (CHF) 149, ,0382 Pripoznavanje in merjenje finanënih instrumentov (i) Dan pripoznanja Banka pripozna finanëno sredstvo ali finanëno obveznost v bilanci stanja, kadar in zgolj kadar postane banka del pogodbenih doloëb v finanënem instrumentu. Pri obraëunavanju obiëajnega nakupa ali prodaje finanënega sredstva pripoznava ali odpravi pripoznanje ob upoπtevanju dneva trgovanja. Izjema so vrednostni papirji, ki so pripoznani na dan poravnave, ko preide lastniπtvo nad vrednostim papirjem. Do datuma poravnave se finanëno sredstvo ali finanëna obveznost pripozna izvenbilanëno. UËinki iz vrednotenja na poπteno vrednost se pripoznajo v izkazu uspeha. Izvedeni finanëni instrumenti so pripoznani na datum sklenitve posla. POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 53

56 RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Raiffeisen Krekova banka d.d. (ii) ZaËetno pripoznanje finanënih inπtrumentov FinanËni instrument se glede na vrsto, namen in vsebino razvrsti v eno izmed skupin finanënih sredstev. Ko se finanëno sredstvo ali finanëna obveznost pripozna jo banka izmeri po poπteni vrednosti in ji priπteje tudi stroπke posla, ki neposredno izhajajo iz nakupa ali prodaje finanënega sredstva ali finanëne obveznosti, razen za finanëna sredstva ali finanëne obveznosti, ki niso merjene po poπteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. (iii) Izvedeni finanëni instrumenti merjeni po poπteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Izvedeni finanëni instrumenti vkljuëujejo obrestne zamenjave (Interest rate swap), valutne zamenjave (Currency swap), ter posle vnaprejπnjega nakupa ali prodaje valut (Forward agreement). Merjeni so po poπteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida in se izkazujejo kot terjatve, kadar je njihova poπtena vrednost pozitivna in kot obveznost, kadar je njihova poπtena vrednost negativna. Sprememba poπtene vrednosti se pripozna v izkazu poslovnega izida. (iv) FinanËna sredstva ali finanëne obveznosti namenjene trgovanju FinanËna sredstva ali finanëne obveznosti namenjene trgovanju vsebujejo finanëna sredstva ali finanëne obveznosti namenjene trgovanju razen izvedenih finanënih inπtrumentov. V bilanci stanja so pripoznana po poπteni vrednosti. UËinki spremembe poπtene vrednosti so pripoznani kot Ëisti dobiëek ali izguba iz trgovanja. Obrestni prihodki ali odhodki in dividende se pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot Ëisti dobiëek ali izguba iz trgovanja v skladu s pogodbo oziroma takrat ko so izpolnjeni pogoji za plaëilo. FinanËna sredstva ali finanëne obveznosti namenjene trgovanju so sestavljeni iz dolæniπkih in lastniπkih vrednostnih papirjev, ki so bili pridobljeni za namene prodaje ali ponovnega nakupa v kratkem Ëasovnem obdobju. (v) FinanËna sredstva ali finanëne obveznosti pripoznana po poπteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Banka lahko razvrsti v to kategorijo finanëna sredstva ali finanëne obveznosti le, kadar to dovoljujejo spodnji kriteriji: pripoznanje odpravlja ali znatno zmanjπa nedoslednost merjenja ali pripoznavanja, ki bi sicer izhajala iz merjenja sredstev ali obveznosti ali pripoznavanju dobiëkov in izgub na razliënih podlagah; ali se skupina finanënih sredstev, finanënih obveznosti ali obeh obravnava, njeni doseæki pa se vrednotijo na podlagi poπtene vrednosti v skladu z olistinjenim ravnanjem s tveganji ali naloæbeno strategijo, in se informacije o skupini posredujejo kljuënemu osebju banke; ali finanëno sredstvo ali finanëna obveznost vsebuje enega ali veë vgrajenih izvedenih finanënih instrumentov, razen Ëe vgrajeni finanëni inπtrumenti pomembno ne vplivajo na denarne tokove oziroma je razvidno z nekaj ali brez analize, da pripoznanje ne mora biti posamiëno. FinanËna sredstva in finanëne obveznosti pripoznane po poπteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida so pripoznane po poπteni vrednosti. Sprememba poπtene vrednosti se v izkazu poslovnega izida pripozna kot Ëisti dobiëek ali izguba iz naloæbenja, obrestni prihodki se pripoznajo kot Ëisti dobiëki iz obresti v skladu s pogodbami, medtem ko se dividende pripoznajo kot prihodki iz dividend. (vi) FinanËne naloæbe v posesti do zapadlosti v plaëilo FinanËne naloæbe v posesti do zapadlosti v plaëilo so neizpeljana finanëna sredstva z doloëenimi ali doloëljivimi plaëili in doloëeno zapadlostjo v plaëilo, ki jih banka nedvoumno namerava in zmore posedovati do zapadlosti. FinanËne naloæbe v posesti do zapadlosti v plaëilo so merjene po odplaëni vrednosti z uporabo efektivne obrestne mere, zmanjπane za morebitne popravke vrednosti. OdplaËna vrednost se izraëunava kot zaëetno pripoznana naloæba, zmanjπana za odplaëila glavnice ter poveëana ali zmanjπana za prejπnja odplaëila z uporabo metode efektivnih obresti za vsako razliko med za UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

57 Raiffeisen Krekova banka d.d. RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Ëetno pripoznanim zneskom in zneskom ob zapadlosti ter zmanjπanje zaradi oslabitve inπtrumenta. VkljuËene so vse plaëane ali prejete provizije, ki so sestavni del efektivne obrestne mere, stroπki transakcij in vse ostale premije in diskonti. Popravek vrednosti, ter realizirani dobiëki ali izgube iz finanënih naloæb v posesti do zapadlosti v plaëilo so v izkazu poslovnega izida pripoznani kot Ëisti dobiëki ali izgube iz naloæbenja. (vii) Posojila in terjatve Posojila in terjatve so neizpeljana finanëna sredstva z doloëenimi ali doloëljivimi plaëili, ki ne kotirajo na delujoëem trgu in niso pridobljena z namenom kratkoroëne prodaje, niso razporejena v skupino finanëna sredstva namenjena trgovanju, finanëna sredstva razpoloæljiva za prodajo ali finanëne sredstva pripoznana po poπteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Posojila in terjatve so pripoznane po odplaëni vrednosti z uporabo efektivne obrestne mere, zmanjπana za oslabitve. OdplaËna vrednost se izraëunava kot zaëetno pripoznana naloæba, zmanjπana za odplaëila glavnice ter poveëana ali zmanjπana za prejπnja odplaëila z uporabo metode efektivnih obresti za vsako razliko med zaëetno pripoznanim zneskom in zneskom ob zapadlosti ter zmanjπanje zaradi oslabitve inπtrumenta. VkljuËene so vse plaëane ali prejete provizije, ki so sestavni del efektivne obrestne mere, stroπki transakcij in vse ostale premije in diskonti. Obrestni prihodki se v izkazu poslovnega izida pripoznajo kot Ëisti obrestni prihodki, oslabitve pa kot oslabitve in rezervacije iz kreditnih tveganj. (viii) Za prodajo razpoloæljiva finanëna sredstva Za prodajo razpoloæljiva finanëna sredstva so tista neizpeljana finanëna sredstva, ki so oznaëena kot razpoloæljiva za prodajo ali pa niso uvrπëena kot posojila in terjatve, finanëne naloæbe v posesti do zapadlosti v plaëilo ali finanëna sredstva pripoznana po poπteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Vsebujejo tudi kapitalske naloæbe. Po zaëetnem pripoznanju so za prodajo razpoloæljiva sredstva merjena po poπteni vrednosti. Nerealizirani dobiëki ali izgube se pripoznajo neposredno v kapitalu, razen izgub zaradi oslabitve in teëajnih razlik. Ko se za finanëno sredstvo odpravi pripoznanje se nabrani dobiëek ali izguba prej pripoznana v kapitalu pripozna v poslovnem izidu kot drugi poslovni prihodki ali kot drugi poslovni odhodki. Prejete dividende od za prodajo razpoloæljivih finanënih sredstev se pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot obrestni prihodki od dividend, ko je banka pridobila pravico do plaëila. Izgube iz naslova oslabitve takπnih finanënih sredstev se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v izgubah iz naslova oslabitve in so izvzeti iz prevrednotovalnih rezerv pripoznanih v kapitalu. Obrestni prihodki se pripoznajo v poslovnem izidu kot Ëisti dobiëki iz obresti. Merjenje po poπteni vrednosti Poπtena vrednost je ustrezna objavljena træna cena finanënega instrumenta, ki je v posesti in za katerega obstaja aktivni trg ali poπtena træna cena. Poπtena vrednost ni zmanjπana za nobene stroπke povezane z nakupom finanënega instrumenta. Za vse druge finanëne instrumente za katere aktivni trg ne obstaja, se poπtena vrednost ugotovi z ustrezno uporabo metode vrednotenja. Taki modeli vkljuëujejo model neto sedanje vrednosti, primerjavo podobnih trænih poslov, modele vrednotenja na osnovi opcij in podobne ustrezne metode vrednotenja. Oslabitve finanënih sredstev Na dan bilance stanja, banka oceni ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finanënega sredstva ali skupine finanënih sredstev. FinanËno sredstvo ali skupina finanënih sredstev je oslabljeno in so nastale izgube zaradi oslabitve samo takrat, Ëe obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi zaradi dogodka ali dogodkov, ki so nastopili po zaëetnem pripoznanju sredstva in ta dogodek ali dogodki vplivajo na ocenjene prihodnje denarne tokove finanënega sredstva ali skupine finanënih sredstev. Dogodek ali dogodki so lahko sledeëi: pomembne finanëne teæave dolænika ali skupine dolænikov, zamude ali krπitve pri odplaëilu glavnice ali obresti, verjetnost, da bo posojilojemalec πel v steëaj ali finanëno reorganizacijo in kjer opaæanja nakazujejo na to, da bodo ocenjeni bodoëi denarni tokovi zmanjπali (na primer sprememba ekonomskih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na odplaëilo). POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 55

58 RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Raiffeisen Krekova banka d.d. Krediti bankam in krediti strankam Za zneske pripoznane kot krediti bankam in krediti strankam po odplaëni vrednosti, banka oceni ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi posebej za finanëna sredstva, ki so posamiëno pomembna in posebej za skupino, Ëe niso posamiëno pomembna.»e ugotovi, da ne obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi posebej ocenjenega finanënega sredstva, bodisi pomembnega ali ne, vkljuëi to sredstvo v skupino finanënih sredstev s podobnimi znaëilnostmi kreditnega tveganja in oceni njihovo skupno izgubo zaradi oslabitve. Sredstva za katere se oslabitev oceni posamezno in se zanje pripoznava izguba zaradi oslabitve niso vkljuëena v skupno oceno oslabitve.»e obstajajo nepristranski dokazi, da je priπlo do izgube zaradi oslabitve pri posojilih in terjatvah, se znesek izgube izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo priëakovanih prihodnjih denarnih tokov diskontiranih po efektivni obresti meri (izkljuëujoë priëakovane izgube, ki se v trenutku πe niso pojavile). Knjigovodska vrednost sredstva je v bilanci stanja zmanjπana za popravke vrednosti, prav tako pa je vrednost izgub v izkazu poslovnega izida pripozna kot oslabitve in rezervacije iz kreditnih tveganj. Banka odpiπe kredite skupaj s popravki vrednosti, ko ni veë stvarnih priëakovanj o bodoëem povraëilu posameznega kredita prav tako pa je izkoriπëena tudi moænost o povraëilu kredita iz naslova zavarovanja oziroma je banka to moænost æe izkoristila.»e se v naslednjem letu ugotovi poveëanje ali zmanjπanje ocenjene izgube iz oslabitve po tem, ko je æe bila pripoznana ocenjena izguba iz oslabitve, zaradi dogodka, ki je to izgubo povzroëil, se prej pripoznana ocenjena izguba iz oslabitve zmanjπa ali poveëa tako, da se ustrezno poveëa ali zmanjπa popravek vrednosti. V primeru, da je banka pridobila poplaëilo æe odpisanih kreditov in obresti, banka pripozna takπno poplaëilo kot zmanjπanje rezervacij iz naslova kreditnih tveganj. Sedanja poπtena vrednost kreditov je ocenjena na podlagi analize diskontiranja denarnih tokov z uporabo efektivne obrestne mere. V primeru, da ima kredit spremenljivo obrestno mero, se za izraëunavanje ocenjenih izgub iz oslabitve uporablja sedanja efektivna obrestna mera. Poπtena vrednost dvomljivih kreditov, ki so zavarovani odraæa tudi vrednost bodoëih denarnih tokov, ki jih bo lahko banka pridobila iz naslova prodaje zavarovanja, zmanjπane za stroπke prodaje zavarovanja, Ëe prodaja je ali ni verjetna. Za namene skupinskega oslabljevanja se finanëna sredstva zdruæijo v skupine na podlagi podobnih znaëilnosti zaupanjskih tveganj, ki pokaæejo dolænikovo plaëilno sposobnost za plaëilo vseh dolgovanih zneskov po pogodbenih pogojih. Banka pri zdruæevanju v skupine upoπteva vrsto terjatve, gospodarsko dejavnost dolænika, vrsto zavarovanja, zamudo plaëila in druge skupne lastnosti. BodoËi denarni tokovi za namene skupinskega oslabljevanja so ocenjeni na podlagi preteklih izkuπenj, ki jih je banka pridobila za posamezne skupine. Takπni priëakovani bodoëi denarni tokovi so dodatno popravljeni za dejavnike, ki v preteklosti niso imeli vpliva oziroma za dejavnike, ki imajo vpliv v sedanjosti. Ocene bodoëih denarnih tokov odraæajo sedanje dejavnike iz leta v leto. Ti dejavniki so lahko na primer: viπina brezposelnosti, cene nepremiënin, cene dobrin, plaëilna sposobnost ali drugi dejavniki, ki nakazujejo na moænost bodoëih izgub v posamezni skupini. Metodologija in predpostavke, ki jih je banka uporabila pri oceni bodoëih denarnih tokov, banka redno pregleduje, da zmanjπa razlike med ocenjenimi izgubami in izgubami, ki so resniëno nastale. Najemi DoloËitev, ali je oziroma vsebuje posamezen dogovor najem, je osnovana na podlagi vsebine posameznega posla in zahteva oceno ali je izpolnitev posameznega posla odvisna od uporabe tega sredstva oziroma sredstev oziroma dogovor prenaπa pravico do uporabe sredstva. (i) Banka v vlogi poslovnega najemojemalca Najem banka razvrsti kot finanëni najem, Ëe se pri njem prenesejo skoraj vsa tveganja in koristi povezane z lastniπtvom. FinanËni najem je pripoznan po niæji od poπteni vrednosti sredstva vzetega v finanëni najem ali sedanji vsoti najmanjπih najemnin. Sredstva pridobljena s finanënim najemom se pripoznajo med osnovnimi sredstvi z ustreznim pripoznanjem obveznosti, ki jih ima najemojemalec do najemodajalca. Najemnine so ustrezno pripoznane kot odhodki in zmanjπanje 56 UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

59 Raiffeisen Krekova banka d.d. RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB obveznosti. Odhodki se pripoznajo v obrestih in podobnih odhodkih. Pripoznana osnovna sredstva se amortizirajo v Ëasovnem obdobju krajπem od ocenjene dobe uporabnosti sredstva vzetega v najem oziroma dobe odplaëevanja najema, v primeru, da banka ne priëakuje prenos lastniπtva ob poplaëilu vseh obrokov. PlaËila najemnin za poslovni najem niso pripoznana v bilanci stanja. Najemnine povezane s temi sredstvi se po linearni metodi pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot administrativni stroπki. Pripoznavanje prihodkov in odhodkov Dohodki so pripoznani le, Ëe je verjetno, da bodo gospodarske koristi povezane s poslom, pritekale v banko in bo prihodek zanesljivo izmerljiv. Za pripoznanje morajo biti izpolnjeni v nadaljevanju opisani kriteriji: (i) Obrestni in obrestim podobni prihodki in odhodki Za finanëne instrumente merjene po odplaëni vrednosti in obrestne instrumente razpoloæljive za prodajo se obrestni prihodki ali odhodki pripoznajo po efektivni obrestni meri. Efektivna obrestna mera je obrestna mera, ki natanëno diskontira ocenjeni tok prihodnjih denarnih plaëil ali prejemkov v priëakovani dobi finanënega instrumenta, ali Ëe je ustrezno, v krajπem obdobju, na Ëisto knjigovodsko vrednost finanënega sredstva ali obveznosti. Pri izraëunavanju efektivne obrestne mere mora banka oceniti denarne tokove ob upoπtevanju vseh pogodbenih pogojev finanënega instrumenta (npr. predplaëila, nakupne in podobne opcije, nadomestila in zneske, plaëane ali prejete med strankama pogodbe, vendar se ne upoπteva prihodnjih kreditnih izgub.»e banka popravi svoje ocene plaëil in prejemkov, mora prilagoditi knjigovodsko vrednost finanënega sredstva ali obveznosti, da odraæajo dejansko in popravljeno oceno denarnih tokov. Banka ponovno izraëuna knjigovodski znesek z izraëunov sedanje vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov po izvirni efektivni obresti meri finanënega instrumenta. Popravek se pripozna, kot neto obresti dobiëki. Potem ko je finanëno sredstvo ali skupina podobnih finanënih sredstev oslabljeno. (ii) Prejete in dane opravnine (provizije) Prejete opravnine (provizije) so prihodek od storitev, ki jih banka opravlja za svoje stranke. Banka jih deli na naslednji dve kategoriji: Opravnine, prejete od storitev opravljenih v doloëenem obdobju Opravnine so razmejene skozi obdobje trajanja finanënega posla. VkljuËujejo provizije za vodenje poslov, skrbniπkih poslov in drugih storitev povezanih z upravljanjem sredstev, ki se nanaπajo na doloëeno obdobje. Opravnine, ki izhajajo iz naslova odobrenih kreditov in ostale opravnine povezane s takimi posli so razmejene in pripoznane kot popravek efektivne obrestne mere posameznega kredita. Opravnine iz naslova enkratnih poslov Opravnine, ki izhajajo iz naslova pogajanj ali soudeleæbe pri pogajanjih za namene sklenitve posla za tretjo osebo; na primer posredovanje pri nakupu delnic ali drugih vrednostnih papirjev, so pripoznane na dan sklenitve posla posamezne transakcije. Opravnine ali deli opravnin, ki so povezani z zadovoljevanjem posameznih kriterijev iz pogodbe so pripoznani, ko so takπni kriteriji iz pogodbe pripoznani. (iii) Prihodki od dividend Banka pripozna prihodek iz naslova dividend, ko obstaja pravica do izplaëila dividende. (iv) Prihodki od najemnin Banka pripozna prihodke od najemnin enakomerno med trajanjem najema. Pripozna jih med drugimi poslovnimi dobiëki. POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 57

60 RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Raiffeisen Krekova banka d.d. Denarna sredstva in denarni ustrezniki Denarna sredstva obsegajo denar v blagajni, vloge na vpogled pri Centralni banki in zneske na raëunih od bank na vpogled ali sredstva s prvotno zapadlostjo do treh mesecev. Neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoroëna sredstva so v bilanci stanja izkazana po nabavni vrednosti brez stroπkov vsakodnevnega vzdræevanja, zmanjπana za nabrane oslabitve. V primeru spremembe priëakovane æivljenjske dobe sredstva se primerno prilagodi doba ali metoda amortiziranja. Amortizacija se obraëunava po metodi enakomernega Ëasovnega amortiziranja z uporabo amortizacijskih stopenj glede na oceno uporabne vrednosti sredstev. ZemljiπËa se vodijo po nabavni vrednosti, se ne amortizirajo in se izkazujejo loëeno. Prikaz uporabljenih amortizacijskih stopenj v odstotkih je v nadaljevanju: % % Stavbe 2 2 RaËunalniπka oprema 33,3/20 33,3/20 Avtomobili 12,5 12,5 Druga oprema Pripoznanje knjigovodske vrednosti osnovnega sredstva se odpravi ob odtujitvi ali Ëe od njegove uporabe ali odtujitve ni veë priëakovati bodoëih gospodarskih koristi. DobiËki ali izgube, ki izhajajo iz odpravitve pripoznanja posameznega osnovnega sredstva, se izraëunajo na podlagi razlike med Ëistim donosom ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo sredstva in se pripoznajo v izkazu poslovnega izida med drugimi poslovnimi prihodki ali odhodki v letu, ko je bilo pripoznanje sredstva odpravljeno. Neopredmetena dolgoroëna sredstva Druga neopredmetena sredstva obsegajo raëunalniπko programsko opremo. V bilanci stanja so izkazana po nabavni vrednosti. Po zaëetnem pripoznanju se neopredmetena dolgoroëna sredstva vodijo po nabavni vrednosti, zmanjπani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve. Banka oceni ali je doba koristnosti neopredmetenega sredstva konëna ali nedoloëena.»e je konëna, banka amortizira sredstvo skozi njegovo dobo uporabnosti, ki jo banka preveri vsaj ob pripravi letnih raëunovodskih izkazov. V primeru spremembe priëakovane dobe uporabnosti se primerno prilagodi doba ali metoda amortiziranja. Stroπke amortizacije banka pripozna v izkazu poslovnega izida v loëeni postavki amortizacija. Amortizacija se obraëunava po metodi enakomernega Ëasovnega amortiziranja z uporabo amortizacijskih stopenj glede na oceno uporabne vrednosti sredstev. Prikaz uporabljenih amortizacijskih stopenj v odstotkih je v nadaljevanju: % % Programska oprema in druga neopredmetena osnovna sredstva UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

61 Raiffeisen Krekova banka d.d. RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Oslabitve nefinanënih sredstev Banka na dan vsakega poroëanja oceni, ali je kako znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno.»e je kakrπnokoli tako znamenje, ali pa je zahtevan letni preizkus oslabitve, mora banka oceniti nadomestljivo vrednost sredstva.»e knjigovodska vrednost sredstva (ali denar ustvarjajoëe enote) presega nadomestljivo vrednost sredstva (ali denar ustvarjajoëe enote), obstaja dokaz o oslabitvi in se sredstvo (ali denar ustvarjajoëa enota) oslabi do nadomestljive vrednosti. Na dan poroëanja banka tudi oceni ali πe vedno obstajajo znaki razveljavitve oslabitve, ki so bili pripoznani v preteklosti.»e takπni znaki obstajajo, banka oceni znesek odprave pripoznanja oslabitve. Izgube zaradi oslabitve, pripoznane pri sredstvu, v prejπnjih obdobjih, banka razveljavi, kadar in zgolj kadar se je spremenila ocena uporabljena za ugotovitev nadomestljive vrednosti sredstva, po tem ko je bila pripoznana zadnja izguba zaradi oslabitve. V takπnem primeru banka knjigovodsko vrednost sredstva poveëa na njegovo nadomestljivo vrednost. FinanËne garancije Banka v okviru svoje dejavnosti izdaja finanëne garancije v obliki akreditivov, garancij in akceptov. FinanËne garancije so pripoznane po poπteni vrednosti. Pri nadaljnjem merjenju se izmerijo po viπji od prvotno pripoznane poπtene vrednosti, od katere se po potrebi odπteje nabrana provizija, izraëunana za pripoznanje v Ëasu trajanja garancije in najboljπe ocene bodoëih stroπkov, potrebnih za poravnano morebitnih obveznosti, ki izhajajo iz dane garancije. Vsako poveëanje potencialne obveznosti povezano z izdanimi garancijami se pripozna v izkazu poslovnega izida med oslabitvami in rezervacijami iz kreditnega tveganja. Prejete premije banka pripozna med prihodki od opravnin (provizij) po metodi enakomernega razmejevanja skozi dobo trajanja finanëne garancije. Rezervacije Banka rezervacije pripozna, Ëe ima zaradi preteklega dogodka sedanjo obvezo (pravno ali drugaëe dano), Ëe je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogoëajo gospodarske koristi in Ëe je mogoëe zanesljivo oceniti zneske obveze. Davki (i) TekoËi davek TekoËi davek za sedanje in pretekla obdobja se izmerijo na podlagi zneska, za katerega se priëakuje, da bo povrnjen ali plaëan davënim oblastem ob uporabi davënih stopenj in zakonov, ki veljajo na dan bilance stanja. (ii) Odloæeni davki Odloæeni davki se obraëunavajo za vse zaëasne razlike med vrednostjo sredstev in obveznosti za davëne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Odloæeni davki so obraëunani po trenutno veljavni davëni stopnji. Odloæena terjatev za davek se pripozna za vse odbitne zaëasne razlike in davëno izgubo, ki jo bo banka koristila v prihodnosti, Ëe je verjetno, da se bo pojavil razpoloæljivi obdavëljivi dobiëek, v breme katerega bo mogoëe uporabiti odbitne zaëasne razlike. Knjigovodska vrednost odloæene terjatve ali obveznosti za davek se pregleda na vsak datum bilance stanja. Banka zmanjπa knjigovodsko vrednost odloæene terjatve za davek kolikor ni veë verjetno, da bo na razpolago dovolj obdavëljivega dobiëka, da bi bilo mogoëe izkoristiti del ali celoto takπne odloæene terjatve za davek. Vsako takπno zmanjπanje se odpravi, kolikor postane verjetno, da bo na razpolago zadosten obdavëljivi dobiëek. POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 59

62 RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Raiffeisen Krekova banka d.d. Odloæene terjatve za davek in obveznosti za davek se izmerijo po davënih stopnjah za katere se priëakuje, da se bodo uporabljale v obdobju, ko bo terjatev povrnjena oziroma obveznost poravnana, zasnovanih na davënih stopnjah in davënih predpisih, uveljavljenih do dneva bilance stanja. Davek se knjiæi neposredno v breme ali dobro kapitala, Ëe se nanaπa na postavke knjiæene v istem ali drugem obdobju neposredno v breme ali dobro kapitala. Banka pobota odloæene terjatve in obveznosti za davek, Ëe in le-ëe ima zakonsko izterljivo pravico in Ëe se nanaπajo na isto obdavëljivo enoto in isto davëno oblast. NeizkoriπËena davëna izguba Odloæena terjatev za davek se pripozna za neizkoriπëeno davëno izgubo, ki jo bo banka koristila v prihodnosti, Ëe je verjetno, da se bo pojavil razpoloæljivi obdavëljivi dobiëek, v breme katerega bo mogoëe uporabiti neizkoriπëeno davëno izgubo. Kriteriji za pripoznanje odloæenih terjatev za davke iz naslova neizkoriπëene davëne izgube so enaki kot kriteriji za pripoznanje odloæenih terjatev za davke iz naslova zaëasnih razlik. V kolikor ni priëakovati obdavëljiv dobiëek v breme katerega bi se lahko uporabila neizkoriπëena davëna izguba, se odloæena terjatev ne pripozna. Poslovanje po pooblastilu Sredstva, ki se nanaπajo na poslovanje po pooblastilu, niso vkljuëena v raëunovodskih izkazih, saj ne predstavljajo sredstev banke. Povezane osebe Za namene raëunovodskih izkazov je stranka povezana oseba z banko, Ëe jo usmerja posredno ali neposredno, skupno obvladuje (to vkljuëuje obvladujoëe druæbe, odvisne druæbe in odvisne druæbe odvisnih druæb). Prav tako se πteje za povezano osebo poslovodstvo banke in druæbe, kjer ima poslovodstvo banke moëan vpliv na finanëno in operativno odloëanje posamezne druæbe. Izvedeni finanëni instrumenti in varovanje pred tveganji Banka uravnava odprto valutno pozicijo s sklepanjem izvedenih finanënih instrumentov za namene varovanja pred valutnim tveganjem. Kljub uëinkovitemu ekonomskemu varovanju ti posli ne izpolnjujejo pogojev varovanja po MRS 39, zato jih banka obravnava kot izvedene finanëne instrumente namenjene trgovanju in njihovo spremembo poπtene vrednosti pripoznava v izkazu poslovnega izida med dobiëeki ali izgubo iz vrednotenja drugih izvedenih finanënih instrumentov. Ugodnosti zaposlencev Banka vplaëuje svojim zaposlencem prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Stroπke pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja banka pripozna med stroπki dela ob obraëunu. Regres za letni dopust banka enakomerno razmejuje skozi vso leto UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

63 Raiffeisen Krekova banka d.d. RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB 3. DENAR V BLAGAJNI IN STANJE NA RA»UNIH PRI CENTRALNI BANKI Denar v blagajni in stanje na raëunih pri CB na dan sestavljajo: SIT 000 SIT 000 Gotovina v blagajni Poravnalni raëun pri centralni banki od tega obvezne rezerve pri centralni banki od tega stanje na raëunu pri CB Skupaj denar v blagajni in stanje na raëunih pri CB Poravnalni raëun pri centralni banki v viπini tisoë SIT zajema nerazporejen depozit Ëez noë v viπini tisoë SIT ter druge denarne rezerve zaradi prehoda na evro z dnem 1. januar Obvezne rezerve so bile na dan 31. decembra 2006 izraëunane v viπini 2 % dnevnega povpreëja obveznosti v domaëi in tuji valuti z roënostjo do dveh let v obdobju izraëuna obveznih rezerv. Avgusta 2006 je Banka Slovenije spremenila sklep o obveznih rezervah, s katerim je prilagodila obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv koledarju Eurosistema. Osnova za obvezne rezerve se izraëuna na osnovi podatkov za zadnji dan v mesecu, ki je dva meseca pred tistim mesecem, v katerem se zaëne obdobje izpolnjevanja. 4. KREDITI BANKAM Znesek na dan sestavljajo: SIT 000 SIT 000 Krediti bankam ObraËunane obresti Skupaj krediti bankam FINAN»NA SREDSTVA, NAMENJENA TRGOVANJU Znesek na dan sestavljajo: SIT 000 SIT 000 Dolæniπki vrednostni papirji: ki kotirajo na borzi Lastniπki vrednostni papirji: ki kotirajo na borzi Pozitivne poπtene vrednosti izvedenih finanënih instrumentov Skupaj finanëna sredstva, namenjena trgovanju POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 61

64 RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Raiffeisen Krekova banka d.d. FinanËna sredstva, namenjena trgovanju, razëlenjena po sektorju izdajatelja: SIT 000 SIT 000 Dolæniπki vrednostni papirji Javni sektor Ostali Lastniπki vrednostni papirji Pravne osebe Pozitivne poπtene vrednosti izvedenih finanënih instrumentov Obrestni posli Valutni posli Skupaj finanëna sredstva, namenjena trgovanju FINAN»NA SREDSTVA, PRIPOZNANA PO PO TENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA Na dan jih sestavljajo: SIT 000 SIT 000 Dolæniπki vrednostni papirji ki kotirajo na borzi ki ne kotirajo na borzi Skupaj finanëna sredstva, pripoznana po poπteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Predstavljena po sektorju izdajatelja na dan : Pojasnilo SIT 000 SIT 000 Dolæniπki vrednostni papirji Javni sektor Obveznice in vrednostni papirji izdani od drugih izdajateljev Skupaj finanëna sredstva, pripoznana po poπteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Ta finanëna sredstva so pripoznana v bilanci stanja po poπteni vrednosti. Sprememba poπtene vrednosti se v izkazu poslovnega izida pripozna kot Ëisti dobiëek ali izguba iz naloæbenja, obrestni prihodki in dividende se pripoznajo kot prihodki iz obresti in podobni prihodki UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

65 Raiffeisen Krekova banka d.d. RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB 6.1. Obveznice Republike Slovenije SIT 000 SIT 000 Nominirane v SIT Nominirane v EUR Skupaj obveznice RS Obveznice in vrednostni papirji izdani od drugih oseb Znesek tisoë SIT na dan predstavlja glavnico in obresti obveznic, ki sta jih izdala Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana in Morgan Stanley Capital group inc., New York. Znesek tisoë SIT na dan predstavlja glavnico in obresti obveznic, ki sta jih izdala Delavska hranilnica d.d. in Abanka Vipa d.d.. 7. FINAN»NA SREDSTVA V POSESTI DO ZAPADLOSTI SIT 000 SIT 000 Blagajniπki zapisi Banke Slovenije Nominirani v EUR Nominirani v SIT BTC obveznice Skupaj finanëna sredstva v posesti do zapadlosti BTC obveznice so nominirane v EUR in se obrestujejo po obrestni meri 10,5 %; kotirajo na Ljubljanski borzi in zapadejo v januarju Træna vrednost BTC obveznic je na dan znaπala tisoë SIT, na dan pa tisoë SIT. 8. KAPITALSKE NALOÆBE 2006 % 2005 % SIT 000 SIT 000 Bankart d.o.o. (bankomati) , ,67 Slomπkova ustanova (fundacija) 30 6, ,67 KDD Ljubljana (evidenca borznega poslovanja) , ,96 Ljubljanska borza d.d. (borza vrednostnih papirjev) , ,30 Swift Belgium Raiffeisen training center ltd ,00 - Miriada d.o.o , ,00 Skupaj Oslabitve Skupaj kapitalske naloæbe V tabeli navedeni odstotki predstavljajo deleæ banke v kapitalu druæbe. V letu 2006 je Banka pridobila 20 % deleæ v kapitalu druæbe Raiffeisen Training Center Ltd., Petrinjska 59, Zagreb, Hrvaπka, ki je priëela poslovati v letu Pridruæena druæba Banke Miriada d.o.o. je v steëaju, zato je Banka oslabila celotno naloæbo v viπini tisoë SIT. POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 63

66 RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Raiffeisen Krekova banka d.d. 9. KREDITI STRANKAM SIT 000 SIT 000 Krediti strankam Oslabitve ( ) ( ) Krediti strankam, zmanjπani za oslabitve RazËlenitev po sektorjih na dan : 2006 % 2005 % SIT 000 SIT 000 Pravne osebe , ,5 Javni sektor , ,1 FiziËne osebe , ,4 Malo gospodarstvo , ,5 Drugi , , , ,0 Oslabitve ( ) ( ) Skupaj Banka je kot zavarovanje za kredite strankam, ki niso banke, prejela nepremiënine s poπteno vrednostjo tisoë SIT (v letu 2005: tisoë SIT), dræavne obveznice in poroπtva s poπteno vrednostjo tisoë SIT (v letu 2005: tisoë SIT), banëne garancije s poπteno vrednostjo tisoë SIT (v letu 2005: tisoë SIT) in depozite s poπteno vrednostjo tisoë SIT (v letu 2005: tisoë SIT). Znesek kreditov z zamujenim plaëilom nad 90 dni, katerih obresti se ne pripoznavajo v izkazu poslovnega izida znaπa na dan milijonov SIT (v letu 2005: milijonov SIT). Oslabitve Gibanje oslabitev v letu 2006: SIT 000 Krediti IzkljuËeni prihodki Skupaj Stanje oslabitev na zaëetku leta Dodatno oblikovane oslabitve Ukinjene oslabitve ( ) ( ) Odpisi in poplaëila æe odpisanih terjatev (66.227) - (66.227) Odpisi terjatev iz preteklih obdobij Gibanje oslabitev tekoëem letu Stanje oslabitev na koncu leta UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

67 Raiffeisen Krekova banka d.d. RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Gibanje oslabitev v letu 2005: SIT 000 Krediti IzkljuËeni prihodki Skupaj Stanje oslabitev na zaëetku leta Dodatno oblikovane oslabitve Ukinjene oslabitve ( ) ( ) Odpisi in poplaëila æe odpisanih terjatev Odpisi terjatev iz preteklih obdobij ( ) (39.092) Gibanje oslabitev tekoëem letu Stanje oslabitev na koncu leta OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA Tabela gibanja opredmetenih osnovnih sredstev za leto 2006: SIT 000 RaËunalniπka oprema Zgradbe in druga OOS Skupaj Nabavna vrednost: Na dan PoveËanja Odtujitve in odpisi (62.838) ( ) ( ) Stanje na dan Oslabitev: Na dan Amortizacija Odtujitve in odpisi (60.161) ( ) ( ) Stanje na dan Sedanja vrednost na dan Sedanja vrednost na dan Tabela gibanja opredmetenih osnovnih sredstev za leto 2005: SIT 000 RaËunalniπka oprema Zgradbe in druga OOS Skupaj Nabavna vrednost: Na dan PoveËanja Odtujitve in odpisi - (84.340) (84.340) Stanje na dan Popravek vrednosti: Na dan Amortizacija Odtujitve in odpisi - (78.662) (78.662) Stanje na dan Sedanja vrednost na dan Sedanja vrednost na dan POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 65

68 RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Raiffeisen Krekova banka d.d. 11. NEOPREDMETENA DOLGORO»NA SREDSTVA Tabela gibanja neopredmetenih dolgoroënih sredstev za leto 2006: SIT 000 Druga neopredmetena dolgoroëna Investicije Programska oprema sredstva v teku Skupaj Nabavna vrednost: Na dan PoveËanja Odtujitve in odpisi ( ) (17.328) (64.566) ( ) Stanje na dan Oslabitve: Na dan Amortizacija Odtujitve in odpisi (21.138) - (21.138) Stanje na dan Sedanja vrednost na dan Sedanja vrednost na dan Tabela gibanja neopredmetenih dolgoroënih sredstev za leto 2005: SIT 000 Druga neopredmetena dolgoroëna Investicije Programska oprema sredstva v teku Skupaj Nabavna vrednost: Na dan PoveËanja Odtujitve in odpisi (42.780) ( ) ( ) ( ) Stanje na dan Oslabitve: Na dan Amortizacija Odtujitve in odpisi (41.139) ( ) - ( ) Stanje na dan Sedanja vrednost na dan Sedanja vrednost na dan UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

69 Raiffeisen Krekova banka d.d. RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB 12. DRUGA SREDSTVA SIT 000 SIT 000»eki Zaloge Terjatve za provizije Terjatve za dane predujme Terjatve za plaëane akontacije davka od dohodkov pravnih oseb Terjatve do kupcev Prehodni raëun za poravnavo nakupa tuje valute Prehodni raëun za poravnavo nakupa vrednostnih papirjev Vnaprej plaëani stroπki in odhodki, prehodno nezaraëunani prihodki Pozitivne poπtene vr.izvedenih fin.sr, ki niso nam. trgovanju Drugo Skupaj druga sredstva TERJATVE ZA ODLOÆENE DAVKE Banka je na dan pripoznala terjatve za odloæene davke v viπini tisoë SIT (na dan terjatev za odloæene davke ni pripoznala). (Glej tudi pojasnilo 33) 14. DEPOZITI BANK Znesek na dan sestavljajo: SIT 000 SIT 000 Depoziti na vpogled Vezane vloge Krediti ObraËunane obresti in opravnine Skupaj depoziti bank Vloge in krediti bank predstavljajo depozite domaëih in tujih bank. Krediti bank so nominirani v EUR in v SIT z valutno klavzulo. 15. DEPOZITI STRANK Znesek na dan sestavljajo: SIT 000 SIT 000 Depoziti na vpogled Vezane vloge Krediti Obresti in opravnine Skupaj depoziti strank, ki niso banke POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 67

70 RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Raiffeisen Krekova banka d.d. 16. IZDANI VREDNOSTNI PAPIRJI Izdani vrednostni papirji znaπajo na dan tisoë SIT (2005: tisoë SIT). Zneska v letu 2006 in 2005 predstavljata dospele neizplaëane obveznosti za izdane obveznice, ki so zapadle 15. oktobra 2002 in jih imetniki πe niso unovëili. 17. REZERVACIJE Znesek na dan predstavlja: SIT 000 SIT 000 Rezervacije za zunajbilanëne obveznosti Rezervacije za pravno nereπene toæbe Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev Druge rezervacije Skupaj rezervacije Gibanje rezervacij Na dan Na dan Oblikovanje Ukinjanje SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT 000 Rezervacije za zunajbilanëne obveznosti ( ) Rezervacije za pravno nereπene toæbe ( ) Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev Druge rezervacije (123) 275 Skupaj rezervacije ( ) Na dan Na dan Oblikovanje Ukinjanje SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT 000 Rezervacije za zunajbilanëne obveznosti ( ) Rezervacije za pravno nereπene toæbe Druge rezervacije (719) 398 Skupaj rezervacije ( ) OBVEZNOSTI ZA ODLOÆENE DAVKE Banka na dan ni imela obveznosti za odloæene davke (na dan : tisoë SIT). (Glej tudi pojasnilo 33) UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

71 Raiffeisen Krekova banka d.d. RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB 19. DRUGE OBVEZNOSTI Druge obveznosti sestavljajo naslednje postavke na dan SIT 000 SIT 000 Davki in prispevki, plaëani v dræavi Obveznosti do dobaviteljev Obveznosti do zaposlenih Obveznosti iz udeleæbe v dobiëku? dividende Obveznosti iz naslova zaprtih transakcijskih raêunov Vnaprej vraëunani stroπki in odhodki ter druge pasivne Ëas. razmej VraËunani stroπki za neizkoriπëene dopuste Obveznosti do zavarovalnice Obveznosti iz izvedenih finanënih instrumentov Obveznosti iz poslov v tujem imenu in za raëun tretjih oseb Drugo Skupaj druge obveznosti Obveznosti iz izvedenih finanënih instrumentov zajemajo tudi obveznosti iz trgovanja v viπini tisoë SIT na dan (2005: tisoë SIT) 20. PODREJENI DOLG Podrejeni dolg sestavljajo naslednje postavke na dan SIT 000 SIT 000 Podrejeni dolg ObraËunane obresti Skupaj podrejeni dolg Banka je v decembru 2003 najela podrejeni dolg pri Raiffeisen Zentralbank AG v viπini tisoë EUR, ki bo poplaëan v 11. enakih polletnih obrokih, od katerih prvi zapade , zadnji pa V septembru 2004 je banka najela drugi podrejeni dolg pri Raiffeisen Zentralbank AG v viπini tisoë EUR, ki bo prav tako poplaëan v 11. enakih polletnih obrokih, od katerih prvi zapade , zadnji pa V decembru 2005 je banka najela tretji podrejeni dolg pri Raiffeisen Zentralbank AG v viπini tisoë EUR, od katerega je v letu 2005 Ërpala tisoë EUR, ki zapade v enkratnem znesku Banka je v letu 2006 plaëala obresti in opravnine iz naslova podrejenega dolga v viπini tisoë SIT (2005: tisoë SIT). POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 69

72 RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Raiffeisen Krekova banka d.d. 21. KAPITAL Banka je v juniju 2006 izdala delnic z nominalno vrednostjo SIT ter nakupno vrednostjo SIT. Razlika med nakupno in nominalno vrednostjo delnic je izkazana kot del kapitalskih rezerv. V letu 2006 se je kapital z dokapitalizacijo poveëal za tisoë SIT. Na dan je osnovni kapital banke znaπal tisoë SIT (2005: tisoë SIT). V letu 2006 je osnovni kapital sestavljen iz delnic (2005: delnic) po nominalni vrednosti SIT na delnico prednostnih delnic je bilo v letu 2002 preoblikovano v navadne delnice. Kapitalske rezerve na dan znaπajo tisoë SIT (2005: tisoë SIT) in se po sklepu skupπëine ne morejo deliti. Banka je v skladu s sklepom Banke Slovenije prerazporedila sploπni prevrednotovalni popravek kapitala iz preteklih let v viπini tisoë SIT iz rezerv iz dobiëka med kapitalske rezerve. Rezerve iz dobiëka vkljuëujejo dobiëke preteklih let in dobiëek ali izgubo tekoëega leta. Iz rezerv iz dobiëka se lahko izplaëajo dividende, Ëe se tako doloëi na skupπëini delniëarjev banke. V letu 2005 in 2006 banka ni izplaëevala dividend. 22. MOREBITNE IN PREVZETE OBVEZNOSTI Pri rednem poslovanju se banka sreëuje tudi z morebitnimi in prevzetimi obveznostmi, ki jih izkazuje v zunajbilanëni evidenci.»eprav niso razkrite v bilanci stanja, predstavljajo za banko kreditno tveganje. Sestavljajo jih: SIT 000 SIT 000 Garancije Izdane v SIT - kratkoroëne Izdane v SIT - dolgoroëne Izdane v tuji valuti - kratkoroëne Izdane v tuji valuti - dolgoroëne Akreditivi Izdani v tuji valuti Prevzete finanëne obveznosti Prevzete v SIT Prevzete v tuji valuti Skupaj Morebitne obveznosti Banka opravlja storitve akreditivov in garancij (vkljuëno s standby akreditivi) po katerih je obvezana do plaëila v imenu strank za posle, ki se najveëkrat nanaπajo na uvoz in izvoz blaga. Garancije in akreditivi nosijo enako kreditno tveganje kot krediti. Banka je za morebitne obveznosti oblikovala rezervacije, ki so predstavljene v pojasnilu 17. NeizkoriπËene kreditne linije NeizkoriπËene kreditne linije predstavljajo pogodbene obveznosti za odobritev kreditov in revolving kreditov. Obveze imajo veëinoma doloëen datum zapadlosti, oziroma druga doloëila glede zapadlosti. Kreditna linija lahko ostane neizkoriπëena ali le delno koriπëena, zato pogodbeni znesek vedno ne predstavlja bodoëega denarnega toka UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

73 Raiffeisen Krekova banka d.d. RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Rezervacije za moæne izgube so zato manjπe od vsote neizkoriπëenih obveznosti. NeizkoriπËene kreditne linije z daljπim rokom zapadlosti predstavljajo za banko veëje kreditno tveganje, kot linije s krajπim rokom zapadlosti. Izvedeni finanëni inπtrumenti Poπtene vrednosti izvedenih finanënih inπtrumentov v posesti na dan so prikazane v naslednji tabeli: 2006 Nominalna Poπtena vrednost Vrednost Sredstva Obveznosti SIT 000 SIT 000 SIT 000 Valutne zamenjave Valutne terminske pogodbe Obrestne zamenjave Skupaj Nominalna Poπtena vrednost Vrednost Sredstva Obveznosti SIT 000 SIT 000 SIT 000 Valutne zamenjave Valutne terminske pogodbe Obrestne zamenjave Skupaj Pravne toæbe Toæbe so glede na naravo poslovanja v dejavnosti bank obiëajne. Banka ima predpisane postopke za obravnavanje toæbenih zahtevkov. Banka pridobi strokovno mnenje in oceni primeren znesek odπkodnine ter pripozna negativen uëinek, ki ga lahko imajo toæbe na finanëni poloæaj. Ob zakljuëku leta je imela banka veë nereπenih pravnih toæb. Najpomembnejπo pravno toæbo ima banka z zavarovalnico Adriatic-Slovenica d.d., pri kateri je imela zavarovane kredite. Zavarovalnica je pogodbo prekinila, strokovno mnenje pa je kazalo, da je mogoëe, ne pa tudi verjetno, da toæba za banko ne bo ugodno reπena. Zato je banka na dan oblikovala dodatne popravke vrednosti kreditov in rezervacije v viπini milijonov SIT. Operativni najem - Banka kot najemojemalec Banka ima poslovni najem za opremo in nepremiënine. Najemi povpreëno trajajo od treh do pet let brez moænosti podaljπanja. Pogodbe ne vsebujejo nobenih omejitev za najemnika. Minimalna bodoëa plaëila poslovnega najema so: SIT 000 SIT 000 do 1 leta veë kot 1 leto do 5 let veë kot 5 let Skupaj POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 71

74 RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Raiffeisen Krekova banka d.d. 23. NETO OBRESTNI PRIHODKI SIT 000 SIT 000 Prihodki iz obresti in podobni prihodki Obrestni prihodki od: Bank Strank FinanËnih sr., prip.po poπteni vr. skozi izkaz poslovnega izida FinanËnih sr. v posesti do zapadlosti Izvedenih finanënih instrumentov, ki niso namenjeni trgovanju Druæb v katerih ima banka kapitalsko naloæbo Skupaj obrestni prihodki Odhodki za obresti in podobni odhodki Obrestni odhodki za: Obveznosti do bank ( ) ( ) Obveznosti do strank ( ) ( ) Podrejeni dolg ( ) ( ) Izvedene finanëne instrumente, ki niso namenjeni trgovanju ( ) ( ) Skupaj obrestni odhodki ( ) ( ) Neto obrestni prihodki Efektivne obrestne mere v % 2006 DomaËa valuta Valutna klavzula Tuja valuta Efektivne obrestne mere sredstev RaËuni pri centralni banki 0,9 - - Krediti bankam 3,8-3,1 Krediti strankam 6,2 5,8 3,9 Fin. sr. namenjena trgovanju Fin. sr. v posesti do zapadlosti 3,8 2,2 2,9 Efektivne obrestne mere obveznosti Depoziti bank 3,2 3,1 3,0 Depoziti strank 2,6 2,9 1,5 Podrejeni dolg - - 2, DomaËa valuta Valutna klavzula Tuja valuta Efektivne obrestne mere sredstev RaËuni pri centralni banki 0,9 - - Krediti bankam 4,3-2,2 Krediti strankam 7,2 5,1 3,1 Fin. sr. namenjena trgovanju Fin. sr. v posesti do zapadlosti 4,5 5,2 2,2 Efektivne obrestne mere obveznosti Depoziti bank 3,3 2,3 2,5 Depoziti strank 2,9 3,7 1,1 Podrejeni dolg - - 3, UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

75 Raiffeisen Krekova banka d.d. RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Krediti z valutno klavzulo predstavljajo kredite z obrestmi, ki so izraëunane z uporabo formule, ki upoπteva valutne teëaje med SIT in ostalimi valutami. PoplaËila glavnic in obresti teh kreditov so v SIT. 24. OSLABITVE IN REZERVACIJE IZ NASLOVA KREDITNIH TVEGANJ SIT 000 SIT 000 Oslabitve finanënih sredstev Oblikovane oslabitve ( ) ( ) Odpisi in poplaëila æe odpisanih terjatev (27.932) ( ) ( ) Rezervacije za zunajbilanëne obveznosti Dodatno oblikovane rezervacije ( ) ( ) Ukinitve rezervacij ( ) Skupaj oslabitve in rezervacije iz naslova kreditnih tveganj ( ) ( ) 25. NETO OPRAVNINE (PROVIZIJE) SIT 000 SIT 000 Prihodki iz opravnin in provizij od: Poravnave plaëilnega prometa Kreditov in garancij Trgovanja z vrednostnimi papirji Ostalih banënih storitev Odhodki iz opravnin in provizij za: Poravnave plaëilnega prometa (10.010) (8.919)) Kredite in garancij ( ) ( ) Trgovanje z vrednostnimi papirji (90.750) ( ) Ostale banëne storitve ( ) ( ) ( ) ( ) Neto opravnine (provizije) DOBI»EK IZ TRGOVANJA SIT 000 SIT 000 Obrestni posli (31.345) Valutni posli Trgovanje z lastniπkimi vrednostnimi papirji TeËajne razlike ( ) - DobiËek iz trgovanja POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 73

76 RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Raiffeisen Krekova banka d.d. 27. DOBI»EK ALI IZGUBA IZ VREDNOTENJA DRUGIH IZVEDENIH FINAN»NIH INSTRUMENTOV SIT 000 SIT 000 Sprememba v Ëisti sedanji vrednosti izvedenih finanënih instrumentov, ki niso namenjeni varovanju (22.382) DobiËek ali izguba iz vrednotenja drugih finanënih instrumentov (22.382) Banka uporablja izvedene finanëne inπtrumente zaradi varovanja pred tveganji. Zaradi nezadovoljevanja MRS 39 se uëinki iz vrednotenja pripoznavajo skozi izkaz poslovnega izida. 28. IZGUBE IZ NALOÆBENJA SIT 000 SIT 000 Sprememba poπtene vrednosti fin. sr. pripozn. po poπt. vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (33.784) ( ) DobiËki ali izgube ob odpravi pripoznanja fin. sr. pripozn. po poπt. vrednosti preko izkaz poslovnega izida ( ) DobiËki ali izgube ob odpravi pripoznanja finanënih sredstev v posesti do zapadlosti (217) - DobiËki ob odpravi pripoznanja kapitalskih naloæb Neto izgube iz naloæbenja ( ) ( ) 29. STRO KI DELA SIT 000 SIT 000 PlaËe in nadomestila ( ) ( ) Dajatve za socialno zavarovanje ( ) ( ) Dajatve za pokojninsko zavarovanje ( ) ( ) Druge dajatve, odvisne od plaë ( ) ( ) Rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade ipd. obv. ( ) (70.856) NeizkoriπËeni letni dopusti (8.919) (2.142) Skupaj stroπki dela ( ) ( ) 30. DRUGI ADMINISTRATIVNI STRO KI SIT 000 SIT 000 Vzdræevanje zgradb in poslovne opreme ( ) ( ) Stroπki informacijske tehnologije ( ) ( ) Stroπki svetovanja, odvetniπkih storitev ( ) ( ) Stroπki revizijskih storitev (15.455) (20.389) Stroπki reklame in reprezentance ( ) ( ) Stroπki komunikacije ( ) ( ) Stroπki materiala (83.595) (73.930) Drugi administrativni stroπki ( ) ( ) Skupaj drugi administrativni stroπki ( ) ( ) 74 UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

77 Raiffeisen Krekova banka d.d. RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB 31. AMORTIZACIJA SIT 000 SIT 000 Amortizacija osnovnih sredstev Opredmetena osnovna sredstva ( ) ( ) Neopredmetena dolgoroëna sredstva (94.239) (83.362) Skupaj amortizacija ( ) ( ) 32. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI IN ODHODKI Pojasnila SIT 000 SIT 000 Drugi poslovni prihodki Drugi poslovni odhodki 32.2 ( ) ( )»isti drugi poslovni prihodki ali odhodki ( ) ( ) Drugi poslovni prihodki SIT 000 SIT 000 Prihodki od nebanënih poslov Prihodki od ukinitve drugih rezervacij Prihodki od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoroënih naloæb Drugi poslovni prihodki Skupaj drugi poslovni prihodki Drugi poslovni odhodki SIT 000 SIT 000 Drugi davki ( ) (89.407) Odhodki za druge rezervacije ( ) ( ) Odhodki od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoroënih naloæb (11.808) (4.380) Drugi poslovni odhodki (28.263) (19.106) Skupaj drugi poslovni odhodki ( ) ( ) 33. DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB IN ODLOÆENI DAVKI SIT 000 SIT 000 Davek od dohodkov pravnih oseb Iz poslovnega rezultata - - Odloæeni davki Skupaj davek od dohodkov pravnih oseb in odloæeni davki DavËna osnova za leto 2006 je bila negativna, zato banka ni plaëala davka od dohodkov pravnih oseb. POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 75

78 RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Raiffeisen Krekova banka d.d. Odloæeni davki na dan se nanaπajo na naslednje postavke, obraëunani po davëni stopnji 23 %, kot je priëakovana za leto 2007: Odloæeni davek ZaËasne razlike Sredstva Obveznosti SIT 000 SIT 000 SIT 000 Negativno vrednotenje trgovalnih naloæb (namenjenih trgovanju) Negativno vrednotenje finanënih sredstev (pripoznanih po poπt. vrednosti skozi izkaz poslovnega izida) Rezervacije za pokojnine Ostale rezervacije Obveznosti iz trgovanja - izvedeni finanëni inπtrumenti DavËna izguba Skupaj Terjatve za odloæeni davek so bile pripoznane tudi iz naslova davëne izgube v viπini tisoë SIT, ki jo bo banka pokrila iz obdavëljivih dobiëkov v prihodnjih letih. Odloæeni davki na dan se nanaπajo na naslednje postavke, obraëunani po davëni stopnji 25 %: Odloæeni davek ZaËasne razlike Sredstva Obveznosti SIT 000 SIT 000 SIT 000 Rezervacije Vrednotenje obveznic - neobdavëljiv prihodek Vrednotenje obveznic - poveëanje obdavëljivih odhodkov Razlike v amortizaciji Rezervacije za neizkoriπëene dopuste Rezervacije za toæbe Obrestni prihodki iz kreditov Skupaj Skupaj neto UPRAVLJANJE S TVEGANJI Upravljanje s tveganji je bistven element banënega poslovanja in je za banko temeljnega pomena. Banka se pri svojem poslovanju sreëuje predvsem s kreditnim, likvidnostnim, kapitalskim, obrestnim in valutnim tveganjem ter z operativnimi tveganji. Banka omenjena tveganja obvladuje na sledeëe naëine: Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Banka ima natanëno opredeljene postopke odobravanja kreditov in zagotavlja kreditne odbore, ki izvrπujejo opredeljene postopke in spremljajo kreditne rizike. Limiti za dane kredite so odvisni od metodologije, ki jo je banka sprejela za obvladovanje kreditnega tveganja. Moæna izpostavljenost do strank se doloëi glede na banëno oceno njihove kreditne sposobnosti. Banka zniæuje svoja kreditna tveganja tudi s pridobivanjem ustreznih zavarovanj UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

79 Raiffeisen Krekova banka d.d. RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Likvidnostno tveganje Uravnavanje likvidnosti banke temelji na standardnih postopkih, ki so usmerjeni v izpolnjevanje predpisov Banke Slovenije, kakor tudi uravnavanje likvidnostnih rezerv s ciljem zagotavljanja opitmalnih donosov. Banka v sektorju zakladniπtva dnevno spremlja denarne pritoke in odtoke, loëeno za devizne in tolarske zneske. Likvidnostno tveganje spremlja posebni odbor banke, ki se sestaja meseëno in preuëuje odprte pozicije. Neusklajenost aktive in pasive bilance stanja glede na roënost je prikazana v pojasnilu 35. Kapitalsko tveganje Banka spremlja kapitalsko ustreznost z uporabo kazalnikov, ki primerjajo kapital s tehtanimi postavkami sredstev bilance stanja in zunajbilanënih obveznosti. Sredstva so tehtana v skladu s podzakonskimi akti Zakona o banëniπtvu, ki urejajo podroëje kapitalske ustreznosti. Kapitalsko ustreznost banke spremlja odbor za upravljanje s kapitalsko ustreznostjo. Valutno tveganje Banka obvladuje valutno tveganje, ki predstavlja tveganje vpliva spremembe teëaja valute na dohodek banke iz naslova neusklajenosti bilanënih postavk v tuji valuti, preko poroëil, ki jih pripravlja skupina za obvladovanje valutnega tveganja. Banka dnevno spremlja odprte pozicije po posameznih valutah ter izdeluje periodiëna poroëila o bilanëni izpostavljenosti in doseganju limitov po posameznih valutah. Banka po usmeritvah skupine za obvladovanje valutnega tveganja skrbi za sprotno zapiranje oziroma vzdræevanje zaprtih pozicij pri sredstvih in virih sredstev. Podrobnejπa izpostavljenost banke valutnemu tveganju je predstavljena v pojasnilu 36. Obrestno tveganje Obrestno tveganje izhaja iz izpostavljenosti banke na spremembe ravni trænih obrestnih mer. V primeru, da ima banka obrestovano veë sredstev kot virov sredstev z variabilno obrestno mero, ima sprememba ravni trænih obrestnih mer direktni neposredni vpliv na izkaz poslovnega izida. Prav tako mora banka usklajevati zapadlost sredstev in virov sredstev, da se lahko prilagaja gibanju trænih obrestnih mer. Za upravljanje z obrestnim tveganjem je zadolæena skupina za upravljanje z obrestnim tveganjem. Podrobnejπa izpostavljenost banke obrestnemu tveganju je predstavljena v toëki 37. Operativna tveganja Operativna tveganja se nanaπajo na tveganja, ki izhajajo iz poslovanja banke, kot npr. nepravilna izvedba predpisanih procesov, pomanjkljivosti v operativnem banënem ter kontrolnem sistemu. Za obvladovanje operativnega tveganja je banka razvila posebne politike in procese, ki so zasnovani tako, da odkrivajo in obvladujejo sploπna tveganja. Za obvladovanje operativnih tveganj so zadolæeni zaposleni na vseh nivojih banke. Banka je konec leta 2002 ustanovila oddelek za upravljanje s tveganji. Z ustanovitvijo tega oddelka so se v banki centralizirale posamezne funkcije v povezavi s tveganjem (kreditna tveganja, operativna tveganja). Kot samostojen oddelek, ki je neposredno odgovoren upravi, tudi notranja revizija nadzoruje delovne procese v banki, da bi odkrila moæna podroëja poveëanega tveganja ter nadzoruje uvajanje kontrolnih procesov v banki. 35. NEUSKLAJENOST AKTIVE IN PASIVE BILANCE STANJA GLEDE NA RO»NOST - LIKVIDNOSTNO TVEGANJE Zapadlost sredstev in obveznosti predstavlja preostale zapadlosti do poplaëila, v skladu s pogodbenimi doloëili. Pri analizi zapadlosti so bile sprejete naslednje predpostavke in pogoji: Obvezne rezerve v skladu z zahtevami Banke Slovenije se predpostavljajo kot tekoëe; njihova razpoloæljivost je odvisna od sestave in zapadlosti banënih obveznosti, kot so raëuni strank in drugi depoziti. Zapadlost kreditov bankam in strankam, ki niso banke je predstavljena glede na pogodbene zapadlosti. Dejanske zapad- POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 77

80 RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Raiffeisen Krekova banka d.d. losti se lahko razlikujejo, saj se kreditne pogodbe velikokrat podaljπajo oziroma spremenijo glede na obrestne mere ali na æeljo stranke za podaljπanja financiranja. Obveznice in druga finanëna sredstva se prikazujejo na vpogled, vendar je zapadlost teh sredstev odvisna predvsem od finanënih trænih pogojev. Pomembnih zneskov ni mogoëe unovëiti v kratkem Ëasu brez neugodnih vrednostnih uëinkov.0 Zneski depozitov bank in strank, ki niso banke, se prikazujejo po preostalih zapadlostih, ki temeljijo na naravi zneska. Navadno je to na vpogled za loro raëune ter zapadlosti glede na pogodbene roke za ostale depozite. Zapadlosti tekoëih raëunov so izraëunane na podlagi statistiënih predvidevanj denarnih tokov banke, glede na izkuπnje iz preteklosti. Neusklajenost aktive in pasive bilance stanja glede na roënost na dan : 2006 Na vpogled Do 1 Od 1 do 3 Od 3 do 12 Od 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj meseca mesecev mesecev SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT 000 Sredstva Denar v blagajni in stanje na raëunih pri CB Fin. sr., namenjena trgovanju Fin. sredstva, pripoznana po poπteni vrednosti skozi izkaz Krediti bankam Krediti strankam Fin. sr. v posesti do zapadlosti Kapitalske naloæbe Druga sredstva, odloæeni davki Opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena dolgoroëna sredstva Obveznosti Depoziti bank Depoziti strank Izdani vrednostni papirji Rezervacije Druge obveznosti Podrejeni dolg Kapital Neusklajenost ( ) ( ) Predviden odliv na podlagi prevzetih in morebitnih obveznosti ( ) ( ) ( ) ( ) ( ) 78 UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

81 Raiffeisen Krekova banka d.d. RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Neusklajenost aktive in pasive bilance stanja glede na roënost na dan : 2005 Na vpogled Do 1 Od 1 do 3 Od 3 do 12 Od 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj meseca mesecev mesecev SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT 000 Sredstva Denar v blagajni in stanje na raëunih pri CB Fin.sr., namenjena trgovanju FinanËna sredstva, pripoznana po poπteni vrednosti skozi izkaz Krediti bankam Krediti strankam Fin.sr. v posesti do zapadlosti Kapitalske naloæbe Druga sredstva, odloæeni davki Opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena dolgoroëna sredstva Obveznosti Depoziti bank Depoziti strank Izdani vrednostni papirji Rezervacije Druge obveznosti Podrejeni dolg Kapital Neusklajenost ( ) ( ) ( ) Predviden odliv na podlagi prevzetih in morebitnih obveznosti ( ) ( ) ( ) ( ) ( ) POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 79

82 RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Raiffeisen Krekova banka d.d. 36. IZPOSTAVLJENOST BANKE VALUTNEMU TVEGANJU Tabela prikazuje sredstva in obveznosti v tuji valuti, preraëunane v SIT na dan EUR USD Ostalo SIT* Skupaj SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT 000 Sredstva Denar v blagajni in stanje na raëunih pri CB Fin.sr., namenjena trgovanju FinanËna sredstva, pripoznana po poπteni vrednosti skozi izkaz Krediti bankam Krediti strankam Fin.sr. v posesti do zapadlosti Kapitalske naloæbe Druga sredstva, odloæeni davki Opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena dolgoroëna sredstva Obveznosti 0 Depoziti bank Depoziti strank Izdani vrednostni papirji Rezervacije Druge obveznosti Podrejeni dolg Kapital Neusklajenost ( ) ( ) 80 UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

83 Raiffeisen Krekova banka d.d. RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Tabela prikazuje sredstva in obveznosti v tuji valuti, preraëunane v SIT na dan EUR USD Ostalo SIT* Skupaj SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT 000 Sredstva Denar v blagajni in stanje na raëunih pri CB Fin.sr., namenjena trgovanju FinanËna sredstva, pripoznana popoπteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Krediti bankam Krediti strankam Fin.sr. v posesti do zapadlosti Kapitalske naloæbe Druga sredstva, odloæeni davki Opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena dolgoroëna sredstva Obveznosti Depoziti bank Depoziti strank Izdani vrednostni papirji Rezervacije Druge obveznosti Podrejeni dolg Kapital Neusklajenost ( ) ( ) ( ) * Stolpec SIT vsebuje sredstva in obveznosti, nominirane v SIT in v SIT z valutno klavzulo. Stolpec ostalo se po veëini sestoji iz sredstev in obveznosti nominiranih v πvicarskih frankih. POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 81

84 RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Raiffeisen Krekova banka d.d. 37. IZPOSTAVLJENOST BANKE OBRESTNEMU TVEGANJU Izpostavljenost banke obrestnemu tveganju na dan : 2006 Skupaj Neobrestovano Skupaj SIT 000 SIT 000 SIT 000 Sredstva Denar v blagajni in stanje na raëunih pri CB Fin.sr., namenjena trgovanju FinanËna sredstva, pripoznana po poπteni vrednosti skozi izkaz Krediti bankam Krediti strankam Fin.sr. v posesti do zapadlosti Kapitalske naloæbe Druga sredstva, odloæeni davki Opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena dolgoroëna sredstva Obveznosti Depoziti bank Depoziti strank Izdani vrednostni papirji Rezervacije Druge obveznosti Podrejeni dolg Kapital Neto izpostavljenost ( ) Kumulativna izpostavljenost 82 UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

85 Raiffeisen Krekova banka d.d. RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Do 1 meseca Od 1-3 mesecev Od 3-12 mesecev Od 1-5 let Nad 5 let SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT ( ) ( ) ( ) ( ) POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 83

86 RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Raiffeisen Krekova banka d.d. Izpostavljenost banke obrestnemu tveganju na dan : 2005 Skupaj Neobrestovano Skupaj SIT 000 SIT 000 SIT 000 Sredstva Denar v blagajni in stanje na raëunih pri CB Fin.sr., namenjena trgovanju FinanËna sredstva, pripoznana po poπteni vrednosti skozi izkaz Krediti bankam Krediti strankam Fin.sr. v posesti do zapadlosti Kapitalske naloæbe Druga sredstva, odloæeni davki Opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena dolgoroëna sredstva Obveznosti Depoziti bank Depoziti strank Izdani vrednostni papirji Rezervacije Druge obveznosti Podrejeni dolg Kapital Neto izpostavljenost ( ) Kumulativna izpostavljenost UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

87 Raiffeisen Krekova banka d.d. RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Do 1 meseca Od 1-3 mesecev Od 3-12 mesecev Od 1-5 let Nad 5 let SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT ( ) ( ) ( ) ( ) POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 85

88 RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Raiffeisen Krekova banka d.d. 38. DENAR IN DENARNI USTREZNIKI V izkazu denarnih tokov so denar in denarni ustrezniki sestavljeni iz naslednjih postavk z zapadlostjo manj kot 90 dni: SIT 000 SIT 000 Denar v blagajni in stanje na raëunih pri centralni banki Krediti bankam Skupaj POSLI S POVEZANIMI STRANKAMI Banka posluje s povezanimi strankami v smislu rednega poslovanja, vkljuëno s krediti in depoziti, ki se izpeljejo po obiëajnih poslovnih in konkurenënih pogojih in niso oslabljeni. Krediti in zabilanëne obveznosti do povezanih strank na dan : SIT 000 SIT 000»lani uprave Zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe »lani nadzornega sveta Druæbe v skupini RZB Skupaj Obrestne mere za omenjene skupine oseb so nominalno 4 % za tolarske kredite ter euribor + 0,60 odstotne toëke za kredite z valutno klavzulo. Skupni znesek odplaëil iz naslova vraëil posojil in obresti v poslovnem letu 2006 je za Ëlane uprave tisoë SIT, za zaposlene na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe tisoë SIT in za Ëlane nadzornega sveta tisoë SIT. Depoziti povezanih strank na dan : SIT 000 SIT 000 Povezane stranke»lani uprave »lani nadzornega sveta Druæbe v skupini RZB Skupaj Prejemki poslovodstva in nadzornega sveta: SIT 000 SIT 000»lani uprave Zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe »lani nadzornega sveta Skupaj UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

89 Raiffeisen Krekova banka d.d. RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB 40. STRUKTURA BILANCE STANJA GLEDE NA OBMO»JE Poslovanje banke je v veëini omejeno na eno poslovno obmoëje z vidika MRS 14 PoroËanje po odsekih. Njena sredstva in obveznosti se veëinoma nanaπajo na obmoëje Republike Slovenije, prav tako veëina prihodkov in dobiëkov izhaja iz poslov, ki so povezani s slovenskim træiπëem. Struktura bilance stanja glede na obmoëje na dan : Dræave bivπe 2006 Skupaj Slovenija EU Jugoslavije Drugo SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT 000 Sredstva Denar v blagajni in stanje na raëunih pri CB Fin.sr., namenjena trgovanju Fin.sr., pripoznana po poπt. vr. skozi IPI Krediti bankam Krediti stranka, ki niso banke Fin.sr. v posesti do zapadlosti Kapitalske naloæbe Druga sredstva, odloæeni davki Opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena dolgoroëna sredstva Obveznosti Vloge in krediti bank Vloge in krediti strank, ki niso banke Dolæniπki vrednostni papirji Rezervacije Druge obveznosti Podrejeni dolg Kapital Neusklajenost ( ) POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 87

90 RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Raiffeisen Krekova banka d.d. Struktura bilance stanja glede na obmoëje na dan : Dræave bivπe 2005 Skupaj Slovenija EU Jugoslavije Drugo SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT 000 Sredstva Denar v blagajni in stanje na raëunih pri CB Fin.sr., namenjena trgovanju Fin.sr., pripoznana po poπt. vr. skozi IPI Krediti bankam Krediti stranka, ki niso banke Fin.sr. v posesti do zapadlosti Kapitalske naloæbe Druga sredstva, odloæeni davki Opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena dolgoroëna sredstva Obveznosti Vloge in krediti bank Vloge in krediti strank, ki niso banke Dolæniπki vrednostni papirji Rezervacije Druge obveznosti Podrejeni dolg Kapital Neusklajenost ( ) ( ) 41. KAPITALSKA USTREZNOST KoliËnik kapitalske ustreznosti glede na usmeritve Banke Slovenije na dan znaπa 11,4 %, na dan pa 9,6 %. Minimalni koliënik kapitalske ustreznosti, ki ga predpiπe Banka Slovenije znaπa 8 % UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

91 Raiffeisen Krekova banka d.d. RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB 42. FINAN»NI INSTRUMENTI Poπtene vrednosti V spodnji tabeli je prikazana primerjava knjigovodskih in poπtenih vrednosti vseh finanënih inπtrumentov. Kalkulacija poπtenih vrednosti je definirana z raëunovodsko politiko banke. Knjigovodske Poπtene Nepripoznani vrednosti vrednosti dobiëki SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT 000 Sredstva Denar v blagajni in stanje na raëunih pri Centralni Banki Krediti bankam FinanËna sredstva, namenjena trgovanju FinanËna sredstva, pripoznana po poπteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida FinanËna sredstva v posesti do zapadlosti Krediti strankam, ki niso banke Obveznosti Depoziti bank Depoziti strank Izdani vrednostni papirji Podrejeni dolg DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA Z dnem je Slovenija prevzela evro kot domaëo valuto, ki je postala tudi funkcionalna valuta banke. TeËaj preraëuna SIT/EUR je bil 239,6400. V februarju 2007 je predsednik uprave g. Zoran Nemec podal odstopno izjavo iz osebnih razlogov in predal odgovornosti z dnem 1. marec Namestnik predsednika uprave je postal g. Klemens Nowotny. POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 89

92 RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Raiffeisen Krekova banka d.d. Priloge k letnemu poroëilu RaËunovodski izkazi na predpisanih shemah Banke Slovenije: BILANCA STANJA na dan SIT 000 SIT 000 DENAR V BLAGAJNI IN STANJE NA RA»UNIH PRI CENTRALNI BANKI FINAN»NA SREDSTVA, NAMENJENA TRGOVANJU Izvedeni finanëni instrumenti Delnice in deleæi Dolæniπki vrednostni papirji FINAN»NA SREDSTVA, PRIPOZNANA PO PO TENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA Dolæniπki vrednostni papirji FINAN»NA SREDSTVA, RAZPOLOÆLJIVA ZA PRODAJO Delnice in deleæi, izkazani po poπteni vrednosti KREDITI FINAN»NA SREDSTVA V POSESTI DO ZAPADLOSTI Dolæniπki vrednostni papirji OBRESTI OD FINAN»NIH SREDSTEV OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA NEOPREDMETENA DOLGORO»NA SREDSTVA DOLGORO»NE NALOÆBE V KAPITAL ODVISNIH PRIDRUÆENIH IN SKUPAJ OBVLADOVANIH DRUÆB TERJATVE ZA DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb DolgoroËne odloæene terjatve za davke DRUGA SREDSTVA SKUPAJ SREDSTVA UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

93 Raiffeisen Krekova banka d.d. RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB SIT 000 SIT 000 FINAN»NE OBVEZNOSTI, NAMENJENE TRGOVANJU Izvedeni finanëni instrumenti FINAN»NE OBVEZNOSTI, MERJENE PO ODPLA»NI VREDNOSTI Vloge Krediti Dolæniπki vrednostni papirji Podrejene obveznosti OBRESTI ZA FINAN»NE OBVEZNOSTI REZERVACIJE Rezervacije za pravno nereπene toæbe Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev Rezervacije za zunajbilanëne obveznosti Druge rezervacije OBVEZNOSTI ZA DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb DRUGE OBVEZNOSTI OSNOVNI KAPITAL KAPITALSKE REZERVE PRESEÆEK IZ PREVREDNOTENJA Drugi preseæki iz prevrednotenja REZERVE IZ DOBI»KA (vkljuëno z zadræanim dobiëkom) »ISTI DOBI»EK / IZGUBA POSLOVNEGA LETA ( ) ( ) SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL SIT 000 SIT 000 ZUNAJBILAN»NE OBVEZNOSTI Moæne obveznosti iz naslova akreditivov in indosamentov Jamstva in sredstva dana v zastavo Prevzete finanëne obveznosti Izvedeni finanëni instrumenti Deponenti in druga evidenca vrednostnih papirjev Evidenca odpisanih terjatev Druge zunajbilanëne obveznosti ZABILAN»NI PODATKI Popravki vrednosti zaradi oslabitve finanënih sredstev, merjenih po odplaëni vrednosti Popravki vrednosti kreditov Popravki vrednosti drugih sredstev POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 91

94 RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Raiffeisen Krekova banka d.d. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA v obdobju od do SIT 000 SIT 000 FinanËni in poslovni prihodki in odhodki »iste obresti Prihodki iz obresti Obresti iz stanj na raëunih pri centralni banki Obresti iz finanënih sredstev, namenjenih trgovanju Obresti iz finanënih sredstev, pripoznanih po poπteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Obresti iz danih kreditov in vlog (tudi iz finanënega leasinga) Obresti iz finanënih sredstev v posesti do zapadlosti Obresti iz drugih finanënih sredstev Odhodki za obresti ( ) ( ) Obresti za finanëne obveznosti, namenjene trgovanju ( ) ( ) Obresti za finanëne obveznosti, merjene po odplaëni vrednosti ( ) ( ) Obresti za druge finanëne obveznosti (vkljuëno za finanëni leasing) (1.427) (7.681) Prihodki iz dividend Dividende iz finanënih sredstev, namenjenih trgovanju Dividende iz finanënih sredstev, razpoloæljivih za prodajo »iste opravnine (provizije) Prihodki iz opravnin (provizij) Odhodki za opravnine (provizije) ( ) ( ) Realizirani dobiëki/izgube iz finanënih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po poπteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Realizirani dobiëki DobiËki iz finanënih sredstev, razpoloæljivih za prodajo DobiËki iz kreditov (tudi iz finanënega leasinga) DobiËki iz drugih finanënih sredstev in obveznosti, merjenih po odplaëni vrednosti Realizirane izgube (28.419) (69.725) Izgube iz finanënih sredstev, razpoloæljivih za prodajo Izgube iz kreditov (tudi iz finanënega leasinga) (27.596) (69.725) Izgube iz finanënih sredstev v posesti do zapadlosti (217) - Izgube iz drugih finanënih sredstev in obveznosti (606) -»isti dobiëki/izgube iz finanënih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju »isti dobiëki/izgube iz trgovanja z delnicami in deleæi »isti dobiëki/izgube iz trgovanja z dolæniπkimi vred. papirji in krediti (97.624) »isti dobiëki/izgube pri nakupu in prodaji tujih valut in plem.kovin »isti dobiëki/izgube iz izvedenih finanënih instrumentov UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

95 Raiffeisen Krekova banka d.d. RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB DobiËki/izgube iz finanënih sredstev in (obveznosti), pripoznanih po poπteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ( ) ( ) DobiËki Izgube ( ) ( )»isti dobiëki/izgube iz teëajnih razlik ( ) ( ) DobiËki Izgube ( ) ( )»isti dobiëki/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoroënih sredstev v posesti za prodajo DobiËki Izgube (6.030) ( ) Drugi Ëisti poslovni dobiëki/izgube DobiËki Izgube (55.966) (19.106) Administrativni stroπki ( ) ( ) Stroπki dela ( ) ( ) Sploπni in administrativni stroπki ( ) ( ) Amortizacija ( ) ( ) Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev ( ) ( ) Amortizacija neopredmetenih dolgoroënih sredstev (94.238) (83.362) Rezervacije ( ) ( ) Oslabitve ( ) ( ) Oslabitve finanënih sredstev, ki niso merjena po poπteni ( ) ( ) vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Oslabitve finanënih sredstev, razpoloæljivih za prodajo Oslabitve kreditov (tudi iz finanënega leasinga), merjenih po odplaëni vrednosti ( ) ( ) Oslabitve drugih sredstev (4.219) - Oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev (4.219) - DOBI»EK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA ( ) ( ) Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja »ISTI DOBI»EK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA ( ) ( )»ISTI DOBI»EK/ IZGUBA POSLOVNEGA LETA ( ) ( ) POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 93

96 RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Raiffeisen Krekova banka d.d. IZKAZ GIBANJA KAPITALA v poslovnem obdobju od do Ozn. Osnovni Kapitalske Kapital v zvezi post. kapital rezerve s sestavlj.fin. VSEBINA instr. SIT 000 SIT 000 SIT 000 A. ZA»ETNO STANJE V OBRA»UNSKEM OBDOBJU B. Premiki v kapital a) Vpis (ali vplaëilo) novega kapitala Ë)»isti poslovni izid (Ëisti dobiëek ali Ëista izguba) poslovnega leta C. Premiki v kapitalu b) Poravnava izgube prejπnjih let - - -». Premiki iz kapitala D. KON»NO STANJE V OBRA»UNSKEM OBDOBJU E. BILAN»NA IZGUBA POSLOVNEGA LETA 94 UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

97 Raiffeisen Krekova banka d.d. RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Zadræani Lastni deleæi»isti poslovni Med letom Preseæek iz Rezerve dobiëek oz. (odbitna postavka izid poslovnega izplaëane Skupaj prevrednotenja iz dobiëka izguba kapitala leta dividende kapital SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT 000 SIT ( ) ( ) ( ) - ( ) - ( ) ( ) ( ) ( ) ( ) POSLOVNO PORO»ILO RKB RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB VODNIK RKB 95

98 RA»UNOVODSKO PORO»ILO RKB Raiffeisen Krekova banka d.d. POSREDNI KO POSLOVANJE Priloga k bilanci stanja na dan (poslovanje s strankami) SIT 000 SIT 000 SREDSTVA KratkoroËne terjatve KratkoroËne terjatve do strank KratkoroËne terjatve do ostalih strank KratkoroËne terjatve do obraëunskega raëuna pri BS Denarna sredstva Denarna sredstva na transakcijskem raëunu za sredstva strank Denarna sredstva na posebnem deviznem raëunu izloëenih sredstev OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV KratkoroËne obveznosti KratkoroËne obveznosti do strank KratkoroËne obveznosti do drugih strank KratkoroËne obveznosti do obraëunskega raëuna pri BS KratkoroËne obveznosti do transakcijskega raëuna za sredstva banke KratkoroËne obveznosti do tujih oseb PORAVNALNO POSLOVANJE Priloga k bilanci stanja na dan (poslovanje s strankami) SIT 000 SIT 000 SREDSTVA KratkoroËne terjatve KratkoroËne terjatve do transkacijskega raëuna za sredstva strank Neto kratkoroëne terjatve do klirinπko depotne druæbe OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV KratkoroËne obveznosti KratkoroËne obveznosti do transakcijskega raëuna za sredstva banke KratkoroËne obveznosti do transakcijskega raëuna za sredstva strank Neto kratkoroëne obveznosti do klirinπko depotne druæbe UVODNI DEL PORO»ILO UPRAVE RKB IN SKUPINA RAIFFEISEN

99 PRILOGA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA v obdobju od do (poslovanje s strankami) SIT 000 SIT 000 PRIHODKI BANKE IZ POSLOV, ZA KATERE IMA DOVOLJENJE (1), (2) Borzno posredovanje Gospodarjenje z vrednostnimi papirji Pomoæne storitve v zvezi z vrednostnimi papirji Investicijsko svetovanje ODHODKI BANKE IZ POSLOV, ZA KATERE IMA DOVOLJENJE (1), (2) V ZVEZI Z: Klirinπko depotno druæbo Borza vrednostnih papirjev Pravno osebo, ki opravlja plaëilni promet

100 Z nami g j