Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje marec - april 2003 letnik 2 πt.5 IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano izvodov

Transcript

1 e-fotografija Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje marec - april 2003 letnik 2 πt.5 IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano izvodov Prezgodnje PhotoShop delavnica IV.del obljube? Med fotografi je pred enim letom zavrπalo. Vsi so se spraπevali kdo kamero Sigma SD-9 æe ima, kdo jo bo prvi preizkusil, da je to revolucija in da ostali lahko kar prenehajo s proizvodnjo tipal, saj se s foveonom ne morejo kosati. In to vse zaradi prevodov Ëlanka iz uradnih strani na internetu in nagrade na raëunalniπkem sejmu CeBit v letu Kaj ima ta sejem resnega s fotografijo je pokazala tudi ta nagrada. Mnogi si jo razlagajo kot nekaj super fotografskega. Pa so dobili samo nagrado za inovacijo. Kje je πe uspeh v fotografiji in dober izdelek v praksi. NihËe od piscev v raëunalniπkih revijah ni napisal zgodbe in opisal dobre kot slabe lastnosti tako tipala Foveon kot kamere Sigma. In je kot je. Profiji so Ëakali Ëudeæ. Obljubljali so ga veë kot leto. Pa je Ëudeæ priπel in potrdil moje razlage. Tipalo je πe povpreëno in samo doloëena stopnica v razvoju do kakovosti in cenovne dosegljivosti digitalnih zrcalno refleksnih kamer. film ali tipalo Staro se umika novemu na vseh podroëjih. Seveda v veëini primerov velike potrebe po zamenjavi ni. Toda Ëe æe sami dvomite v zamenjavo in se ne odloëate za vstop v novo tehnologijo, vas slej kot prej v to prisili tehnologija sama. Danes je cena digitalne kot analogne slike æe izenaëena. e pol leta nazaj mnogi v to niso verjeli. Kmalu bo tista iz filma draæja. Zopet dvomite. Raje razmislite ali vpraπajte zakaj! Spoznaj digitalno Misli digitalno Tehnika, preizkusi, novosti, novice, ponudbe, svetovanje, foto delavnice, nova fotografija. Projekt dveh najbolj vplivnih SLO fotografskih e-naslovov! Ne prezrite jih. Digitalna F1»e imate dober motiv, je tudi kompakt OK! Prava fotografija! Fotograf vajen filma, ki si je kupil digitalno kamero, z veseljem obiskuje fotolaboratorij, tako osebno kot virtualno preko spleta. Fotografija na njemu dobro znani osnovni podlagi, bo πe dolgo najboljπa in najcenejπa. Foto NOVOSTI Glavni foto sejem na zaëetku sezone je vsekakor PMA, ki se odvija v ZDA. Kar 48 novosti glede digitalnih kamer je bilo predstavljeno na njemu.»e nisi tu predstavil letoπnjih novosti ali smernic jih tudi drugje v tem letu ne boπ.»as je za spremembe! Leto 1990»e mislite, da boste na naπi fakulteti delali s takπnimi igraëami, kot so PC-ji, ste se poπteno zmotili. Pri nas delamo samo s pravimi raëunalniki. Digitalna temnica - GIMP Gre za konkurenta vsemogoënemu (pre)dragemu Photoshop-u. Je popolnoma brezplaëen in se lahko prosto po preπerno seli iz raëunalnika na raëunalnik brez organov za naπim vratom. Pokal Amerike Znova se je pokazalo, da je hitrost dela osnovni pogoj za vrhunsko poroëanje z velikih tekmovanj. BrezplaËno revijo Vam je omogoëil: e-fotografija.com / e-fotoportal.com Æig

2 Nova doba! (tudi v fotolaboratorijh) ZaËelo se je. V tretji πtevilki naπe revije sem napovedal pohod digitalnih kamer in prevzem trga analognim. Vsa veëja fotografska podjetja so marca na sejmu PMA v Las Vegasu in na CeBITu v Hannovru spet prikazala novosti. Ne v smislu veë toëk, veë moænih nastavitev itd., zdaj je poudarek na enostavnosti v kompaktnem razredu ter kakovosti in ceni v refleksnem razredu. Æe nekaj mesecev podjetja, ki so kakorkoli povezana z digitalnim zajemom slike od CCD/CMOS tipal, optike, ohiπij in druge elektronike, pospeπeno izdelujejo komponente in kamere. Canon je na Photokini 2002 za sredino leta 2003 napovedal veëjo proizvodnjo in prodajo digitalnih kamer kot analognih. Æe od decembra veëina njihovih proizvodnih obratov izdeluje danes predstavljene kamere, predvsem z namenom zadovoljiti po digitalcih moëno laëen trg. NiË drugaëe ni pri konkurenci. Olympus je ob podpisu sponzorske pogodbe s Ferrarijevo ekipo v F1 napovedal, da æeli postati vodilni proizvajalec digitalnih foto kamer. Vsekakor pogumna napoved. Analognih kamer za razviti svet izdelujejo vse manj. V tujini so analogne kamere æe nekaj Ëasa na manj uglednih policah. PoËasi jih bo vse manj tudi na policah naπih foto prodajaln. Æe prihajajo razprodaje draæjih analognih modelov.»e ste se nekateri bralci πe v lanskem letu spraπevali, ali je digitalna tehnologija prava zamenjava za film, zdaj te dileme ni veë. Tisti, ki posnamete na leto dva ali tri filme, boste πe vedno uporabljali film. Toda fotograf, ki se kljub temu odloëi za digitalno kamero, ponavadi na enem samem druæinskem izletu posname 100 in veë posnetkov. Fotografija je postala tudi del zabave. Glavna prednost, namreë veë fotografiranja brez stroπkov, je lepo nastavljena past industrije, laëne dobiëka. Fotografiramo veë, toda slike si je treba nekje ogledati.»edalje bolj v ospredju so razni dodatki za ogled slik na TV sprejemniku, raëunalniπkem zaslonu in LCD projektorjih. Nove televizije in videorekorderji podjetja Sony imajo æe odprtino za MemoryStick. Vklopite TV ali rekorder, vstavite kartico in prikaz slik se priëenja. Nostalgiki in vsi tisti, ki πe dvomijo v digitalno tehnologijo, bodo zamahnili z roko, Ëeπ kje je πe ta Ëas; najboljπe so πe vedno slike v albumu. To je vse res, dokler fotografirate na film. Ko pa ste enkrat v roke vzeli digitalno kamero, vas tehnologija hitro zapelje naprej in moænosti videti posneto fotografijo je mnogo veë kot prej na filmu ali na papirju.»e pa vam je prodajalec pravilno razloæil moænosti, boste fotolaboratorij πe dolgo uporabljali. V tej πtevilki revije bomo πe zadnjië primerjali film in tipalo. Povpraπali smo tudi nekaj fotografov, kaj menijo o tej primerjavi. Njihova razmiπljanja si lahko preberete ob Ëlanku Film tipalo. V nadaljevanju revije so prikazane tudi nekatere zadnje novosti letoπnjega leta. Sejem PMA v Las Vegasu, ki se je odvijal v zaëetku marca, je bil æe zaradi velikega ameriπkega trga in kupne moëi prava paπa za oëi. Podjetja so nekaj dni pred otvoritvijo kar tekmovala, kdo bo predstavil veë novosti. Le-te niso nië revolucionarnega; lepπa oblika, manjπa ohiπja, viπje πtevilke, poveëane goriπëne razdalje zooma in predvsem veë sodelovanja med foto ponudniki in proizvajalci elektronike. To je prvi vtis po ogledu novosti. Digitalna kamera je med πportnimi fotoreporterji najbolj doma. Iz dveh vrhunskih prireditev, kot sta jadralna America cup, ki se je odvijala v daljni Novi Zelandiji, in iz prvih dirk formule ena v novi sezoni, nam s fotoreportaæo in digitalnim razmiπljanjem svoje digitalno delo predstavljata fotografa Aleπ Fevæer in Veljko JukiË. Za konec pa πe novost. e-fotografija je v sodelovanju z efotoportal.com priëela objavljati novosti in preizkuse digitalne tehnologije. ZaËeli bomo poëasi z novicami in obëasnimi preizkusi opreme. Prvi preizkus je narejen s teæko priëakovano Sigmo SD9. Sledijo Pentaxov malëek, EOS 10D in druge novosti, ki prihajajo na naπ trg. Ta bo vse bolj laëen tovrstne opreme. V letoπnjem letu priëakujemo veliko veëji nakup digitalcev tudi med zdajπnjimi analognimi fotografi. Predvideva se πtevilka prodanih digitalcev. Z prihodom foto digitalne tehnike med mnoæice in vstopom veëine profesionalcev v digitalni svet se bo vse manj govorilo o filmu. Æe danes lahko prebirate v revijah in dnevnih Ëasopisih spremenjena mnenja fotografov.»e so mnogi πe pred pol leta nasprotovali novi tehnologiji in govorili da je izkljuëno domena druæinske in delno reporterske fotografije, so danes njihove besede drugaëne, Ëe poveste, da bodo javno objavljene. e malo in bodo ti nasprotniki govorili, kako so oni æe pred leti delovali in razmiπljali digitalno. Pa da ne bo zopet zamera film fotografov, ki jim viπja cena kakovostnih digitalcev πe ne dopuπëa menjati opreme. Fotografija πe vedno ostaja fotografija. To je risanje s svetlobo. Menja se samo tehnika zajemanja trenutka. Ta pa nedvomno æe prekaπa film, Ëe sliko iz njega digitaliziramo. Pozdrav Kemija, adijo, ki sem ga leta 2001 zapisal kot poglavje v knjigi se vse hitreje uresniëuje. Da se vse zares zelo hitro spreminja, si podrobno oglejte ponudbo fotolaboratorijev. Tisti, ki do sedaj πe niso dojeli besed iz mojih predavanj MISLI DIGITALNO in zapisov iz revije bodo s to πtevilko moëno preseneëeni nad ponudbo in razmiπljanjem njihovih konkurentov! Prihajajo nove tehnologije in novi naëini pridobivanja digitalnih strank. Katere? Tudi to ste æe sliπali na predavanjih. Razmislite ali povpraπajte! Beseda urednika Spletne strani e-fotografija.com Bralci ste revijo odliëno sprejeli. Skoraj ni poslovalnice s foto opremo, ki si je ne bi æelela ponuditi svojim strankam. Nekateri ste celo tako prijazni, da jih poπiljate po poπti. Ker pa revija ne more obveπëati o vseh novostih, vaπi ponudbi, preizkusih opreme in nasvetih dovolj aæurno, smo v sodelovanju s e-fotogroup pripravili spletne strani z razπirjeno vsebino. Vsak dan so sveæe novosti, preizkusi opreme so bolj razπirjeni kot v reviji in tudi predstavitev ponudbe razliënih podjetij je veë. Strani se bodo razπirjale postopno. Æe sedaj pa imate moænost ogledati si novosti, razπirjene preizkuse in ponudbo. Idej, kako πe izboljπati revijo in spletne strani, je veliko. e naprej se bomo trudili Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh: fotostik.com rolan.si infoto.si fotobesenicar-sp.si infot.si meditrade.si Datoteke so v pdf zapisu. Torej morate imeti program AdobeAcrobarReader.»e ga πe nimate, ga lahko brezplaëno dobite na straneh proizvajalca Adobe. Datoteko se da tudi iztiskati. Naπ elektronski poπtni naslov: efotografija@siol.net E - FOTOGRAFIJA Digitalni avtoportret! Mobilni telefon z foto kamero, MMS lastnosti in nove digitalne moænosti preseneëajo tudi poznavalce. Vklopite telefon in na zaslonu se vam odvije reklama digitalnega spletnega fotografa. Naredite posnetek in Ëe vklopite avtomatsko poπiljanje se slika takoj prenese k izbranemu ponudniku izdelave fotografij. Znanstvena fantastika? Kje pa! Pri nas samo πe vpraπanje Ëasa dogovora med ponudnikom MMS in izdelovalcem fotografij. je revija za digitalno fotografsko izobraæevanje. Izdajatelj in zaloænik: Image&Co., inæeniring, d.o.o., BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje. Tel.: , Fax: , efotografija@siol.net Urednik: Matjaæ Intihar. Træenje oglasnega prostora: DADA trade d.o.o., Ljubljana, Tel.: , Fax: , dada@siol.net. Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana. Naklada izvodov; brezplaëno. e-fotografija - marec, april

3 Od preizkusa do nakupa! IV.del V prejπnjih πtevilkah revije smo spoznali razliëne razrede digitalnih kamer. V letoπnjem letu se bo ponudba digitalcev v trgovinah moëno poveëala. Tudi cene so vse niæje, zato se ni Ëuditi, da postavljate vse veë vpraπanj glede zamenjave analognih kamer ali glede doloëenega nakupa. Ali vstopiti v digitalni svet? Kaj prinaπa digitalno v primerjavi s filmom? So stroπki nakupa niæji ali viπji? Je naëin fotografiranja enak? Potrebujem po nakupu digitalne kamere raëunalnik ali ne? Mi v fotolaboratoriju lahko izdelajo fotografije, kakrπne so mi jih iz filma? Katero kamero kupiti? Ali je ta in ta dobra? Katero izmed teh dveh, treh modelov priporoëate? To je nekaj vaπih glavnih vpraπanj, bralcev, ki πele spoznavate digitalno tehnologijo, imate namen v njo vskoëiti ali pa æe menjate starejπe kamere. V tem poglavju bom iz lastnih praktiënih izkuπenj predlagal, za kaj se odloëiti med kompaktnimi kamerami. e ostati na filmu ali preiti na elektroniko? Na zaëetku je treba povedati, da je zapis plod lastne praktiëne izkuπnje in dela s kompaktno kamero Olympus mju zoom, ki me je spremljala pri fotografiranju tako druæinskih kot poslovnih motivov dolgih devet let. V vseh teh letih me v analognem pristopu k fotografiranju ni nikoli pustila na cedilu. Nanjo sem se vedno lahko zanesel. Zato sem ob æelji po primerjavi film - tipalo v najbolj razπirjenem druæinskem razredu nasproti æelel postaviti digitalno kamero, ki je primerljiva z njo. Torej kamero, ki so jo naredili po enaki filozofiji. Naπel sem pravo naslednico, digitalno kamero mju digital. Tudi ta je po spletu sreënih okoliπëin postala moja last. Vendar dvomim, da me bo zaradi hitro menjujoëe tehnike spremljala na delu celih devet let. Mislim, da bo veliko prej dobila mesto v vitrini. V kratkem Ëasu druæenja z njo sem spoznal, da po mojem naëinu fotografiranja v veëini primerov lahko zamenjuje analogno. Kamera je predvsem z novim fotografskim razmiπljanjem MISLI DIGITALNO v veliki prednosti pred analogno sestro.»e zdaj kupujete kamero za druæinsko fotografijo, sploh ni veë vpraπanja, kaj izbrati; Ëe seveda lahko preskoëite malo viπjo finanëno oviro. Posneti v nekaj urah sto in veë posnetkov je z digitalno kamero otroëje lahko. Nekaj Ëasa sicer traja, da se fotograf znebi obëutka, da pritiskanje na sproæilec nekaj stane. Film je imel svojo ceno in je zato zaviral πtevilënejπe fotografiranje. Preg- Filmska patrona in xd128mb spominska kartica led digitalno posnetih fotografij ob kavici po obisku muzeja, razstave cvetja ali druæinskega dogodka je novo veselje. Sicer veëina posnetkov ni povsem zadovoljiva, vendar je zato izbira najboljπih veliko veëja.»e pa z nobenim od pregledanih posnetkov nismo zadovoljni in Ëe nas motiv πe Ëaka, napake z novim posnetkom enostavno popravimo. Z uporabo digitalca lahko hitro zraste kakovost posnetkov kot tudi znanje fotografa. Samo v neëem me digitalni mju πe ne zadovolji. To je hitrost. Zaradi tega elementa mi je pri poslovnem delu stara, æe moëno obrabljena mju zoom πe vedno nepogreπljiva rezervna sopotnica. Rezervna kamera, za katero uporabljam analogni mju, je takoj pripravljena na posnetek. Preden digitalni mju pripravi vse potrebno za πkljoc, je lahko rezanje Izkuπnje fotografov z digitalno fotografijo Oskar Karel Dolenc (mojster fotografije AFIAP) Kot aktiven fotograf in profesor fotografije sem vseskozi zasledoval razvoj digitalne fotografije. Ob prvi japonski MAVICI smo nestrpno priëakovali, kdaj bo iz tega nastalo kaj uporabnega za navduπene fotografe in navadne smrtnike. Ne bom se spuπëal v zgodovino o kateri je dosti æe napisanega. PaË pa bom kratko opisal moja prva resnejπa sreëanja s to vrsto fotografije. ZaËelo se je nekako pred tremi leti, ko mi je ob pisanju Ëlankov postal raëunalnik nujen vsakodnevni pripomoëek. Ko sem ga doma æe nekako obvladal, sem priëel takoj naërtovati nakup primerne digitalke, ki mi bo nudila dovolj otvoritvenega traku æe mimo. So pa na trgu tudi æe digitalne izjeme. Da ne bo zopet kake zamere, da v tem delu opisujem samo Olympus! Razlog sem navedel na zaëetku.»e bi bil lastnik analognega kompaktnega canona, minolte, pentaxa ali nikona, bi poleg postavil digitalca iz njihovega primerljivega digitalnega razreda. Zato zapisa ne jemljite kot reklamo za Olympus. Kakovostne izbire je veliko. Kamere smo spoznali æe v prejπnjih πtevilkah in tudi namen, za katerega so primerne. Analogni æe kar dobro zdelani mju zoom v ohiπju iz Ëvrste plastike in manjπa digitalna sestra v kovinskem ohiπju mju digital 300. Velika prednost digitalne kamere je videnje motiva pred fotografiranjem in zajete fotografije. zadovoljstva in bo tudi primerna za moj æep. Po pregledu raznih testov in posvetovanju s kolegi sem se pred dvemi leti odloëil za Canonov Povershot G1. Moj namen namreë ni bil samo spominska fotografija ampak tudi dokumentarno - poslovna. Vsekakor sem bil z izbrano kamero zelo zadovoljen, saj mi je s svojo kompaktnostjo in 3,3 miljoni toëk nudila vse, kar sem takrat potreboval. Slike sem navduπeno obdeloval v raëunalniku in doma printal na kvalitetnem tiskalniku. Tako sem mokro temnico zamenjal za digitalno. To πe posebej velja za barvno fotografijo. Kamera mi je dostikrat sluæila kot pomoë in nadomestilo k analognim kameram. Seveda Zame osebno in za delo, za katerega sem potreboval analogno kompaktno kamero, je imel mju zoom odloëilno prednost pred vsemi konkurenti - robustnost. Ta pa v druæinski fotografiji ni odloëilnega pomena. Od kamna do laserja Staro se umika novemu na vseh podroëjih. PraËlovek je sliko zarisal na kamnito steno v votlini. Zdaj je lahko æe vsakdo veliko boljπi zapisovalec Ëasa in sliko na fotografski papir pomaga prenesti svetlobni laser. Seveda ta primerjava nosi s seboj veliko razliko v Ëasovnem obdobju. Prehod s filma na tipalo pa je le trenutek v razvoju Ëloveka. Zato v veëini primerov velike potrebe po zamenjavi tehnologije ni. Tudi brez hitrih preskokov se sem si æelel zrcalnorefleksno kamero, kar pa mi trenutno πe ni bilo dosegljivo. Ker si paë πe ne morem privoπëiti Canon EOS 1 Ds, sem si paë nabavil kot pravi Matjaæ - hibrid, katerega pa uporablja kar precejπnje πtevilo poklicnih kolegov. To je Olympus Camedia E-20 P s 5 Megapiksli. Ta mi sluæi tako za moje umetniπko ustvaranje, ko npr. modelu lahko takoj pokaæem sliko v raëunalniku in se dogovoriva ali je v redu ali ne. Tudi v poslovni fotografiji, ko je Ëas zakon, me veëkrat reπuje iz Ëasovne stiske in sem lahko bolj konkurenëen. Vsekakor sem πe vedno navduπen pristaπ analogne fotografije, katero pa tudi vse pogosteje obdelujem v digitalni temnici tako, da je meja med eno in drugo vse manjπa. Sedaj samo πe Ëakam na da æiveti. Vendar mnoæiëne fotografije nikoli ne bi bilo, Ëe ne bi George Eastman vloæil sredstva v razvoj celuloidnega filma in male boks kamere. Fotoamaterstvo z mnoæiënostjo fotografiranja se je razvilo prav s tem izumom leta Mislite, da bi zdaj tako mnoæiëno fotografirali z velikimi lesenimi kamerami, na steklo nanaπali svetlobno obëutljivo emulzijo in osvetljevali nekaj minut? Ne bi. Torej brez napredka in novih tehnologij obstanemo na neki stopnji. S prihodom digitalnih kamer se je πtevilo fotografov spet podvojilo. Tehnologija je πla celo tako daleë, da lahko sliko zajamemo æe z mobilnim telefonom, z napravo, ki je danes za veliko veëino ljudi nepogreπljiva. Kupci digitalcev so tudi novi fotografi, ki se do sedaj najveëkrat πe z druæinsko fotografijo niso ukvarjali. Z nakupom digitalca pa je Tudi na stari pisalni stroj se πe da pisati Ëlanke, romane, dopise... Pa uporabnike pisalnih strojev, ki so bili πe pred desetimi leti v marsikateri pisarni dnevno v uporabi, lahko zdaj iπëemo z luëjo pri belem dnevu. In verjemite, πe vedno so uporabni. Toda le koga πe iπëejo za v sluæbo z znanjem uporabe takega stroja? Nova raëunalniπka tehnologija in urejevalniki besedil so 99-odstotno pometli s temi, πe danes delujoëimi napravami. primerno Canonovo kamero z dobrimi lastnostmi in seveda ne za EUR, da bom lahko koristil objektive in opremo analognega EOS-a. Janez Pelko (Moja digitalna neodloëenost) Sam se ukvarjam tako s komercialno kot obëasno tudi z izrazno fotografijo. Uporabljam vse mogoëe formate filmov, od 24x36mm do 13x18cm, tako Ërnobele kot barvne negativne in dia, zato sem pri digitalnih kamerah πe toliko bolj zmeden, odloëitev za nakup je toliko teæja. Na vso stvar gledam precej realno, vsaj upam tako, po drugi strani pa tudi precej kritiëno. Debate v stilu kaj je boljπe, film ali CCD, se mi zdijo neumestne, zame sta to dva sorodna medija, marsikateri od njih priëel kar s poslovno fotografijo, z naëinom fotografiranja torej, ki je bil v filmskem svetu domena samo majhnega dela poklicnih fotografov. ele ko kamero spoznajo, jo zaënejo uporabljati za druæinsko fotografiranje. Med analognimi fotografi pa πe obstaja dvom v novo tehnologijo.»e ste med njimi ali Ëe nimate potrebe za zamenjavo in se ne odloëate za vstop v novo tehnologijo, vas bo slej kot prej v to prisilila tehnologija sama. Zdaj sta ceni digitalne in analogne papirnate slike pri mnogih ponudnikih æe izenaëeni. V naslednjem letu bo tista s filma draæja. Zopet dvomite? Razmislite, zakaj! Viπja cena slike s filma in enostavnost naroëanja fotografij prek interneta iz domaëega fotelja bosta poleg dragega filma tista argumenta, ki vas bosta prepriëala v nakup digitalne kamere. ZaËetki niæanja cen fotografije in spletnega naroëanja so danes æe krepko med nami. Zdaj je lahko izbira kompaktne analogne kamere iz cenovnega razreda od 30 do 60 tisoë tolarjev πe vedno ki sta si v nekaterih karakteristikah paë razliëna. Kamera je zame le orodje za dosego cilja, vsaka ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Digitalne kamere sem æe uporabljal, pretirano se nisem poglabljal v same funkcije in delovanje, sem pa malo bolj kritiëno gledal na rezultate. Na Internetu sem prebral nekaj testov o kamerah, ki me zanimajo. Nekako se ne morem odloëiti za nakup zaradi veë dejavnikov. Prvi je ta, da imam doma vse tri filmske sisteme, to je 135, srednji in veliki format, digitalni bi bil æe Ëetrti, nisem pa fulltime poklicni fotograf, da bi upraviëil tak nakup. Govorim seveda o digitalnih kamerah razreda vsaj Evrov. Drugi razlog je v tem, da imam Nikonov sistem z enajstimi dobra izbira tudi za zahtevnega druæinskega fotografa. Te kamere premorejo dobro ohiπje, 2-kratni ali veëkratni zoom objektiv in nekaj osnovnih nastavitev, ki jih fotograf potrebuje za dobro druæinsko fotografijo. Sama uporaba analogne kamere je preprosta, slike, posnete s tako kamero, so v normalnih pogojih vrhunske. Vendar gre razvoj naprej in tudi Ëe za vas kot druæinskega fotografa ni potrebe po novi tehnologiji, izdelovalci kamer mislijo drugaëe.»e æelijo imeti dobiëke, vas morajo na prijazen naëin privabiti v nov nakup. Vaπo analogno kamero, ki je sposobna dobro delovati πe deset let, je treba njim v dobro zamenjati. Zato so ceno digitalcev æe spravili v razumne okvire. Njihova uporaba postaja vse bolj preprosta. Poleg tega ni stroπkov za film, za njegovo razvijanje, Ëe ne æelite, tudi slik ni treba izdelati po klasiënem postopku. Ogledate si jih lahko na mnogo drugih naëinov. V foto trgovinah bo novih analognih kamer vse manj. Fotolaboranti bodo poiskali nove poti za vse, ki ste zdaj vajeni slik s filma, Foto: Matjaæ krut Naj bo film ali digitalni zapis. Druæinski posnetki so odliëni samo Ëe smo v pravem trenutku fotografirali. S filmom πparamo. Se zavedate koliko veë fotografij svojih otrok bi imeli, Ëe bi uporabljali digitalno kamero? objektivi, dvema fleπema, telekonverterjem, obroëki in πe bi se kaj naπlo. Realnost je pa taka, da Nikon pri razvoju digitalnih kamer vleëe precej nerazumne poteze, tako je vsaj moje miπljenje. D100 ima (vsaj po testih sodeë) kar nekaj pomanjkljivosti v primerjavi s Canonom, meni je bolj zanimiv Fuji S2pro, o katerem pa tudi sliπim vse mogoëe. Na test pa je ti dve kameri skoraj nemogoëe dobiti. Rad bi izkuπnjo iz prve roke, ne upam kupovati na osnovi (pristranskih) govoric. Od resnih kamer sem pa preizkusil Canon D60, ki me je navduπil, a æal nisem pripravljen menjati sistema, ker bi s tem preveë izgubil, nimam pa tudi æivcev dve leti prodajati po kosih in se pogajati za cene. Moja prva izkuπnja z D60 je ta, da kvaliteta da jih boste πe vedno obiskovali. V razvijanje fotografi æe ne prinaπajo veë samo filma, ampak na spominski kartici æe izbrane in oznaëene fotografije. Analogni ali digitalni kompakt Za druæinskega fotografa, ki se odloëa za novo kompaktno digitalno kamero, je to eno izmed zaëetnih vpraπanj. Mnenja so razliëna, vsak ga podaja s svojega glediπëa. V trgovinah z zabavno elektroniko vas bodo æe na zaëetku opomnili na moænosti digitalcev. V foto trgovinah, kjer tudi izdelujejo fotografije, vas v veëini primerov ne bodo sami od sebe spomnili in prepriëevali v digitalni nakup. Zanimanje za digitalno morate pokazati sami. Vendar gre tehnika naprej. Digitalno zamenjuje analogno na vseh podroëjih. NiË drugaëe ni pri digitalnih fotokamerah. Pri raëunalniπko usmerjenih kupcih ni dileme. O kameri na film ne razmiπljajo in filma pravzaprav niti niso dobro poznali. Da ne bi kdo mislil, da prepriëujem druæinske fotografe v takojπnjo zamenjavo starejπih kompaktnih analognih kamer za digitalne. e dolgo vam lahko filmske kamere dobro sluæijo. O zamenjavi se boste zaëeli spraπevati πele, ko boste spoznali, da bi lahko z manjπimi stroπki fotografirali mnogo veë, ali ko vas bodo prijatelji povabili na ogled njihovih fotografij iz skupnega potovanja. Vi boste prinesli tri, πtiri albume s fotografijami. Vseh niti nebi dali izdelati, Ëe bi æe prej videli vaπ fotografski izdelek. Lastnik digitalca pa je fotografiral neobremenjen s stroπkom filma in razvijanja slik iz njega. Pokazal vam bo πe nekajkrat veë slik kar preko televizije in opremljene s glasbeno spremljavo, Ëe zna tudi govornim 4 e-fotografija - marec, april 2003 e-fotografija - marec, april

4 Olympus mju 300 3,2MP Canon EOS D60 2,5MP Olympus mju zoom, film 400 ISO 3X poveëano 3X poveëano 3X poveëano fotografa, ki je veliko delal na terenu, skoraj edina izbira. Dobra optika, Ëvrsto ohiπje, zaπëita pred vodnimi kapljami, vlago, peskom in prahom so bili argumenti, ki so vodili v nakup. Kljub nië kaj neæni uporabi πe zdaj dobro deluje. Torej zamenjave z digitalno naslednico moj stari mju zoom πe ne potrebuje. Pa je mju digital vseeno pristala pri meni. Dal sem jo boljπi polovici za fotografiranje druæinskih dogodkov, saj sam za to nisem nikoli poskrbel v zadostni meri. Zdaj lahko fotografira kolikor hoëe in kar hoëe. Na koncu pa naredim izbor najboljπih posnetkov in tako nadziram stroπke izdelave fotografij. Servisi fotografske opreme se πe vedno prav zaradi tanjπe denarnice mnogih fotografov sreëujejo z zanimivim dejstvom: Poizkusite popraviti naπo analogno kamero. Tako dobre fotografije je delala in vsa ta leta nam je odliëno sluæila. In πe res je. Analogne kompaktne kamere, tudi najcenejπe, veëino druæinskih fotografov v popolnosti zadovoljujejo. Ni πe dolgo tega, ko smo lahko ugotavljali, da film, ki je zaprt v plastiëno ohiπje z leëo in sproæilcem in je namenjen za enkratno uporabo, naredi boljπe slike od digitalne kamere za sto in veë tisoë tolarjev. Analogni druæinski fotografi v veëini primerov na leto posnamejo le nekaj filmov, fotografije hranijo v albumih in z njihovo kakovostjo so zadovoljni. Le zakaj bi morali hiteti v digitalni nakup, Ëe so z analogno tehnologijo zadovoljni? Analogno misleëe fotografe mnogokrat Dokler smo poznali samo film, smo bili z tonskim zapisom in ostrino analogne kamere in filma zadovoljni. Pa pride mali digitalëek mju 300 in moje mnenje o dobri optiki na mju zoom kameri sem moral spremeniti. Tudi film, osvetljevanje v labolatoriju in skeniranje slike opravijo svoje. V velikosti slike 10 x 15 cm, je meni ker sem vajen filma slika vπeënejπa od digitalnega zapisa.»e pa si æelimo ogledati detalje, je digitalno v tem primeru v prednosti. Opazna je tudi razlika v kakovosti med mju 300 in D60, Ëeprav sem na slednjem nastavil loëljivost samo na 2,5 MP. Potrjujem samo æe velikokrat zapisano. Milijoni toëk nam zelo malo povedo o kakovosti zapisa. komentarjem ali samo tekstom. Tiste res najboljπe, pa si je dal izdelati in jih hrani v albumih. Ker pa je fotografiral nekajkrat veë, ima lahko veë dobrih fotografij kot vi. Pa bo Ëez leto, dve ali veë, odvisno za koga, priπlo spoznanje, da je stroπek filma le preveë. Ko bodo tudi slike s filma draæje od tistih iz digitalnih kamer, boste tudi sami preπli na novo tehnologijo. Do takrat, pa le uporabljajte svojo kamero in film. Ni potrebe v takojπnjo zamenjavo, Ëe vas film zadovoljuje. Bolj pomembno je, da se pred odloëitvijo z novo tehniko spoznate in ko boste pripravljeni na nov izziv, boste v njo na pravi naëin tudi vstopili. NemogoËe pa jo je ocenjevati, Ëe jo le beæno poznate iz zapisov ali jo πe niti preizkusili niste. Ko zaënete uporabljati digitalno kamero, si ne morete predstavljati, kako ste lahko toliko Ëasa odlaπali. Seveda morate najprej imeti polno denarnico, ki se lahko odpre tudi za tako igraëo. Toda verjemite, nakup se hitro izplaëa.»e ste si kdaj æeleli fotografirati veë, pa vas je ovirala cena filma in vseh naenkrat izdelanih fotografij, je digitalna kamera odliëna reπitev. Nova tehnologija? Tudi sam imam πe vedno analogno kompaktno kamero. Primerjal sem jo z mlajπo digitalno sestro. Digitalna ima mnogo prednosti. Vendar se postavlja vpraπanje, ali jih sploh potrebujete, ko so vendar slike s filma odliëne. Moje osebno spoznaje je sledeëe. Kot prvo. Vedno kupujte kamero za namen. Pred nakupom se morate vpraπati zakaj jo boste najveëkrat potrebovali. Pred devetimi leti se za mju zoom nisem odloëil zaradi druæinske fotografije. Za ta namen bi si lahko izbral veliko cenejπih ali zmogljivejπih kompaktnih kamer med drugimi proizvajalci. Vzrok za izbiro mju zooma je bil drugje. Vsak ljubiteljski ali profesionalni fotograf, ki je velikokrat izpostavljen fotografiranju neponovljivih dogodkov, ima πe danes v æepu foto suknjiëa poleg ene ali dveh zrcalnorefleksnih kamer v pripravljenosti malo kompaktno kamero. Tako, za vsak primer. Ali zmanjka filma, energije v kameri, bliskavici ali pa kamera, sicer v zelo redkih primerih, kako drugaëe zataji. Takrat je majhna kompaktna kamera zlata vredna, pa naj gre za fotografiranje porok, proslav, odprtja ustanov ali cest, protokolarne dejavnosti ali druæinske zabave. V vseh teh primerih vam lahko majhen kompakt reπi teæavo - zajeti fotografijo. Vemo pa, da je najslabπa fotografija tista, ki je nismo posneli. OdloËitev za Olympus mju zoom je bila za Digitalno kompaktno kamero lahko tudi v hudem mrazu uporabljamo brez teæav. Neomejenost s πtevilom posnetkov, pa nam doprinese mnoæico zanimih slik, katerih na film zaradi πparanja nikoli ne bi posneli! Prava zimska idila, veliko dobrih posnetkov in kar 177 dobrih dopustniπkih fotografij sem izdelal v fotolabolatoriju. slike v veëini primerov prekaπa tudi najkvalitetnejπe skene diasov malega formata, srednji format pa je zaenkrat πe bolj kvaliteten. Motilo me je pa majhno iskalo, ki je dejansko za polovico manjπe od analognega bratranca, zato je teæje komponirati in tudi roëno ostriti. Sam πe vedno bolj poredko uporabljam AF, Ëeprav fotografiram z modernimi kamerami æe veë kot deset let. Sploπno znana je slabost, ko æelimo πirokokotno sliko, novi full-frame DSLR-i pa so πe zelo dragi. Nikon se je vsaj tukaj zganil in razvil objektiv posebej prirejen za manjπi senzor in sicer zoom 12-24mm, ki je ekvivalent pri 135 formatu. Vendar s tem ni reπen problem klasiënih goriπënic. Jaz sem se navadil na zoom 28-70, s tem objektivom pokrijem 90% reporterskih posnetkov. Po novem bi moral veëkrat menjati, ko bi æelel πirπi kot, to pa zna biti neugodno, ko se ti mudi. Upam, da bo kmalu na voljo πe kak digital zoom Cena novega Canona 10D je drastiëno niæja od konkurence, zato upam, da bodo pri Nikonu vsaj cene spustili, Ëe æe ne bo novih modelov. Mene pri S2pro in D100 moti tudi to, da so za osnovo vzeli precej cenen amaterski aparat F80, Ëeprav je D100 v tem pogledu malce boljπi. Zakaj niso vzeli vsaj F90-X, ki je sicer star model, ima pa kup lastnosti, ki so boljπe kot pri F80. Predvsem mislim tu na sinhronizacijo, saj je 1/125 pri S2pro pri dosvetljevanju s fleπem zunaj prava mora v primerjavi z 1/250, da ne govorim o FP naëinu. D100 je tukaj boljπi z 1/180, a FP πe vedno nima, vsaj kolikor je meni znano. Baje pa ima D100 probleme s podosvetljenimi posnetki s fleπem. TTL pri S2pro pa k sreëi deluje tudi s starejπimi fleπi. Naslednja dilema je tudi v morebitnem prihranku. Glede na moj naëin slikanja pri filmih ne bi toliko prihranil, saj veëinoma delam v studiu posnetke, ki vzamejo precej Ëasa, zato poslikam relativno malo filmov. Prihranek pri Ëasu pa tudi ne bi bil tako velik, saj nekaj Ëasa vzame tudi nalaganje na PC, obdelava, izdelava cedeja,... Jaz pa imam laboratorij spotoma. VeËina mojih naroënikov πe vedno zahteva diapozitive, predvsem srednjega formata, za digitalne posnetke se odloëajo, ko hoëejo prihraniti. Tedaj jim tudi kvaliteta ni pomembna, zato jim zadostujejo posnetki s kompaktne digitalke, ki si jo lahko sposodim kadarkoli.»eprav to nerad delam, saj kvaliteta posnetkov meni naredi veë πkode kot pa izplaëani honorar koristi. Posnetki kljub vloæenemu trudu izgledajo amatersko zaradi samih karakteristik cenejπih kamer. Je pa res, da se potreba po kvalitetnih digitalnih posnetkih veëa in s svojo zastarelo opremo ne bom veë dolgo konkurenëen. Prednost kakovostnih digitalnih kompaktnih kamer pri komercialni fotografiji je tudi ta, da imajo v primerjavi s srednjim formatov veliko veëjo globinsko ostrino. To pride prav predvsem pri fotografiranju predmetov, kjer pri 6x6 vëasih niti zaslonka 32 ne izostri vsega. Pa πe ostrina v sploπnem pada pri preveë zaprtih zaslonkah, da ne omenjam potrebe po blazno moënih studijskih bliskavicah ali pa zasilni reπitvi: veëkratnemu bliskanju v temi. Velika globinska ostrina pa zna biti slabost pri npr. portretih. Ko smo æe pri potretih: veëina modnih fotografov πe vedno prisega na film, ker po njihovem CCD πe ne omogoëa takih koænih tonov kot njihovi najljubπi filmi. Izjema so menda Leaf zadki, ki so pa πe vedno pregreπno dragi. No, moje mnenje je tako, da bo pri komercialni fotografiji film Ëez nekaj let le πe nostalgiëen spomin, kar pa verjetno ne velja za izrazno fotografijo. Predvsem za Ërnobelo. Na trgu je kar nekaj kultnih filmov in kemikalij, ki jih bo zelo teæko digitalno simulirati, πe teæje pa sprintati tako, da bo konëni uëinek enak kvalitetni klasiëni Ërnobeli fotografiji. Kar nekaj let bo tudi πe minilo, da se bo v digitalnem svetu dosegla kvaliteta kamer velikega formata, pa ne mislim tu na samo loëljivost, ampak na sploπni vtis, tonski razpon, obëutek tridimenzionalnosti in sploh tisti vau, ki ga sproæi kvalitetno izdelana fotografija iz negativa velikega formata. Mislim, da je tu tudi problem fizike, da bo treba kaj naresti tudi pri veëjih senzorjih, predvsem pri cenah. Predvsem imam v mislih tridimenzionalni vtis posnetka, na katerega zagotovo vpliva tudi sama velikost senzorja. Kamere velikega formata imajo tudi to lastnost, da plan objektiva in plan filma veëinoma lahko premikamo in vrtitmo poljubno v vse smeri, nekaj od tega se sicer lahko simulira v PhotoShopu, princip globinske ostrine pa ne. Ampak kamere velikih formatov so πe veëja redkost kot analogni gramofoni, zato ta zadnja problematika ne bo prav nië ovirala napredka digitalne fotografije. Tudi v komercialni fotografiji se zaradi same filozofije oglaπevanja uporabljajo vse manj. Za konec bi poudaril πe eno plat, ki nima nobene zveze s tehniënimi karakteristikami enega in drugega medija: to je tisti obëutek, ki te preveva v temnici, ko se v razvijalcu pojavlja slika ali ko film potegneπ iz razvijalne doze in vznemirjen preletiπ vse posnetke. Ali pa tisti zvok sproæilca, v katerega so zaljubljeni ponosni lastniki Leice M, ki se baje ne more primerjati z nobenim πkljocem. Mislim, da je v fotografiji πe kako prisotna Ëustvena plat. Obenem je pa krasen obëutek tudi, ko æe isti trenutek na malem prikazovalniku digitalne kamere vidiπ rezultat, ki ga lahko precej bolje oceniπ kot moker negativ. Tako, malo raztreseno sem natresel moje argumente za in proti digitalni tehniki. Ampak to je samo moje mnenje, moji obëutki. Ko bom bolje spoznal tudi digitalne kamere in PhotoShop, bom verjetno mnenje vsaj dopolnil, Ëe ne korenito spremenil. Lep pozdrav, 6 e-fotografija - marec, april 2003 e-fotografija - marec, april

5 Digitalna kamera Kodak DC milijona toëk, zanimiv druæinski motiv in s fotografijo smo zelo zadovoljni. Tudi na tej sliki se vidi, da ni vse v toëkah. Z uporabo digitalne kamere fotografiram veliko veliko veë, pravi avtor slike Tomaæ Mlinar. prepriëa v nakup πele mladina, ki si tako izbori svojo foto kamero za dodatek k raëunalniku. Pa je veselje golobradeæev kratkotrajno. Glava druæine na skrivaj opazuje, kako mladinec upravlja s kamero. Na skrivaj jo preizkusi tudi sam. In ko enkrat osvoji del znanja in se spoprijatelji z gumbi, se kamera seli v njegovo last. Seveda, saj je prispeval veëji del soldov. Prav neverjetno je, kako hitro te fotodigitalna kamera zasvoji.»e mnogi πe mislite, da je digitalna kamera nebodigatreba v vaπih rokah, boste Ëez dan ali dva æe njeni navduπeni uporabniki.»e je sosed πe nima, sem prepriëan, da boste z novo kamero pri njem zaradi vzbujanja zavisti veëkrat na obisku. Na vpraπanje, analogni ali digitalni kompakt, bi se pred novim nakupom fotokompaktne kamere lahko vpraπali tudi na bolj znan naëin. Ali πe enkrat kupiti stoenko, ki smo jo vsa leta dobro vozili, ali se odloëiti za sodobnejπi avto z vsemi, lahko reëemo tudi nebodigatreba dodatki. Po nakupu novega, boljπega avtomobila hitro zaënemo hvaliti nove elektronske dodatke, klimo, ABS, varnostne vreëe, viπje zmogljivosti tudi zaradi elektronike itd. Brez njih preprosto ni veë avtomobila v vaπi garaæi. NiË drugaëe ni po nakupu nove digitalne kamere, Ëeprav bi s staro na film πe vedno dobro fotografirali kljub pomankljivostim, ki pa jih tako ali drugaëe spoznamo πele z uporabo digitalne kamere. Zato lahko zapiπem:»e ste pred nakupom nove foto kompaktne kamere, digitalne ne priporoëam le tistemu druæinskemu fotografu, ki bo fotografiral v delih sveta, kjer nekaj dni ne bo priπel do elektriëne energije. Polnilci na sonëno energijo so le prevelik stroπek za druæinskega fotografa. Za vse druge dileme ni veë. Prodajalci vam morajo nove kamere samo predstaviti na pravi naëin.»ez leto ali dve pa tudi pri nas v veëini fotografskih izloæb ne bomo veë videli analognih kompaktov. Stroπki po nakupu kamere Nakup analogne kamere je preprost. Tako trgovec kot kupec so z njimi dobro seznanjeni. Cenovni razred sega od 5 tisoë tolarjev za najenostavnejπe, dobre pa dobimo æe od 20 do 50 tisoëakov. Torej so analogne kamere dosegljive praktiëno vsakomur. In ne samo to. Analogne kamere je zelo enostavno uporabljati. Film vam v prodajalni vstavijo v kamero, posnamete 36 posnetkov, kamero prinesete nazaj, posneti film dajo v razvijanje in v uri si æe lahko ogledujete 36 fotografij. Prav enostavnost je vrlina analognih kamer. S digitalno kompaktno kamero sem lahko kontroliral posnetek. Ostrina je dobra. Ker sem vajen fotografij iz filma mene osebno moti format 10 x 13cm. V fotolabolatoriju se pogovorite o tem problemu. Dobro je upoπtevati izrez (rumeno) æe pred fotografiranjem. Pri digitalnih kamerah je drugaëe. Za takπno, ki naredi primerljivo sliko z analogno v velikosti 10 x 15 cm, bomo odπteli vsaj 60 tisoë tolarjev. Dodaten stroπek okoli 20 tisoëakov je πe obvezna dodatna baterija in 128 MB spominska kartica. Digitalna kamera je torej na zaëetku vsaj πe enkrat draæja. Viπjo ceno doprinese tipalo, TFT zaslon za pregled slik, moænost video in zvoënega zapisa, dodatne lastnosti, znane samo iz refleksnega razreda, itd. Toda mnogim druæinskim fotografom v prvi vrsti πteje cena in na koncu kakovost slike. Tudi brez teh dodatkov se da odliëno fotografirati. Do tu je prednost v analognih kamerah. Ko pa ste pogoltnili viπje zagonske stroπke, je prednost samo πe na strani digitalnih. Vse tehniëne smo æe opisali v prejπnjih revijah. Zato bom zapisal samo πe cenovno primerjavo po nakupu. PovpreËen film za 36 posnetkov nas stane pribliæno 600 tolarjev. Razvijanje filma dodatnih 300 in πe vedno nimamo fotografij. Za naslednjih 200 tolarjev nam lahko izdelajo indeksni izpis z majhnimi sliëicami. Toda te so za pregled neuporabne. Torej smo primorani, Ëe si æelimo posnetke ogledati, izdelati fotografije. PovpreËna (so tudi cenejπe) cena fotografije 10 x 15 cm je 70 tolarjev; za 36 fotografij tolarjev. Tako smo za 36 fotografij odπteli skupaj tolarjev.»e izberemo boljπi film, skupni Analogna kompaktna kamera je pri ostritvi zgreπila. Ker sem fotografiral na film, sem πele po izdelani fotografiji opazil, da posnetek ni dober. stroπek nanese pribliæno 4 tisoëake. Ti nam po vstavitvi novega filma vseskozi zvonijo v glavi. Doma imate druæinsko praznovanje, odidete na dopust ali izlet, mnogo trenutkov ni zabeleæenih, saj vas cingljanje cekinov v Fotografiramo, fotografiramo in πe in πe fotografiramo. Ko enkrat imate kompaktno digitalno kamero z zmogljivo spominsko enoto, fotografiranje postane zaradi neobremenjenosti s stroπkom filma pravi uæitek. glavi vseskozi opozarja na varëni program. In tako mnoæice zanimivih trenutkov v vaπem æivljenju sploh ni zabeleæenih. Pri tem ostajamo na kompaktnih kamerah, saj tisti z refleksnimi fotografirajo πe veë. Z izraëunom pridemo do zanesljivo pravilne ugotovitve. Prvi stroπek, to je nakup filma, in omejitev na 36 posnetkov nas miselno zaustavljata pri bolj πtevilënem zajemu posnetkov. Dokler ni bilo na trgu cenovno dostopnih digitalnih kamer, se o stroπku filma nismo spraπevali. Bil je nujno zlo. Po nakupu digitalne kamere je povsem drugaëe. Na 128 MB spominsko kartico s fotodigitalno kamero loëljivosti 3 milijone toëk v povpreëni kompresiji spravimo pribliæno 130 fotografij. In to ne v klasiëni latentni obliki kot na filmu, kjer kemiëna reakcija po osvetlitvi onemogoëi ponovni zajem svetlobe. Na spominski kartici so slike shranjene povsem drugaëe, z elektriënimi naboji na kartici, ki sliko prikaæejo v nadaljnjem procesu. Toda Ëe s sliko nismo zadovoljni, elektriëne naboje izpraznimo in nastane prostor za novo fotografijo. Kartico lahko po zagotovilih proizvajalcev izpraznimo vsaj krat.»e ne bo πlo nië drugega narobe, jo bo lahko druæinski fotograf uporabljal, dokler bo πe imel kamero, ki bo sprejemala to spominsko enoto. In v tem je glavna prednost. Fotografiramo, fotografiramo in πe in πe fotografiramo. Ko enkrat imate kompaktno digitalno kamero z zmogljivo spominsko enoto, fotografiranje postane zaradi neobremenjenosti s stroπkom filma pravi uæitek. In s pomoëjo digitalnih kamer je med mladino fotografiranje postalo zabava.»eprav je veliko posnetkov neuporabnih, moænost brisanja takih slik prinaπa pravi napredek. Pred izdelavo, Ëe to sploh æelimo, si fotografije ogledamo, jih oznaëimo, preostale lahko tudi izbriπemo, Ëe to æelimo, in naredimo samo tiste fotografije, ki so v tistem trenutku zanimive. S tem smo dobili moænost neskonënega fotografiranja in nadziranja stroπkov pri izdelavi fotografij. Pri filmu je stroπek filma nadziral fotografiranje, pri izdelavi pa skoraj nismo imeli vpliva pri izbiri. Tistih nekaj posnetkov smo v veëini primerov izdelali brez vnaprejπnega ogleda filma ali indeksnega izpisa. Pri fotografiranju z digitalno kamero se lahko zgodi, da tudi konënega stroπka ni; πe posebej Ëe s svojimi posnetki nismo zadovoljni. Posnetke s kartice lahko Ko s pomoëjo digitalne kamere in malo iznajdljivosti posnamete kar ste æelele, si v mirnem kotiëku ogledate celodnevno izbiro. Sedaj veste, zakaj vam fant ali moæ πe vedno trdi, da je film kamera edino tisto pravo. Peter Kremæar (e-fotoportal.com) Digitalna fotografija je v letu 2002 dozorela. Postala je eno izmed orodij, ki jih fotograf uporablja za zapisovanje videnega na takπen ali drugaëen medij. Zato so razprave o tem ali je boljsi film ali digitalne kamere postale brezpredmetne oz. predmet razprav nedozorelih fotografov. Tako kot je za nekatera dela bolj primerna lopata kot kramp, tako je tudi uporaba digitalnih kamer v nekaterih primerih bolj primerna kot film v drugih pa seveda nekoliko manj. V zadnjem Ëasu najveë Ëasa posveëam reportaæni fotografiji in na tem podroëju opaæam veliko superiornost digitalnih kamer nad klasiënimi kamerami. Ne samo, da je proces od slikanja do konënega izdelka bistveno enostavnejπi, tudi kvaliteta konënega izdelka moëno prekaπa kvaliteto filma, ki se najveë uporablja v namene reportaæ. Trditev sem tudi praktiëno preveril. Na istem dogodku pri razliënih svetlobnih pogojih sem hkrati slikal z obema vrstama kamer. Za film sem uporabil enega od bolj uporabljanih filmov za te namene in sicer Fuji Press 400. S filmom narejene slike so pokazale zelo veliko zrnatost filma, medtem ko so tiste narejene z digitalno kamero Canon EOS D60 kazale popolno odsotnost πuma tipala. Zato so bile digitalne slike bistveno bolj ostre in natanënejπe kakor pa tiste, ki smo jih poskenirali iz filma. Takπna zrnatost je lahko za nekoga, ki je navajen velike natanënosti digitalnih kamer, izredno moteëa. Prav tako nastajajo razlike tudi v sami kvaliteti barv in kontrastih. Za negativ filme 400 in veë ISO katere moram v problematiënih svetlobnih pogojih uporabljati je znaëilno, da niso mehki, zato me pri njih zelo moti hiter prehod iz svetlega v temno. Medtem ko na digitalni sliki πe vidiπ barvno informacijo v temnem delu slike, se le te pri Fuji Press 400 filmu povsem izgubijo v temini. In to pri povsem identiënih nastavitvah na obeh kamerah, le da sem na film kameri, v izogib moænosti podosvetlitve, ISO nastavitve v nekaterih primerih raje nastavil na ISO 320. Prav tako se tudi barve pri Fuji Press 400 povsem razlikujejo od realnih. Opaziti je veliko prenasiëenost nekaterih barv kot sta oranæna in pa rdeëa. Omenjeni barvi sta namreë kar æareli od prenasiëenosti. Podobne nepravilnosti sem opazil tudi pri barvi koæe, kjer pa le ta ni bila prenasiëena, ampak enostavno ni imela barve prave Ëloveske koæe. Tudi to, kar trdijo nekateri, da uporabljajo negativ film, ker se lahko zmotiπ in preosvetlitiπ film za celi dve zaslonki, pa je slika se vedno dobra, se pri natanënih testih pokaæe za neresniëno. Seveda takπna slika ne bo povsem neuporabna, kar bi bilo v primeru izbora dia filma ali pa digitalne foto kamere. Vendar pa se πe posebej pri Ëloveski koæi izkaæe, da ta æe pri manjπih napakah v osvetlitvi postane preveë svetlo sivo rjava. Ena velikih prednosti digitalnih kamer pred filmom pa je v tem, da æe na terenu preveriπ, Tudi æenskam digitalci πe kako prav pridejo. Digitalna kamera v vaπih rokah, nikoli ne uide moπkemu pogledu. Glej ga mali Pentax! kako izgleda slika. Tako lahko zmogljivosti svojega orodja izkoristiπ do skrajnosti. Zakaj? Pri uporabi filma se veëkrat raje odloëiπ za bolj varno varianto fotografiranja, saj veπ, da moraπ imeti doloëeno koliëino dobrih slik. Zato pri slikanju v ekstremno temnih prostorih raje uporabiπ nekoliko krajπe Ëase, da se sluëajno ne bi zgodilo, da bi bila slikana oseba zaradi premikov preveë razmazana. Z uporabo digitalne kamere pa se lahko bolj prilagajaπ razmeram na terenu. Tako lahko v nekem trenutku ugotoviπ, da boπ imel povsem uporabne slike tudi Ëe slikaπ z veë sekundnimi osvetlitvami, s Ëemer zelo veliko pridobiπ ravno na barvni kvaliteti slike. Zavedam se, da na træiπëu obstaja zelo veliko digitalnih kamer, ki πe niso povsem dozorele. Stroπki po nakupu digitalne kamere so majhni. Tudi vaπe ljubljeno dekle se bo v druæbi z digitalno kamero bolje poëutilo. Obrne zaslonëek, nastavi na movie nastavitev in popravek liëila je enostaven. Za kaj vse je moæno uporabiti digitalno kamero? Samo idejo morate imeti, oziroma glavo morate premakniti iz zaprtega film sveta. Kaj pa Ëe je liëenje krinka in je kamera obrnjena malo bolj v desno? Tako sliπim pritoæbe od uporabnikov kamer nekaterih konkurenënih proizvajalcev, da morajo fotografirati v RAW formatu in potem πe precej popravljati slike v PhotoShopu. Imajo pa velike probleme tudi s tem, ker morajo pri slikanju v RAW formatu Ëakati na naslednji posnetek tudi po 24 sekund in veë. To pa je seveda povsem neuporabno za kakrπno koli resno rabo, πe najmanj pa za profesionalno, zato se seveda sploh ne Ëudim precejπnjemu odporu nekaterih fotografov do digitalnih kamer. Vendar ni moj problem, Ëe so se takπni uporabniki odloëili za kamero predvsem zaradi nekoë blago zveneëega imena proizvajalca kamer. Jaz takπnih problemov nimam. Slikam lahko tudi po osem slik zaporedoma, po tri na sekundo in to v RAW formatu. Res pa je, da primeri, ko bi potreboval RAW format zapisa, niso pogosti. JPEG je povsem zadovoljiv za moje potrebe, RAW format pa uporabljam predvsem za studijsko slikanje. Alan OrliË (urednik fotografije Moj Mikro) V eni od mnogih fotografskih knjig je stavek Najteæje je narediti prvi milijon slik. Fotografija je podobna πportu, veë kot vadiπ oziroma fotografiraπ, boljπe rezultate dosegaπ. Seveda je pomemben tudi talent, Ëeprav vztrajnost in vaja najveë pripomoreta k dobri fotografiji. Svojo fotografsko pot sem zaëel dokaj pozno, v πtudentskih letih. S fotokamero, ki je imela le merilec svetlobe in 50mm objektiv.»ez nekaj let je πtevilo poslikanih filmov naraslo na 50 do 100 na leto in tudi koliëina opreme se je πirila. Dodatni objektivi, fotoaparati, bliskavice in podobna πara. Fotografija je pravzaprav moj drugi hobi, prvi so raëunalniki. Iz tega razloga sem se zaëel razmiπljati o tem, kako fotografije na najbolj enostaven naëin prenesti v raëunalnik in jih tam obdelovati. Prihodnost sem videl v digitalni fotografiji, ki se mi je za veëino mojega dela in dodatno izpopolnjevanje zdela kot nalaπë. Ko sem si pred letom in pol kupil svojo prvo digitalni kamero, je πtevilo poslikanih filmov padlo na 5, πtevilo posnetih digitalnih fotografij pa preseglo To je pribliæno 400 filmov ali drugaëe, en film na dan. 8 e-fotografija - marec, april 2003 e-fotografija - marec, april

6 shranimo na disk v raëunalniku, zapiπemo na CD, prenesemo na predvajalnike za TV itd. Torej si lahko digitalne posnetke ogledamo na povsem nove naëine in predvsem brez stroπkov, Ëe odπtejemo stroπke nakupa Tipalo aparatur za njihov pregled.»e ste iznajdljivi in bi πe vedno radi imeli v roki slike na papirju, si v podjetju na hitro izposodite tiskalnik in iztiskate fotografije. S pisarniπkimi tiskalniki kakovost sicer ni Film primerljiva s klasiëno znano, toda brezplaënost izdelka marsikoga zadovolji. Vsi, ki πe vedno prisegate na kakovost fotolaboratorijske izdelave, in fotograf vajen filma to nedvomno je, imate novo moænost. Doma se usedete za raëunalnik in æelene slike poπljete v fotolaboratorij po internetu. Naslednji dan vaπe fotografije prinesejo na dom po hitri poπti. V veëini primerov cena ni viπja, kot Ëe bi sami odπli v laboratorij. In ker smo vsak dan Ëasovno bolj omejeni in æelimo v prostem Ëasu æiveti lagodno, ta naëin naroëanja v tujini, kjer je digitalna tehnika æe bolj prisotna, lepo izkoriπëajo. V NemËiji je æe preko 300 ponudnikov takega naëina sprejemanja in izdelave fotografij. Da se tudi pri nas marsikomu ne da iz domaëega naslanjaëa, govorijo πe druga znana dejstva. Veliko vas je, ki bi æeleli revijo sprejemati na dom, tudi Ëe bi zanjo morali plaëati. Pa za to moænost ne spraπujete samo v uredniπtvo, zanjo povpraπujete tudi pri ponudnikih brezplaëne revije, pri vaπih fotolaborantih /2,8 APO HSM ObroËast HSM motor, hitro in tiho ostrenje, vzporedno avtomatsko in roëno ostrenje. Za fotoaparate Canon, Nikon in Sigma. No, s tem da je revija dosegljiva samo v fotografskih in raëunalniπkih trgovinah, skrbim za vas, bralce, iz dveh moëno pozitivnih staliπë. Malo rekreacije nikomur ne πkodi, pa πe seznanite se lahko z novo tehnologijo pri svojem ponudniku.»e je trgovec pravi, vam zna, ker ste æe v poslovalnici, izvabiti iz æepa nekaj cekinov, ki ste jih prihranili pri filmih. Tale zadnji del jemljite malo za πalo, malo za res. Res pa je, da laborantom æelim, da bi se lastniki digitalcev bolj seznanili z izdelavo klasiëne fotografije iz digitalnih datotek. In tudi nasprotno. Tudi laboranti se morajo seznaniti z drugaënimi mnenji uporabnikov nove tehnologije. Samo z novimi spoznanji se lahko prilagodite zakonu ponudbe in povpraπevanja. Analogna ali digitalna kompaktna kamera?»e ste pred nakupom nove druæinske kamere, je za veëino prava izbira digitalka. Vedno pa se πe najdejo nasprotniki. Iz meseca v mesec jih je vse manj ali pa mora biti v ozadju Ëisto poseben interes. Ali prodajalci digitalnih kamer in tehnologije πe ne poznajo ali pa si æelijo, da πe dolgo ostanete na filmu.»e πe ne verjamete, kako se motijo in vam ne æelijo tehnoloπkega napredka, se vidimo proti koncu leta.»e pa ste res ljubitelj filma ali fotografirate tako malo, da vas cenejπe analogne kamere v celoti zadovoljijo, potem do tega vpraπanja z branjem revije tako ali tako niste priπli. Enostavno povedano, prepustite revijo drugim, ki si jo æelijo prebrati in se spoznati z novimi dejstvi v fotografiji. NaËin fotografiranja V prejπnjih πtevilkah revije sem to poglavje æe veëkrat obdelal, zato bom v tem Ëlanku zapisal samo bistveno. VeËjih razlik med analogno in digitalno uporabo foto kamere ni. e vedno je najpomembnejπa svetloba in fotograf, ki za kamero stoji. e taka tehnika nam dobre fotografije ne more narediti sama od sebe. Tehnika samo pomaga laæje in ceneje priti do cilja, to je konëne slike. Digitalna ima bistveno prednost, da stroπek izdelave slike po pritisku na sproæilec nadziramo sami.»e ne æelimo, ga sploh ni. Druga veëja razlika pri fotografiranju s kompaktnimi digitalnimi kamerami je v tem, da v veliki veëini primerov namesto klasiënega iskala, kakrπnega smo imeli na analognih kamerah, za pogled na motiv uporabljamo TFT zaslon. Iskalo je v veëini digitalnih kamer æe tako majhno, da sploh ni primerno za svoj pravi namen. Digitalne kompaktne kamere premorejo πe nekaj priboljπkov, ki jih pri analognih nismo poznali. Korektura bele barve in moænost video ter zvoënega zapisa sta med prvimi novostmi. Korektura osvetlitve, mnoæica programskih nastavitev in kontroliranje OBJEKTIVI SIGMA, BLISKAVICE, FILTRI, FOTOAPARATI Canon D-60, Nikon D-100, Sigma SD-9 (konec februarja) 14/2.8 HSM 20/ /2.8 APO 180/3.5 APO HSM 15-30/ / / / / / /5-6.3 APO HSM /2.8 APO HSM /4-5.6 APO /4 APO HSM / APO /5-6.3 APO Nova lokacija BTC, dvorana A, zgornja etaæa Ljubljana, tel X APO KONVERTER Koliko zanimivih trenutkov med igro vaπih otrok ste zajeli s analogno kamero? Premalo, se glasi odgovor starπev. S digitalno kamero je takoj drugaëe. Fotografirate, fotografirate, briπete, ocenjujete, reæirate in na koncu bo veliko posnetkov kakovostnih. S pomoëjo digitalne kamere hitreje raste tudi vaπe fotografsko znanje. bliskavice so bile pri analognih kamerah domena samo najdraæjih kompaktnih in refleksnih modelov. Torej viπja cena digitalnih naproti analognim kameram nam ne omogoëa samo novega naëina zajema z manjπimi stroπki, ampak tudi dodatne lastnosti, ki tistemu, ki se jih nauëi uporabljati, pomagajo v teæjih pogojih do boljπe konëne fotografije. Razmiπljanje pri fotografiranju pa mora biti drugaëno. Digitalna kamera omogoëa mnogo veë kot samo zajem kratkega trenutka nekega dogodka. Ker ni stroπka filma in ker si posnete slike lahko kadarkoli ogledate na TFT zaslonu, si lahko, preden odidete na pot, posnamete del zemljevida, vozni red avtobusov, cene artiklov v trgovini itd.»e fotografirate v slabih svetlobnih pogojih, enostavno poizkuπate z razliënimi nastavitvami in iz najboljπih lahko v raëunalniku ustvarite dobro sliko. Digitalno nam prinaπa veliko novih moænosti. Samo izkoristiti jih je treba. RaËunalnik Pri veëini fotografov, ki izhajajo iz analognega fotografskega sveta, je πe vedno prisotno mnenje, da ob digitalni kameri potrebujejo tudi raëunalnik. Res je, da kupec zbegano gleda vse CD-je, ki jih dobi v πkatli. Pa jih ni nujno uporabiti. So tu; nova moænost, ki prinaπa prednosti, Ëe jih æelite izkoristiti. Toda fotografije, ki se pri digitalni kameri namesto na film zapiπejo v pomnilno Digitalna fotografija mi omogoëa delo brez razmiπljanja o stroπkih filma in razvijajnja, zato si tudi lahko privoπëim tako πtevilo posnetkov. Moje priporoëilo vsem ljubiteljem fotografije je, kupite si digitalno kamero. Klasika bo sicer ostala πe nekaj Ëasa, za prehod na digitalni naëin razmiπljanja pa je to pametno storiti æe zdaj. Tudi Ëe si ne boste mogli kupiti take foto kamere, kot si æelite, na primer z izmenljivimi objektivi, si boste z digitalnim pokiëem lahko veliko pomagali. Predvsem se boste navadili razmiπljati digitalno in zaëeli preizkuπati vse tiste neumnosti, za katere se vam je prej zdelo πkoda filma. Da o moænostih, ki jih ponuja digitalne temnica niti ne govorimo. Digitalna fotografija ni noben bavbav in Ëe æe imate doma osebni raëunalnik, je to vsekakor pametna dopolnitev. Tihomir Pinter (mojster fotografije EFIAP) Skoraj 180-letna zgodovina fotografije je seπtevek manj ali veë pomembnih odkritij. Nedvomno je digitalna fotografija (v povezavi z moænostjo raëunalniπke obdelave) eden najbolj revolucionarnih odkritij na tem podroëju. In kot se revolucijam spodobi, marsikaj se spreminja. Namesto klasiëne temnice nam je na voljo digitalna temnica. Predvidevam da se je bo lotil marsikateri fotograf, posebej mlajπi.to je po mojem mnenju dobro. Od pojave barvne fotografije in posebej dia filma, so fotografi zapuπëali temnice in se je njihovo delo konëalo po stisku na sproæilec. Zelo pomembno kreativno delo laboratorijske izdelave so prepogosto prepuπëali rutinskemu delu profesionalcev. Zdaj imamo na voljo programe in orodja s katerim na zelo enostaven naëin urejamo pomembne elemente fotografske slike tako da zadostijo naπim zamislim. Seveda je za uspeπno delo v digitalni fotografiji, potrebna dobra oprema (zmogljiv raëunalnik, tiskalnik, seveda digitalna foto kamera in πe kaj). Razvoj na podroëju digitalne fotografije je zelo hiter. Æe sedaj so na voljo dovolj dobre in ne predrage foto kamere, ki omogoëajo kvalitetne izdelke tudi veëjega formata. Ne pozabimo povedati, da je za kvalitetno in udobno digitalno fotografiranje in krmarjenje po raëunalniπkih programih potrebno zelo dobro obvladovanje raëunalnika. Nove moænosti in lahkota s katero delamo v digitalni temnici na æalost ne zagotavlja avtomatiëno poplavo dobrih fotografij. e zmeraj ustvarja fotografijo fotograf z dobrimi idejami. Dobro fotografijo lahko izboljπamo. Slabi fotografiji na æalost ni pomoëi. NekritiËna uporaba raëunalniπkega orodja dobro fotografijo lahko spremeni v kië. Spreminja se tudi odnos do fotografije nasploh. Verodostojnost fotografije je ogroæena. Slogan fotografija ne laæe ki je tudi pred pojavom digitalne fotografije bil vpraπljiv, se zdaj dokonëno poslavlja. Ni vsaka fotografija laæna, lahko ji je vsebina bistveno spremenjena in zato ji ne verjamemo veë. Spreminja se nujno tudi odnos organizatorjev fotografskih razstav. Æe zdaj so nekateri saloni (zunaj naπih meja) posveëeni samo digitalni fotografiji, drugi pa uvajajo zraven klasiënih oddelkov Ë/b, barvne fotografije ali dia, πe digitalno fotografijo. Na fotografijah ki jih razstavljamo je potrebno nedvomno napisati kako je fotografija nastala in kako je izdelana. Digitalne foto kamere postajajo vse bolj kvalitetne in obenem denarno dostopnejπe (nerazumljivo je da so kvalitetni papirji za izpis fotografij, Ëeprav ne vsebujejo veë drage kovine srebra, tako dragi) in v zelo kratkem Ëasu bodo prisotni v vsakem domu. Kljub temu menim da klasiëna (analogna) fotografija ne bo izginila. Postala bo bolj redka, materiali bodo draæji ampak fotografija (posebej Ërno/bela) bo bolj cenjena. Dogajanje na podroëju digitalne fotografije spremljam æe deset let, izpopolnjeval sem raëunalniπko opremo in znanje in Ëakal na priloænost nakupa digitalne foto kamere s izmenljivo optiko. Ker sem æe imel foto kamero znamke Canon serije EOS sem se odloëil za nakup Canon EOS D 60. Na ta naëin lahko uporabljam objektive ki sem jih kupil æe prej. V zelo kratkem Ëasu sem obvladal delo v ateljeju pri reprodukciji likovnih del. Digitalno kamero porabljam tudi takrat, ko zahtevajo barvne fotografije. e zmeraj ostajam zvest Ërno/beli fotografiji posebej na podroëju portretne fotografije. Tihomir Pinter Jernej Burkeljca (Film ali tipalo?) Ne vem, ali pa mogoëe πe bolje...odvisno. Ker je res. Vse se zaëne ali konëa pri denarju zato mu recimo konstanta. Vmes nameëemo πe kup spremenljivk in neznank pa se nekako dokopljemo do rezultata. Najpomembnejπa spremenljivka je tip fotografa. To je lahko recimo druæinski, poslovni, navduπen amater, fotoreporter, πportni fotograf... Skupaj s konstanto nam æe nakaæe potencialno reπitev. Zraven dodajmo πe ciljni medij (npr. internet, papir, projekcija, Ëasopis...) ter namen in naëin uporabe pa se mnoæica rezultatov drastiëno zmanjπa. Med neznanke priπtevam razne posebne zahteve in osebne preference, ki se ponavadi pojavijo πele po doloëenem obdobju uporabe predvsem pa s fotografskimi izkuπnjami. Na sreëo se raëun zelo poenostavi v veëini primerov tako da veëje dileme ponavadi ne obstajajo. OdloËujoËi faktorji so razliëni tako da nekega sploπnega nasveta enostavno ni. Tako film kot tipalo imata svoje prednosti na doloëenem podroëju. Dejstvo pa je, da digitalna tehnologija premaguje film na celotni fronti in da so nekatere preostale pomankljivosti zanemarljive. Situacija se poëasi obraëa. Pred leti so digitalne kamere bolj kot resnemu delu sluæile zabavi in eksperimentiranju, sedaj to nalogo prevzema film. 10 e-fotografija - marec, april 2003 e-fotografija - marec, april

7 »eprav tudi sami proizvajalci reklamne posnetke digitalnih foto kamer dajejo v druæbo raëunalnikov, le ti za izdelavo fotografij niso potrebni. Pa ni malo analognih fotografov, ki se prav zaradi te miselnosti πe ne odloëajo za nakup nove digitalne kamere. ObiπËite svoj fotolabolatorij in pokazali vam bodo, kako enostavno je dobiti fotografijo iz spominske kartice kakrπno uporablja digitalna foto kamera. enoto, lahko uporabite za nadaljnji pregled ali izpis tudi brez raëunalnika. V prvi vrsti lahko πe vedno uporabite svoj priljubljeni fotolaboratorij. Datoteke (slike) iz kartice vam bodo presneli na svoje pomnilne enote in vam izdelali fotografije. V veëini labolatorijev tehnologijo za izpis digitalnih datotek æe imajo. V nekaterih lahko na slike poëakate samo deset, petnajst minut. Opozoril pa sem æe na drugaëno velikost digitalne slike. Velikost 10 x 15 cm, ki smo jo poznali s filma, se je zaradi drugaëne diagonale CCD/CMOS tipala (4:3) izgubila. Slika iz digitalne kamere je sedaj v polni velikosti velika 10 x 13 cm.»e æelite svoj znani format, odreæejo zgornji in spodnji del slike. A izdelana na ta naëin lahko vaπa slika izgubi svoj pomen. DoloËeni deli motiva so odrezani. Zato se pri prvem obisku fotolaboratorija pozanimajte, kako bodo izdelali vaπo fotografijo, ali doloëite, katere posnetke ne smejo porezati. Drugi naëin izpisa fotografije brez raëunalnika je tisk s tiskalnikom, ki lahko sprejme pomnilno kartico. Vstavite kartico, izberete velikost slike glede na papir, ki ga uporabljate, in tiskalnik avtomatiëno iztiska slike, ki ste jih oznaëili. Nekateri foto tiskalniki æe tiskajo iz role. Po tisku noæ sliko odreæe in fotografije so podobne tistim iz fotolaboratorija. PriporoËam pa, da se o kakovosti slike iz tiskalnika prepriëate sami. Fotograf, vajen foto papirja in osvetljene slike na foto papir, je lahko tudi razoëaran. e posebej Ëe ne uporablja pravih foto tiskalnikov in papirja.»e vas slika na papirju ne zanima, si lahko svoje fotografije ogledate tudi s priklopom digitalne kamere na TV sprejemnik. Danes si veliko kupcev digitalnih kamer, ki do sedaj skorajda niso fotografirali na film, ogleda slike na ta naëin. Torej raëunalnik ni nujno potreben. Ker kupci digitalnih kamer zdaj πe vedno bolj prihajajo iz raëunalniπko usmerjenih vrst, uporabljajo digitalno kamero kot dodatek k raëunalniku. Nekako tako kot CD-zapisovalec, tiskalnik ali modem. Fotograf, ki pa je do sedaj uporabljal film in se z raëunalnikom πe ni dobro spoznal, kamero uporablja za moænost brezplaënega fotografiranja, ogleda in izbrisa slik in nazadnje, kot je æe vajen, izdelave slik v fotolabolatoriju. Vsi, ki uporabljajo raëunalnik ob digitalni kameri, imajo veliko novih moænosti, ki jih prinaπa digitalni zapis slike. Ali samo shranjujejo slike na disku, jih pregledujejo in dodatno popravljajo, poπiljajo v osvetljevanje v fotolaboratorij prek interneta ali si jih sami iztiskajo, Ëe imajo tiskalnik. Kot vidimo, raëunalnik ni nujno potreben, omogoëa pa nove moænosti od pregleda, korekture do predstavitve. A za neredoljubne uporabe raëunalnika za shranjevanje digitalnih slik ne priporoëam.»e æelite imeti slike v albumih, raje ne uporabljajte raëunalnika ali pa ostanite πe vedno na filmu, Ëe vas brezplaënost pritiskanja na sproæilec ne vodi v nakup digitalne kamere. V raëunalniku se nerodoljubnim na disku izgubi po razliënih mapah ogromno slik. Preprosto pozabite nanje, Ëe jih Ëez mesec ali leto ne najdete povsem nakljuëno, medtem ko iπëete nekaj drugega. KlasiËna fotografija (uporaba fotolaboratorija) RaËunalniπko usmerjeni fotografi se pri nakupu s tem naëinom izdelave digitalno zajetih fotografij niti ne obremenjujejo. KlasiËni fotograf pa misli, da poleg digitalne kamere potrebuje πe raëunalnik in da si mora sam iztisniti slike prek raëunalnika in tiskalnika. Fotolaboranti so do sedaj vse premalo izobraæevali svoje stranke in prilagodili svojo ponudbo. Nekako so æeleli, da digitalne fotografije in digitalnih foto kamer πe dolgo ne bi bilo. Mnogi pa so brez razmisleka πli v prezgodnji nakup zelo dragih strojev, ki so namenjeni predvsem za osvetljevanje digitalnih datotek. Da z njimi naredijo fotografijo s filma, jo morajo najprej s skenerji digitalizirati, torej pretvoriti v digitalno obliko in v podatke, kakrπne dobimo iz digitalne kamere. Torej stroje imajo, pravega digitalnega dela pa ni in ni. Vsi ne æelijo prodajati digitalnih kamer, zato klasiëni film fotograf πe ni prepriëan v preskok na nove kamere. Pa bodo samo ti fotografi, ki so vajeni fotografij, v bodoëe njihove stalne stranke. Danaπnji lastniki digitalcev so πe predvsem novi fotografi, ki so si kupili napredno kamero, ki jo lahko prikljuëijo na raëunalnik. V veëini primerov so jih kupili v raëunalniπkih trgovinah ali tistih, ki prodajajo zabavno elektroniko. Tam pa jim ne govorijo o izdelovanju fotografij v fotolaboratorijih, ampak jim kot pravi trgovci ponudijo πe ceneni tiskalnik. Vendar fotograf s cenenim tiskalnikom kmalu ni povsem zadovoljen. In Ëe je pouëen in si πe vedno æeli sliko na papirni osnovi, bo z veseljem izbral pravo fotolaboratorijsko fotografijo. Zelo malo fotolaboratorijev pa se intenzivno ukvarja s pravilno predstavitvijo svoje nove digitalne ponudbe. Zato se ne Ëudim, da najveë digitalnih datotek danes osvetljijo laboratoriji, ki sprejemajo fotografije po internetu. Njihovo ponudbo uporabniki najdejo prav preko tega medija. Ker bo z letoπnjim letom vse veë po ceni ugodne ponudbe in ker se bo vse veë lastnikov analognih kompaktov odloëilo za nakup digitalne novinke, bi bilo prav, da zaënejo v fotolaboratorijih za svoje dobro ponujati novo opremo bolj agresivno. S tem bodo kupca mimogrede seznanili tudi s klasiënim naëinom izdelave slik brez dodatne uporabe raëunalnika in tiskalnika. Med analognimi fotografi ima klasiëno izdelana fotografija πe vedno prednost pred iztiskano s tiskalnikom. Vendar pa fotolaboranti vse premalo poudarjajo svoje prednosti. Morajo se zavedati, da je naëinov, kako videti ali izdelati fotografijo, zdaj veliko veë, kot smo jih poznali v filmski tehnologiji.»e vam svojih uslug ne bodo ponudili na pravi naëin, jih nekateri po nakupu digitalne kamere res ne boste veë obiskovali. Je pa fotografija, narejena v fotolaboratoriju, vrhunska, obstojna, malo obëutljiva na mehanske vplive. Lahko reëem, da je πe vedno najboljπa. Ker izdelovalci fotografij Ëedalje bolj uporabljajo tudi tiskalnike, æelim opozoriti na dejstvo, da lahko πe vedno obiπëete labolatorij predvsem zato, da se vam ni treba obremenjevati z izdelavo slike. Na kameri sami lahko doloëite, katere slike iz kartice vam osvetlijo ali iztiskajo, oddate kartico v laboratorij in kakovostne slike so hitro narejene. Torej nakup raëunalnika, tiskalnika in drugih enot ni potreben, tudi Ëe ste lastnik kompaktne digitalne kamere. Kolikokrat lahko kartico prepiπemo, proizvajalci zapiπejo k tehniënim podatkom. Pribliæno 10-tisoËkrat jo lahko uporabite. Torej Ëe je kartica kakovostna, bo zdræala, dokler jo boste uporabljali. Koliko Ëasa pa ostanejo podatki na kartici po tem, ko smo ustvarili zapis v obliki elektriënega naboja, ni zabeleæeno. Sliπal sem zanimivo zgodbo o tem, kako so v omari naπli staro kamero, v njej pa πe napol posnet barvni film. Ker je bila kamera last pokojnika, so vedeli, da je film star najmanj sedem let. Ali bodo πe lahko izdelali slike iz tako starega filma? Kljub slabπi kakovosti so bile zaradi emocij in spominov odliëne za druæinski album. In kaj bi se zgodilo, Ëe boste Ëez sedem let naπli danes izgubljeno kartico? Po zagotovilih proizvajalcev naj bi elektriëni naboji ostali nespremenjeni do deset let.»e je to res, nisem in ne bom preizkuπal. VeËji problem zna biti sploh prenesti podatke iz kartice. Tehnologija se tako hitro spreminja, da ni reëeno, da bomo naπli uporabnika starejπih enot. Pred desetimi leti smo datoteke πe zapisovali na 5.25 inëa velike diskete, pred osmimi na SyQuest 88 MB izmenljive diske. Pa so zelo redki, ki vam iz te diskete πe lahko pomagajo prenesti podatke. Takih, ki bi lahko prenesli datoteke iz SyQuest 88 MB enot, ki so bile razπirjene samo v doloëenem okolju, pa zdaj sploh ni veë. Torej tudi Ëe bodo elektriëni naboji πe na vaπi najdeni spominski enoti, ni reëeno, da jih boste lahko tako preprosto, kot vam to opravijo zdaj, prenesli v raëunalnik. Aleπ Fevæer Zakaj DIGITAL? Priznam, da sem bil πe pred nekaj leti skeptiëen, ko je beseda nanesla na digitalne foto kamere za kvalitetno profesionalno uporabo. Æe pred desetimi leti sem na Olimpijskih igrah v Barceloni videl okorne teæke Canonove digitalke, ki so jih uporabljali fotografi Reutersa in drugih velikih svetovnih fotografskih agencij. Bistvena prednost je bila seveda hitrost kasnejπe obdelave in poπiljanja, saj smo se ostali drenjali pred Kodakovim laboratorijem v glavnem press-centru in Ëakali na razvite negative in diapozitive. Sledilo je πe skeniranje in πele nato poπiljanje po mailu, ki je bil takrat πe v otroπki fazi razvoja. Takrat je bilo jasno, da je digitalna foto kamera namenjena izkljuëno agencijam, ki so si lahko privoπëile stroπek veëji od cene povpreënega avtomobila srednjega razreda. Potem, ko je cena digitalnega ohiπja padla, sem na velikih πportnih prireditvah sreëeval vedno veë digitaliziranih fotografov. Pravi razcvet pa smo doæiveli s prihodom Canona D30, Nikona D1 in seveda Canona 1D. Æe od Olimpijskih iger v Sydneyu dalje uporabljamo fotoaparate na film samo πe za arhivske posnetke, posebne zgodbe, ki lahko poëakajo in potovalno fotografijo. Danes je v svetu fotoreporterjev in πportnih fotografov DIGI- TAL zakon in s prihodom vrhunske kamere 1Ds so se nam pridruæili tudi modni in studijski fotografi. Verjetno bodo v nekaj letih stari dobri Hasselbladi, Rollei, Pentaxi 67 in podobne srednjeformatne kamere v uporabi samo πe v redkih primerih. Zaradi hitrosti dela, takojπnjega preverjanja posnetkov in predvsem hitrosti nadaljne obdelave mi je digitalni medij prihranil marsikatero uro delo, odveëno pot in nenavsezadnje kakπen tolar,ki bi ga sicer zapravil za filme in razvijanje. Res je, da je ohiπje digitalne foto kamere precej draæje od klasiënega, a se pri poklicnem delu kmalu povrne.»eprav æe mislim digitalno, sem v srcu πe vedno pristaπ in vnet zagovornik fotografiranja z diafilmom. Pri diapozitivih takoj vidiπ kako dober fotograf si, saj se naknadno ne da spreminjati izrezov, barvnih nastavitev in ostrine. Delo z raëunalniki je paë velika potuha za povpreëneæe, ki mislijo da bodo drugi vse naredili namesto njih. Razlika med vrhunskimi in povpreënimi posnetki se je zelo zmanjπala zahvaljujoë Ëarovnikom za raëunalniki, ki obdelajo in predelajo tudi slabe fotografije, ki bi posnete na klasiëen naëin verjetno mnogo prej konëale v koπu. Trenutno tudi sam veëino dnevnega dela opravim z Canonom EOS 1D, ki mi odliëno sluæi. Z njegovo pomoëjo precej hitreje in laæje pregledujem posnetke in jih pripravim za nadaljno obdelavo in tisk. Franci Virant Digitalno, seveda! Vendar, takoj ko zaëenjaπ digitalno ni veë fotografskega adrenalina, ki se je pretakal nekaj ur po æilah, zaradi vpraπanja, je posnetek uspel ali ne. 12 e-fotografija - marec, april 2003 e-fotografija - marec, april

8 Razmiπljanje raëunalniëarja! Mlajπi kolega, ki je v fotografijo vstopil s kompaktno digitalno kamero in ga je fotografija zasvojila, æe razmiπlja o dnevu, ko si bo lahko omislil boljπo digitalko. Njegovo razmiπljanje nam razkriva, da se mu na tej poti kaæejo ovire. S poznavanjem analogne tehnike bi se preprekam laæje ognil in nakup opreme bi bil bolj premiπljen, saj smo prek mnogih ovir v analogni dobi æe skakali bolj ali manj uspeπno. Vendar izkuπnje so ostale. Ker je æe spoznal, da njegov kompakt res ponuja premalo za resno delo in kakovostno fotografijo, si je za cilj zastavil nakup prave refleksne kamere. Ko sem ga vpraπal, kaj je njegov namen fotografiranja, je povedal sledeëe: Rad potujem in s kamero zajamem vse, kar je zanimivega. Od bliænjih do oddaljenih objektov. e posebej pa sem se v zadnjem Ëasu navduπil nad fotografiranjem v planinah. Ker je moj mali kompakt le premalo, Ëeprav sem ga πe pred mesecem moëno hvalil, me ne zadovoljuje veë. Ko bo mogoëe, si bom kupil refleksno kamero in moëan zoom objektiv 28 do 200 mm. Seveda je njegovo razmiπljanje predvidljivo. Saj mu vse revije, ki so ga pred letom informirale z novicami in s preizkusi digitalnih kompaktov, zdaj ponujajo kot edino prave kamere zrcalno refleksne. Kot raste raëunalniπka revija v foto, raste tudi digitalni fotograf. Ker vem, da s kamerami πe nima veëjih izkuπenj, sem ga pobaral, ali ne bi raje kupil katere izmed boljπih kompaktnih kamer z moënim zoom objektivom, recimo Nikona CoolPix 5700 ali Sonyja 717, ki sta vsaj po mojem prepriëanju pravi kameri za popotnika s takimi æeljami. Ideja mu ni bila vπeë, saj je æe spoznal, da potrebujeπ veëjo πkatlo, Ëe hoëejo drugi v tebi videti resnega fotografa. In SLR ima tako, velik univerzalni objektiv pa je v iztegnjenem stanju tudi mogoëen. Torej so raëunalniëarja æe prepriëali tudi v podobo pravega fotografa. Treba mu bo bolj podrobno razloæiti, do katerih spoznanj smo analogni fotografi æe priπli od Olympusa OM-1 naprej, ko pravih kompaktov za zahtevnejπega fotografa πe niti ni bilo na trgu. Tako na potovanju kot πe posebej v planinah nam vsak gram odveëne teæe nekaj pomeni. Nikon 5700 z objektivom vred tehta pol kilograma, SLR ohiπje z objektivom mm pa celo poldrugi kilogram. Refleksnega aparata zaradi teæe in velikosti ne nosimo cel dan obeπenega za vratom, ampak ga ponavadi pospravimo v torbico. Pa pride zanimiv motiv, recimo gams izza skale, in πe preden bo kamera priromala iz torbe, bo æe izginil. Ponavadi v torbi tudi ni samo kamera, ampak prostor v njej izkoristimo za πe kakπne drobnarije. In ni prijetno kamero veëkrat prestavljati v torbico in iz nje. Manjπa kamera z vsemi lastnostmi digitalnega refleksa in z moënim zoom objektivom pa nam je lahko vedno pri roki in pripravljena za posnetek. Je laæja, enostavnejπa za uporabo in Ëe ne potrebujemo zares najboljπe kakovosti in velikih poveëav, je zelo primerna za popotnika. To so mnogi fotografi, predvsem planinci, æe zdavnaj ugotovili. Refleksne kamere so teæke, prav tako tudi objektiv 28 do 200 mm, pa πe njegova kakovost je moëno vpraπljiva. Za ta namen je mnogo bolje kupiti kamero, ki je zaradi svoje konstrukcije manjπa, laæja in zato mnogo bolj primerna za popotniπkega fotografa. Sam tem kameram pravim kar reise kamera. Res je, da z njo nisi videti ta pravi fotograf, toda za svoj namen so mnogo boljπe od SLR kamer. M.I. Katero kamero kupiti Digitalne kamere iz razliënih cenovnih in kakovostnih razredov smo æe opisali v prejπnjih revijah. Sam vedno poudarjam, da se moramo pred nakupom vedno vpraπati po namenu. Torej za kaj in kakπen naëin fotografiranja bomo kamero potrebovali.»e poznate ta odgovor, je izbira enostavnejπa. Nato samo πe pogledamo v denarnico in se odloëimo po svoji presoji. Glede na vaπa vpraπanja dajete ob odloëitvi najveëjo teæo ceni kamere, njeni blagovni znamki, πtevilu razliënih nastavitev in ocenam v razliënih preizkusih. tevilo toëk na tipalu ni veë glavno merilo, saj se z viπjim πtevilom krepko viπa tudi cena. Spoznali ste æe, da je njihovo πtevilo krepko relativen dejavnik za konëno kakovost slik. Ni vas malo, ki pokliëete kar iz trgovine. Po pregledu razliënih kamer in razgovoru s trgovcem vas je mnoæica novih informacij zbegala. Trgovec ima svoj pogled. Tudi on navija za doloëeno opremo. MogoËe ima kamera nekaj lastnosti, ki so njemu vπeë, jo uporablja sam in ga zodovoljuje ali pa je njegov poslovni dobiëek veëji pri doloëeni znamki kamer. Zato se morate pred nakupom digitalne kamere sami dobro pripraviti, Ëe æelite kupiti kamero, s katero boste zadovoljni. Kompromis pa vedno ostaja enak. Kupiti morate kamero, ki je za doloëeno ceno in za vaπ namen fotografiranja najboljπa.»e ne izdelujete veëjih poveëav iz svojih posnetkov, potem ni potrebe po nakupu najviπjega πtevila toëk v kompaktnem razredu. Tri milijone toëk je za fotografa, ki je do sedaj v veëini primerov izdeloval fotografije 10 x 15 cm, dovolj. Tudi desetkratnega zoom objektiva ne potrebujete, Ëe niste popotniπki fotograf, ki iz svojih izletov æeli prinesti ËimveË zanimivih fotografij, ali vaπ namen ni fotografirati oddaljenih objektov. Vse posebnosti, ki jih druæinski fotograf niti ne potrebuje, prinaπajo viπjo ceno. In Ëe kamera z zmoænostmi, ki jih v veëini primerov ne potrebujete, na koncu pristane v vaπih rokah, to najbræ ne bo dober nakup. Pred izborom nove kamere se vpraπajte, v katerih toëkah z dosedanjo kamero na film niste bili zadovoljni, in od tam zaënite iskati digitalno naslednico. Ali je Sony DSC P-9 dobra kamera? Tako kratka in jedrnata je veëina vpraπanj. Dogaja se tudi, da pokliëete kar iz trgovine, ko sta s trgovcem æe naredila konëni izbor. Odgovor je lahko tudi kratek, moænosti pa sta dve: Da in ne. Najprej se mora vsakdo zavedati, da Digitalno postaja zabava. Fotograf s digitalno foto kamero niti ne razmiπlja ali bi, ali nebi zajel zanimiv trenutek. Ko je slika æe shranjena na kartici in ima Ëas, πele nastopi razmiπljanje ali posnetek potrebuje ali ne. je ocena o doloëeni kameri samo osebno mnenje vpraπanega. NemogoËe je pravilno svetovati, ko spraπujete, kaj izbrati med cenovno dostopnima Nikonom 2000 in Olympusom C Kameri sta si v glavnih lastnostih tako moëno podobni, da ima lahko vsaka svojega privræenca. V takem primeru vam teæko pomagam. Ker ne æelim biti navijaπki, vas po predstavitvi prednosti in slabosti obeh modelov najbræ spravim v πe veëjo zadrego. Tisti, ki je bolj uporen, na koncu dobi tudi moje osebno mnenje, ki pa je vedno plod povratnih vpraπanj, namreë za kaj boste kamero potrebovali. e teæje je, ko spraπujete o izbiri med Canonom G3 in Olympusom C-505o. Seveda, najprej morate biti pripravljeni sploh odπteti toliko denarja za foto kamero.»e bi vam odgovoril na hitro, bi vas lahko zavedel pri nakupu. Ker pa æelim svetovati, ste po daljπem razgovoru o prednostih in slabostih prve in druge v veëini prepriëani v svoj pravi nakup.»e pred nakupom postavimo ob bok zgoraj omenjenih kamer πe Nikona 5700, Minolto dimage Xi in novega Pentax Optio 550, je razlike med njimi æe toliko, da se laæje pogovorimo glede prave izbire. Prva razlika je æe v ceni samih kamer, nato v obliki, lastnostih, teæi in velikosti, kakovosti konëne slike itd. Izbira se nam ponudi kar sama od sebe. Zavedajte se, da je lahko nakup, ki je za vas najboljπi, za nekoga drugega povsem napaëen. Zato dvomljivca ali fotografa z drugaënim mnenjem ne prepriëujte preveë, saj je v njegovi glavi ustvarjena povsem drugaëna slika. Njegov pogled in razmiπljanje o pravi izbiri ima povsem druge dimenzije.»e vi potrebujete majhno in lahko kamero z manjπim πtevilom toëk, je lahko æe zadnji podatek za nekoga najpomembnejπi. Zato ga ne zanimata teæa in kompaktnost. S tem se razprave o pravem nakupu lahko vleëejo v neskonënost.»e drugi potrebuje kamero za objavo slik na spletnih straneh in ni pripravljen odπteti za kamero veë kot 100 evrov, si bo izbral Praktico Genius 1.3.»e ga πe tako moëno prepriëujete v nakup Fujija A202, ki je v tem razredu boljπa kamera, je vaπ namen brezupen saj je cena te kamere πe enkrat viπja. Nekateri lastniki digitalnih kamer svojim otrokom æe kupujete manj zmogljivo digitalko. Seveda, vaπa ni namenjena za vsakdanjo otroπko uporabo. Vendar vaπ nadobudneæ in tudi vi sami si Digitalno postaja zabava. Z vsako napravo v katero vgradijo tipalo lahko fotografiramo. Digitalni diktafon in kamera. Kakovost zvoka odliëno, fotka, tako tako. Marsikateremu novinarju pa lahko reπi reportaæo. Nasprotje pa je v nadaljevanju predstavljen Pentax Optio S. Snemanje zvoka tako, tako, slika odliëna. æelite, da se s fotografijo bolje spozna. Ni pametno, da izbirate novo kamero med modeli, ki uporabljajo drugaëne kartice. Vaπa kamera Contax TVS digital uporablja SD spominsko kartico. Poleg kamere ste dobili 16 MB SD kartico. Ker je 16 MB za resno fotografiranje premalo, ste si æe dokupili dodatno SD kartico z vsaj 128 MB spomina. Za drugi nakup ne bi bilo smiselno kupovati recimo Canona A 300, ker uporablja CF kartice. V tem primeru bi lahko razmislili o Foto: Tomaæ Mlinar cenovno ugodnem HP 320. Ima 8 MB notranjega spomina, dodate πe svojo 16 MB SD kartico in za kamero z dvema milijonoma toëk za vaπega otroka, ki πele spoznava fotografijo, bo zadostovalo.»e pa gre na πolsko ekskurzijo, mu lahko v malega HP-ja vstavite tudi 128 MB kartico. Zato na koncu πe enkrat poudarjam: Namen, samo namen, za katerega boste kamero uporabljali, je pravo vodilo k dobri izbiri in nakupu, nato pa k zadovoljni uporabi digitalne kamere. Foto: Matjaæ krut Ne dopustite si, da mnogih lepih trenutkov v vaπem æivljenju ne bi bilo shranjenih na fotografijah. Analogno kamero velikokrat pustite doma. Sedaj æe vemo, da je stroπek filma prva bremza za pritisk na sproæilec. Mnogi si nikoli ne boste odpustili, da ste premalo fotografirali vaπe otroke. Misli digitalno Ko imate digitalno kamero v rokah, se vaπ naëin fotografiranja moëno spremeni. Kolega fotograf, ki je v svojih veë kot 40 letih dela s fotografskimi kamerami osvojil veliko fotografskega znanja, je ob rojstvu vnuka dejal: Dobro je, da imam digitalno kamero.»e bi vse posnetke zdaj naredil na film, bi bil æe nekaj dni po pokojnini brez denarja. Tako pa brez strahu pred ceno filma fotografiram, slike si ogledam na raëunalniπkem zaslonu, izberem samo najboljπe, jih izdelam v digitalnem fotolaboratoriju in razdelim sorodnikom. Brez nove kamere mnogo svojega bogatega fotografskega znanja ne bi prenesel na danes za mene najljubπi motiv, ki mi je v veliko veselje. Tudi vi pomislite, Ëetudi ste samo druæinski fotograf, koliko veë fotografij svojega otroka bi imeli in raznih druæinskih dogodkov, zanimivih izletov itd. Z digitalno kamero in brezplaënim filmom se to lahko uresniëi tudi vam. Nezabeleæenih zanimivih trenutkov v vaπem æivljenju bo od nakupa naprej mnogo manj. Seveda pa je pogoj, da foto kamero ob teh dogodkih sploh nosite s seboj.»e ste v dilemi glede izbire digitalne kamere, se lahko obrnete na uredniπtvo preko spletnega naslova efotografija@siol.net. Mnogim naπim bralcem smo æe pomagali k pravilni izbiri foto digitalne kamere. V veëini foto trgovin, vam æe z veseljem pokaæejo in predstavijo digitalne kamere. Vem da je tudi revija e-fotografija veliko doprinesla k boljπemu razumevanju opreme kot æelja vas kupcev. Zato se bom kot avtor Ëlankov in urednik revije πe bolj trudil, da boste v bodoëe πe bolje seznajeni tako z novostmi kot kakovostjo digitalne opreme. V pomoë vam bodo tudi spletne strani e-fotografija.com kjer vam bomo s pomoëjo ponudnikov opreme in izdelave fotografij pokazali digitalne zmoænosti. Matjaæ Intihar efotografija@siol.net 14 e-fotografija - marec, april 2003 e-fotografija - marec, april

9 Pokal Amerike na Novi Zelandiji Najstarejπe πportno tekmovanje na svetu je bilo letos na Novi Zelandiji. Jadralci se æe 152 let potegujejo za veliki srebrni Ëajnik, ki so ga prvi zmagovalci poimenovali po svoji jadrnici,ki je zmagala na regati okoli angleπkega otoka Weight. AmeriËani so takrat porazili angleπko floto jadrnic in pokal odpeljali preko Atlantika. V vitrinah njihovih jahtnih klubov je ostal vse do leta 1983,ko so Avstralci kot prvi tujci premagali branitelje naslova in Pokal Amerike odpeljali v Fremantle pri Perthu. Drugi tuja dræava,ki je premagala AmeriËane je bila Nova Zelandija,ki je v San Diegu leta 1995 osvojila prestiæno lovoriko in jo v Aucklandu leta 2000 tudi uspeπno obranila pred izzivalci iz Italije. Od lanskega oktobra do letoπnjega marca so se v zalivu Hauraki pred Aucklandom merili izzivalci domaëih jadralcev,ki so kot branilci naslova Ëakali na najboljπo jadrnico iz kvalifikacij. To je bil vicarski Alinghi, katerega lastnik je milijonar Ernesto Bertarelli. Podjetni vicar je z druæinskim kapitalom (njegov oëe je ustanovil farmacevtsko druæbo Serono) pokupil vse najboljπe jadralce sveta in sestavil moπtvo po vzoru na formulo 1. Kar πest najpomebnejπih Ëlanov posadke je bilo iz zmagovite novozelandske jadrnice,ki je osvojila zadnja dva naslova, zato tudi v finalu niso imeli veliko teæav z svojimi mlajπimi, a ne dovolj izkuπenimi rojaki. Alinghi je v dvoboju na pet zmag uspel zmagati v prav vseh regatah in po dolgih 152 letih pokal Amerike znova pripeljal v Evropo. Tekmovanje sem spremljal za slovenske tiskane medije in v gneëi fotografov in novinarjev iz vsega sveta dobil svoje mesto na Ëolnu,ki je na regatnem polju sledil obema jadrnicama. Znova se je pokazalo, da je hitrost dela osnovni pogoj za vrhunsko poroëanje z velikih tekmovanj. Le redki fotografi niso imeli digitalnih fotoaparatov, veëina fantov iz velikih agencij pa kar po dva digitalca. NajveË je bilo Canonov 1D, pa tudi Nikon je bil zavoljo novih profesionalnih objektivov dobro zastopan. Fotografi smo lahko uporabljali male gumenjake,ki so zaradi hitrosti lahko ujeli obrate jadrnic na vsaki od πestih boj na 18 in pol navtiëne milje dolgem regatnem polju. PisoËi novinarji so bili na velikem katamaranu, ki je vozil za obema jadrnicama po sredi regatnega polja in je imel na krovu tudi televizor za laæje spremljanje dogajanja. Z njegove strehe se je dalo z moënim telebojektivom posneti tudi zanimive fotografije, πe posebej med obrati in kriæanjem jadrnic. Prava gneëa na krovu katamarana pa je bila na vetrovni in deæevni petek,ko je bila Ëetrta regata. Zaradi visokih valov se nikomur od nas ni dalo Ëepeti v malem gumanjaku,ki ga je zalivala voda in Delo s prenosniki med regato. Hitrost dela je osnovni pogoj za vrhunsko poroëanje. smo tudi katastrofo domaëe jadrnice,ki se ji je zlomil jambor, posneli povsem od blizu. VeËina tekstov in slik je πla v svet kar med plovbo, saj so prenosni raëunalniki in mobiteli opravili vse v nekaj minutah. Za delo na vodi sem uporabljal Canonov 600 mm teleobjektiv ter zoom mm,ker bi sicer bile obe jadrnici na posnetku premajhni za dobro πportno fotografijo.»eprav je bila vsaka regata v povpreëju dolga dve uri in pol je bilo treba biti veπ Ëas pripravljen, saj se jadrnice kriæata v idealni liniji samo nekajkrat. Smo pa zato imeli sreëo in v miru posneli zlomljen jambor, saj je cela operacija rezanja jader (da so prepreëili poπkodbe na trupu jadrnice) trajala kar dve uri. ZahvaljujoË digitalcu sem celotno zgodbo iz Nove Zelandije poslal v Slovenijo takoj po koncu tekmovanja. Potem,ko sem po 40 urah spanja na letaliπëih in letalih znova stopil na trdna tla sem si æe lahko ogledal svoje delo natisnjeno v reviji Val-navtika. foto in tekst: Aleπ Fevæer Zasledovanje Delo na jadru Katastrofa Veselje ob zmagi. Coutts s pokalom. 16 e-fotografija - marec, april 2003

10 Kolikπno kompresijo datoteke πe lahko uporabimo, da ohranimo ustrezno kakovost?»e smo si izbrali digitalno kompaktno kamero s tremi milijoni toëk, po spoznanju razliënih nastavitev ugotovimo, da imamo ponavadi moænost nastavitve πe ene manjπe loëljivosti in veë moænosti stiskanja slik. Z omenjenimi nastavitvami dobimo razliëno kakovost slike in razliëno πtevilo slik, ki jih lahko spravimo na spominsko enoto. Za primerjavo bom zopet vzel kamero, ki jo uporabljam in ki sem jo æe dodobra preizkusil. Pa ne vzemite tega opisa kot merilo za kakovost ali merilo, koliko fotografij lahko zapiπemo na 2048 X 1536 toëk, xd 128MB kompresija SHQ (55 posnetkov) velikost datoteke JPG 1800KB poveëava na 13 X 17 cm 2048 X 1536 toëk, xd 128MB kompresija HQ (163 posnetkov) velikost datoteke JPG 696KB poveëava na 13 X 17 cm PoveËave zgornjih dveh fotografij za 3X. Velikost celotne slike je 39 X 51 cm.»e vas kakovost digitalnega zapisa v primerjavi s filmom zadovolji, potem vas prednosti digitalnih kamer prepriëajo v nakup. Na πtevilna zaëetna vpraπanja, ki se pojavijo ob prvem stiku z digitalno kamero, sem odgovoril æe v prejπnjih πtevilkah revije. S tem preizkusom æelim pokazati, kaj pomenita razliëna loëljivost in velikost datoteke za konëno kakovost. Problem pri uporabi digitalne kamere je predvsem v njeni uporabnosti. Ker ni stroπka filma, fotograf zajame mnogo veë dogodkov, kot jih je s filmom. Spominska enota, ki jo dobimo poleg nove digitalne kamere, nam omogoëa shraniti samo nekaj posnetkov. Zato se veëina odloëi za nakup dodatne 128 MB spominske kartice. Kmalu pa ugotovimo, predvsem na potovanju, da tudi tako zmogljiva kartica ne zadoπëa.»e nimamo dodatne ali je nismo pripravljeni kupiti, so teæave tu. Ali izbrisati nekaj æe posnetih fotografij, v nadaljevanju fotografirati z niæjo loëljivostjo, veëjo kompresijo itd.»e veste, kaj lahko priëakujete od razliënih nastavitev, se boste pri fotografiranju laæje odloëili za najprimernejπo moænost. Pri filmu dileme ni bilo. ISO obëutljivost in πtevilo posnetkov sta bila edina parametra, ki ste ju lahko izbirali. Cena in kakovost filma za fotografiranje s kompaktnimi kamerami nista bili odloëujoëa dejavnika. Pri digitalnem zajemu slike pa je kompromisov mnogo veë. VeËja je kompresija slike, veë posnetkov lahko zapiπemo na kartico. Z veëanjem kompresije pa se poslabπuje kakovost. VeËjo loëljivost izberemo, veëjo fotografijo bomo lahko izdelali pri isti kakovosti. Ker pa vseh fotografij ne bomo potrebovali, lahko fotografiramo z niæjo loëljivostjo in manjπim stiskanjem podatkov. Moænosti je res veliko. Zato vedno priporoëam, da se z nastavitvami na kameri dobro spoznate, jih preizkusite in se sami prepriëate v rezultat. Tako bo dilema o loëljivosti, kompresiji in s tem povezanim πtevilom posnetkov na kartici manjπa. kartico. Podjetja uporabljajo razliëno optiko, tipala, pretvornike in na koncu tudi stopnjo kompresije. Zato lahko kakovost slike pri drugih kamerah moëno odstopa tako na boljπe kot na slabπe, pa tudi πtevilo zapisanih fotografij. Predvsem pa je mnenje, koliko je slika kakovostna, moëno raztegljivo. Pojem kakovosti je moëno vezan na pogled posameznika, kako doæivlja motiv, barve, kontrast, svetlobo itd. Na mju 300 bom pokazal primer, kako se odraæajo razliëne nastavitve tako v kakovosti kot pri stiskanju slik. Poudarjam, da s svojo kamero sami preizkusite tako kakovost kot nastavitve, za iztoënico in preizkus pa lahko uporabite predstavljene nastavitve X 1200 toëk, xd 128MB kompresija (199 posnetkov) velikost datoteke JPG 492KB poveëava na 10 X 13 cm PoveËave zgornje fotografije za 3X. Velikost celotne slike je 20 X 30 cm. 640 X 480 toëk, xd 128MB kompresija (798 posnetkov) velikost datoteke JPG 152KB poveëava na toëke/300dpi Na ekranu bi v enaki kakovosti dobili tri krat veëjo sliko Velikost zgornje slike 40 X 55 mm. Spodaj za trikrat poveëana na velikost 120 X 165 mm. Zgornje slike so fotografirane z mju 300. Podatki o loëljivosti, stiskanju in velikosti datoteke so zapisani ob fotografijah. Najbolje je narediti preizkus, fotografije izdelati v fotolaboratoriju, narediti tudi poveëave in si dobro ogledati fotografije. Na tak naëin boste spoznali, katera nastavitev vas zadovolji za nek doloëen namen. Dobljeni rezultati pa ne veljajo za druge kamere. Sedaj ste æe velikokrat prebrali, da enako πtevilo toëk ne zagotavlja enake kakovosti. Poglejte si rezultat spodaj opisanih kamer. M.I. Kamera Olympus mju digital 300, xd spominska kartica 128MB LoËljivost/kompresija Velikost datoteke t. posnetkov 2048 x 1536/SHQ 1,8MB x 1536/HQ 696KB x 1200/HQ 492KB x KB x KB x KB 798 Sodelovanje in mnenja Ker imamo lahko vsi teæave z opremo in ker je dobro vedeti, kako deluje servis za nekatere znamke kamer, sem poklical uvoznike in jih povpraπal, kdo je pooblaπëeni serviser in ali pri njih velja svetovno jamstvo, ki ga ponavadi dobite poleg kamere, kupljene v tujini. V prejπnjem Ëlanku o digitalnih refleksnih kamerah sem omenil, da se lahko osebno obrnete name, Ëe sem napisal kakπen netoëen podatek ali mnenje, in objavili bomo toëne informacije. Glede na govorice, o katerih mi povedo drugi, da piπem veliko netoënosti glede opreme Nikon, sem priëakoval bolj toëna dejstva predvsem od lastnikov te opreme. Tudi povabil sem vas k pisanju. A Ëe te nihëe ne pokliëe in pove drugaënega mnenja, svojega tudi spremeniti ne moreπ. PrepriËan si samo v tisto, kar vidiπ, kar je zapisano in predvsem v svoje lastne izkuπnje. In ker protimnenja ni, te enostavno postavijo za navijaëa konkurence. In kje je bil prvi odziv. Prav od konkurence. Nekaj dni po izidu so me æe Ëakala slovenska navodila za razliëne analogne in digitalne kamere. Kar cel paket s pripisom, da so se glede navodil moëno popravili, da so sedaj enaka tujim in da oëitno nisem seznanjen z njihovim novim pristopom h kupcu. Res je, ob zadnjem nakupu njihove kamere takih navodil πe ni bilo. Zapisali so πe, da njihovi prospekti niso slabπi od prospektov konkurence. Povabil sem jih, da si skupaj ogledamo nekaj novih prospektov Nikona, Minolte in Canona ter prospektov izpred 10 in 15 let. Ugotovili smo, da sta najprej omenjena v tem elementu vseskozi na viπji ravni. In smo spet tam, kjer ne æelim, da bi bili. Predstavniki Olympusa, Pentaxa, Canona, Minolte, Epsona, Sigme, Kodaka, Contaxa, HPja in Kyocere me redno obveπëajo tako o novostih kot o moænostih preizkusa. S takim pristopom lahko izmenjaπ pozitivna in negativna mnenja. In Ëe so dejstva pravilno predstavljena, se zaradi morebitne negativne ocene zaenkrat od njih πe nihëe ni pritoæeval. Celo æeleno je, da se sliπijo tudi slabe plati o opremi. Seveda je najbolje, Ëe jih samo oni, toda besed zanië, neuporabno ali neprimerno za nakup ni.»e nekateri ne æelijo sodelovati, potem se tudi bralci ne smete Ëuditi, da je pri zapisih o njihovi opremi podano samo moje osebno mnenje.»e pa je le-to na katerikoli naëin nepravilno, v naslednji πtevilki z veseljem odstopim prostor za predstavitev drugaënih pogledov. In zakaj toliko o Nikonu. Zato, ker redno dobivam informacije od drugih, kako ste nekateri lastniki njihove opreme jezni na zapise v revije. NajveËji problem nezadovljnih pa je v tem, da je moje razmiπljanje v veëini primerov popolnoma pravilno. In ni kriv uvoznik, prodajalci in vi uporabniki opreme. Nekaj hudo narobe je æe nekaj let v matiënem podjetju. In πe enkrat poudarjam vsi ki se ne strinajte z zapisanim, podajte svoje mnenje, piπite na e-naslov. Nikoli ne pravim da Nikon ni dobra kamera. Pozitivnih zapisov niti ne vidite, ampak navijaëi opazite samo zapis, da je padel v drugo ligo. Toliko prahu iz meseca v mesec zaradi zapisa o spanju v tehniki. Ker vsi, ki se ne strinjati z mojo oceno o spanju nikona svojih miπljen ne posredujete meni ali kar bralcem preko zapisa, te teme ne bom veë odpiral.»e πe niste spregledali, povpraπajte po prodajnih rezultatih in razmiπljanju fotografov, ki imajo nikon opremo. Tudi na moja æalost pol njihove glave æe πkili k digitalni konkurenci.»e v dveh treh mesecih ne bo novosti v SLR razreduin optiki potem... Raje ne napovedujem v reviji, kar v pogovorih povem, potem bo πele ogenj v strehi. Pa ne mislite, da v tujini ni podobnih teæav. Na najbolj obiskanih internetnih straneh za digitalno fotografijo, dpreview, se je na Nikonovem forumu razvila debata o bojkotiranju te spletne strani s strani uporabnikov, ker vse preveë vodilnih mest zaseda konkurenca. Da se o najboljπem premalo piπe in da rezultati nikakor niso pravilni. In je dpreview æe oznaëena kot navijaπka spletna stran. Pa na teh straneh nihëe ne piπe, prav tako ne v naπi reviji, da Nikon nima dobrih kamer, da se z njimi ne da narediti dobre fotografije, da nima dobre opreme. Problem je samo v eni toëki, ki pa je noëejo videti. Premalo je novosti, da bi se o njih pisalo toliko, kot o svojih piπejo drugi. Na æalost Nikon zaostaja v vrhunskih inovacijah, najviπjem modelu kamere in najdraæjih objektivih. Torej tam, kjer je bil vëasih samo on. Obojega si navadni smrtniki nikoli ne bomo privoπëili, niti od Nikona niti od konkurentov. Ampak Ëe napiπeπ, da nimajo veë modela na samem vrhu po tehnoloπki inovaciji in kakovosti, si obeleæen kot pripadnik konkurence. Pa πe danes, po sejmu PMA in CeBIT, novega pro SLR modela nimajo, niti niso predstavili nove refleksne kamere v 6 Mp razredu. Canon jo ima. Pentax jo bo dal na trg junija. Olympus je dodobra razkril naërte za razred 4/3 inëa. Sigma je dala na trg SD-9 za ceno, ki jo ni ponudil πe nihëe. In verjemite, vsi ki poznamo foto tehniko, si zelo æelimo, da se v dobro vseh Nikon prebudi. In sem po zapisanem spet sovraænik Nikona. Pa govorim samo o tehniki, ne o kakovosti fotografa ali fotografije. Poleg omenjenih SLR kamer naj postavim ob bok njihovo malo novo CoolPix SQ in iπëem njene prednosti. Na æalost jo moram dati ob bok kameram niæjih razredov. Tam pa so tudi drugi predstavili pravo poplavo modelov. In Ëe zapriseæene nikonaπe ne zanima digitalna tehnika v celoti, predlagam, da se naroëijo na srbsko foto revijo, ki ima πe neko kultno vrednost: Izdaja jo namreë kar uvoznik Nikona za Srbijo. Verjamem, da je v njej veliko duπevne hrane za njih. In πe bonbonëek: Nikon F 80 je v Srbiji najbolj prodajana refleksna kamera. Navodila Po Canonovem opozorilu glede novih navodil sem za navodila poprosil πe nekaj zastopnikov. VeËina se je takoj odzvala. Lahko reëem, da se vsak trudi po svojih zmoænostih. So pa vsa prispela navodila zrcalna izvirnikom. Enaka je velikost, iste so slike in skice, besedilo je solidno prevedeno. Podjetja s podporo iz tujine imajo nekaj prednosti. Delajo po skupnem vzorcu in ni razlik. Manjπi pa se trudijo po svoje, vendar je edina oëitna razlika v tem, da so navodila od prvih tiskana in broπirana, od drugih pa ponavadi kopirana in speta s spiralo. Za svoj namen, opisati delo s kamero, pa so vseeno dobra. Garancija Tu je razlika velika. Uradni distributer za Pentax je Foto Video BeseniËar, ki je tudi pooblaπëeni serviser, kar je velika prednost. Ne priznajo pa niti evropske ali svetovne garancije. Proti plaëilu pa vam popravijo kamero. Sigma (Eurovision) Neverjetno. Velja svetovna garancija. PooblaπËeni serviser pri nas je Foto video servis BeseniËar. Olympus (Olympus Slovenija) ima drugaëen pristop. Servis za celotno CE Evropo je na»eπkem. Kamero sprejmejo pri nas in vam jo poπljejo v popravilo. Priznajo vam tudi Evropsko garancijo. Torej Ëe ste kamero kupili v Evropskih dræavah in imate vse papirje imate sreëo. Minolta (EUROFOTO) prizna samo naπo garancijo. Digitalne kamere poπiljajo v popravilo v tujino. Canon (Canon Adria) ima v celoti enako podporo kot jo nudi Canon po vsem svetu. Pri nas imajo pooblaπëeni servis (3A) in neverjetno, velja svetovna garancija. Seveda pa morajo v tem primeru vsi papirji biti na mestu. Kar je lahko predvsem problem pri internetnem nakupu. Sony (Sony Slovenija). Prav tako je pooblaπëeni serviser (3A) velja pa samo naπa slovenska garancija. Sony pa vam ponuja dve letno garancijo. Contax (Medis) Servis je na Dunaju. Yashica/Contax (Medis) Imajo lastni servis. Samo za veëja popravila kamero poπljejo v tujino. Medis bo Evropsko garancijo zaëel upoπtevati z vstopom Slovenije v Evropsko Unijo. Kodak (Meditrade) Garancija velja samo za pri nas kupljene kamere. Imajo pa lastni servis. Za manjπa popravila je to prednost. NihËe pri nas ne omogoëa doplaëila za dodatno garancijo, kar je obiëaj v ZDA. Fujifilm (Image&Information) Odgovor sem dobil pred dvemi meseci samo telefonsko. Upam, da povedano πe velja. Priznajo samo SLO garancijo, kamere poπljejo v popravilo v Avstrijo. Toliko o sodelovanju, predstavljanju in izmenjavi mnenj. Nekateri delujejo profesionalno in se stalno trudijo, da bi bili njihovi proizvodi vidni in pravilno ocenjeni, spet drugi delujejo po drugaënih naëelih. Trg in kupci pa vedno pokaæejo, kdo ima prav. VeËini fotografu znanih uvoznikom sem vpraπanja poslal po elektronski poπti. Tistih, katerih ne opazite ali niso odprli poπte ali pa æeleli posredovati svoja mnenja in jih tudi deliti z vami. Tudi prav. Vsakdo ima svojo filozofijo delovanja in pobiranja novcev po tleh. Preizkusov opreme bo v reviji in e- fotografija.com vse veë. Vsi, ki æelite, pokliëite in preizkusili ter predstavili bomo tudi vaπo. Predvsem bralci si to moëno æelijo! Matjaæ Intihar efotografija@siol.net 18 e-fotografija - marec, april 2003 e-fotografija - marec, april

11 Spletkarjenja v tujini Na mnoæici fotografskih in drugih forumov se dostikrat pojavljajo vpraπanja povezana z nakupovanjem v tujini in na internetu, o prednostih in slabostih ter sploπni smiselnosti takega poëetja. Na domaëih forumih pa se sreëujem predvsem z æolënimi razpravami o tem zakaj je zunaj vse ceneje in kje se dobi πe kakπen evro popusta. Po eni strani so take reakcije na vëasih kar pretirano zasoljene cene povsem normalne, opaæam pa da se marsikdo ne zaveda vseh dejstev povezanih s takimi nakupi. Nakupovanje v internetnih trgovinah in draæbah je tudi pri nas vedno bolj priljubljeno, Ëeprav je πe zelo daleë od sploπne uveljavljenosti. Prav razni sistemi draæb nas obëasno presenetijo s smeπno nizkimi cenami in artikli, ki jih drugje ni mogoëe dobiti zato so za marsikoga zanimiva reπitev. Mislim da nima smisla da vam razlagam vseh podrobnosti tovrstnega udejstvovanja vseeno pa bi vam predal nekaj sploπnih napotkov. Na draæbo se temeljito pripravite in zberite ËimveË podatkov, ki so vam na voljo. Predvsem je tu pomembno da veste kakπen bo potek draæbe, da izbrskate ËimveË podatkov o prodajalcu in veste toëno kakπen bo naëin plaëila in poπiljanja. Obvezno se prepriëajte, da se prodajalec strinja s poπiljanjem tudi na naπ konec sveta. Za preverjanje prodajalcev pa imate zelo priroëno moænost prebiranja mnenj drugih kupcev. Prav tako preglejte zgodovino iskanega artikla. Oglejte si kakπno ceno je dosegel na podobnih prejπnjih draæbah, kdaj so priπle ponudbe in kdo so bili kupci. Opazili boste, da πtevilo in viπina ponudb eksponentno naraπëa proti koncu in pogosto zmagajo ponudbe v zadnjih minutah pred zakljuëkom draæbe. Veliko prodajalcev so dejansko trgovine, ki so specializirane prav za tovrstno prodajo ali pa se tako znebijo zaloge. Zaradi tega je v ponudbi zabavne elektronike veëina izdelkov popolnoma novih, nekaj je rabljenih pa tudi tovarniπko obnovljeni (ang: refurbished) se najdejo vmes. Kaj je najboljπa reπitev je verjetno odvisno od okoliπëin. Na drugi strani internetne mreæe se nahajajo klasiëne online trgovine. Med njimi najdete veëino trgovin, ki obstajajo tudi v fiziëni obliki. In zanimivost.»e kamero naroëite preko telefona ali elektronskega naroëila vas lahko stane tudi 30% manj, kot Ëe stopite do njih v trgovino. V zadnjih letih so verjetno kar vse znane in uveljavljene trgovine preπle tudi na ta naëin poslovanja. Med velikani pa se prebija πe mnoæica manjπih prodajalcev ter trgovine, ki obstajajo samo v online verziji. Tovrstne ponavadi nimajo niti skladiπëa in malo zaposlenih zato si tudi lahko privoπëijo niæje cene. Druga stran medalje so morebitni problemi, Ëe gre pri nakupu ali kasneje kaj narobe. Kot vedno pa si je tudi za take primere nekdo zamislil reπitev. O poπtenosti in zanesljivosti mnoæice online trgovin se lahko pozanimate na kjer kupci ocenjujejo in podajajo svoja mnenja o trgovcih. Ponavadi povsem zanesljiv naëin je tudi povpraπevanje na raznih forumih saj je kar velika verjetnost, da je kdo z njimi æe posloval. Nepomembnim podrobnostim izbiranja in neodloënosti sledi korak kjer ugotovite, da sprejemajo vse moæne plaëilne kartice razen vaπih. Med neskonënimi frustracijami, dvomi in obupu se dokonëno odloëite in dokopljete do prave kartice. Triumfalni trenutki se hitro konëajo saj vam za vrat sede spoznanje, da je vaπ banëni raëun pravkar prestopil iz teæke v peresno lahko kategorijo. Skok v prihodnost...poπtar vedno zvoni dvakrat in oëitno je to paket, ki ga priëakujete. Nepripravljene sedaj v zasedi Ëaka manjπi (ali veëji) πok, ki marsikoga spusti na realna tla. Dosedaj ste se Ëudili kako so lahko cene zunaj meja toliko niæje ob pogledu na raëun pa ugotovite, da so za vsem tem zelo dobri razlogi. O stroπkih poπtnin, carin, vseh moænih davkih in formalnostih sem se posvetoval pri nekaterih ponudnikih ekspresne poπte. Celotni stroπki povezani s tem da ste paket dejansko prejeli vas za kamero kompaktnega razreda (cena pod 1000$) olajπajo za dodatnih 100 do 150 ameriπkih zelencev oziroma nekaj manj, Ëe paket prihaja iz EU. Za kamere najviπjega razreda pa ta cena lahko zraste tudi nad 200$. Seveda obstaja moænost navadne in letalske poπte kjer so stroπki vsaj za polovico niæji toda z razlogom. Hitrost je pri takih nakupih sekundarnega pomena, bolj pomembna je zanesljivost dostave in moænost sledenja poπiljki tako da skoraj ni moænosti da bi se izgubila. Tako, to je bilo na kratko vse o najpomembnejπih lastnostih online nakupovanja. Naj vas πe enkrat opomnim da raziπëite veë moænosti in si vzemite Ëas za razmislek o prednostih in slabostih. O morebitnih teæavah, ki vas lahko doletijo pri nakupu v tujini pa si preberite naslednji tekst. Naslednje jutro Zdaj, ko ste si prebrali pribliæen opis online nakupovanja, pa bi vas upozoril πe na morebitne teæave. Nekatere izmed njih so relevantne tudi za tiste, ki so oziroma nameravajo nakupovati v tujini osebno, recimo na kakπnem potovanju. Prvi zadrega se lahko pojavi æe pri izbiri prodajalca. Prav gotovo boste na internetu ali med ogledovanjem izloæb naleteli na smeπno nizke cene in velike razlike v ceni za isti Kolega je preko spleta ugodno kupil objektiv katerega uporabljam tudi sam. Ko ga je dobil po poπti iz tujine in ga preizkusil ni in ni bil zadovoljen s fotografijami. MoËna neostrina na robovih me je presenetila. Kaj sedaj? Vrniti objektiv preko oceana. Svetoval sem mu naj preizkusijo objektiv v servisu pri nas, da bo vedel pri Ëem je. In ugotovitev. Z objektivom vse v najlepπem redu. Filter, ki ga je naroëil zraven in ga dobro preplaëal, pa je bil tako slab, da je bil kriv za njegove teæave in slabπo ostrino na rovih slike. Drugi primer nakupa, kjer je spletni trgovec zelooooo oddaljen pa je na zgornjih slikah. Kamero ste kupili poceni. To je prvo veselje. Drugo nastopi ko posnamete prve video zapise. Ko pa zmanjka baterije in jo zadovoljni polnite pa ste lahko tudi v æivljenski nevarnosti. Boom in kuhinja je podobna tisti v Bagdadu. In veste zakaj? Zaradi neoriginalne baterije v kameri. Tako moëno se je pregrela, da je bila æivljensko nevarna.»e kupite kamero pri domaëem spletnem trgovcu ali trgovini, boste ob videni neoriginalni opremi hitro odhiteli po ta pravo.»e pa ste tehniko kupili preko moëno oddaljenega spletnega trgovca pa... Matjaæ intihar izdelek med raznimi trgovinami. Poraja se vpraπanje zakaj ima»tista trgovina za vogalom«niæjo ceno? Komu zaupati? Svetovati v takih primerih je teæko, zaupajte lastni presoji in poskusite zbrati ËimveË podatkov. Zavedajte se da goljufov ni tako zelo malo. Nekateri ponujajo ukradeno robo, pri drugih nekaj manjka, tretji pa vam prodajo rabljeno za katero trdijo da je nova...trikov je ogromno. Naslednja moæna teæava je nekako nadaljevanje prejπnje. Po tem ko ste artikel naroëili in plaëali πe ne pomeni da ga boste tudi dobili. Lahko se zgodi da paketa sploh ne bo, lahko je notri nekaj drugega oziroma ne vsebuje vsega. Moænosti je spet veë. Spet tretji problem se nanaπa na online poslovanje. To so prevare s kreditnimi karticami za katere trgovci sploh niso nië krivi. Tu velja biti previden Ëeprav se zaπëita pred vdori moëno izboljπuje. Vedno se bo naπel nekdo, ki je dovolj zagnan in odloëen da zaπëito razbije, Ëe bo le imel dovolj dober razlog in Ëas za kaj takega. Najmanj kar lahko storite sami je redna uporaba in obnavljanje protivirusne zaπëite. Zgornjim nevπeënostim se lahko v veliki meri izognete s tem da izberete uveljavljenega, zanesljivega prodajalca kar pa po drugi strani ponavadi pomeni vsaj malenkost viπja cena....kako je z garancijo v tujini kupljenih izdelkov pa si preberite... Kot vidite je nakup v tujini povezan z doloëenim elementom tveganja in morebitnimi dodatnimi stroπki. Vsekakor je vse skupaj vredno tehtnega razmisleka, ko boste naslednjië naërtovali nakup fotoaparata, dodatkov ali pa nekaj povsem drugega. Z naslednjim problemom pa sem se sooëil osebno in velja za vse, ki ste oziroma boste nakupovali v tujini na kakrπenkoli naëin. V tem Ëasu, ko to piπem je moj fotoaparat na servisu zaradi relativno nedolænega razloga. Od nekje sta v notranjost, bolj natanëno na CCD, priletela dva praπna delca. OËitno jima zimske razmere niso bile vπeë pa sta priπla pod streho... Torej...kot sem rekel je to precej nedolæna in pogosta teæava, ki jo je dokaj enostavno odpraviti. ResniËen problem je nastal povsem drugje, da bi ga razloæil pa se moram vrniti nekaj mesecev v preteklost v toplejπo polovico leta. Moj fotoaparat je bil kupljen preko e-baya v trgovini locirani nekje v Kanadi. Do mene pa je priπel po meπanici ekspresne poπte in osebne dostave. Od takrat je v redni in precej intenzivni rabi deloval povsem brezhibno. Tam nekje okrog novega leta pa sem na fotografijah opazil dva temna madeæa. Najprej sem mislil da je to posledica prstnih odtisov na filtru ali sprednji leëi, ko pa sta se na istih mestih pojavila tudi kasneje in sem ju opazil pri pogledu Ëez LCD zaslon pa mi je zadeva postala sumljiva. Po posvetu na nekem forumu so bili moji sumi potrjeni zato sem se odloëil, da poπljem zastopniku za Slovenijo. Dobil sem odgovor naj fotoaparat prinesem na ËiπËenje kar sem tudi storil πe isti dan. Tam sem potem izvedel, da sami ne izvajajo servisnih storitev ampak poπiljajo v Avstrijo. S tem da popravilo ne bo trajalo samo dan ali dva sem se paë sprijaznil saj druge moænosti ni in vem da niso edini, ki nimajo svojega servisa. Na koncu sem omenil dejstvo da ni bil kupljen pri nas in doæivel πe drug neprijeten πok. V takih primerih garancija e-fotografija.com / e-fotoportal.com 20 e-fotografija - marec, april 2003 MALI OGLASI Prodam najboljπemu ponudniku Pentax Espio 120SW. ZAKAJ? No, gremo od zaëetka. Pred tremi leti me je zapustil Pentax 105R in popravilo je bilo predrago, da bi sploh razmiπljal o njem. Za premostitev sem zopet uporabljal staro reflex kamero in tiho premiπljeval: Digitalna kamera? Ni govora... vsaj dokler ne doseæejo 6 mio toëk in cene ne padejo pod raven 100 tisoë tolarjev. In kupil sem nov Pentax Espio 120SW. Minilo je leto in obëasno sem pregledoval police z digitalci. Minilo je drugo in tretje leto, ko sem v pogovoru s sodelavcem ugotovil, da je kupil Canon S30. Pokazal mi je slike na raëunalniku in na papirju. PreseneËen sem obstal, ko sem videl, kako lepe so njegove podvodne fotografije. Ja, nekateri digitalci imajo tudi opcijo podvodnega ohiπja. e nekaj me ni prepriëalo in to je zelo ozek zaëetni kot pri digitalnih kamerah. Pa pravi prijatelj: Hej, saj kupujeπ digitalca in s programom lahko zlepiπ veë fotografij skupaj! TO JE TO, sem si rekel in sem se odloëil za nakup. RaËunalnik sem seveda æe imel in preskok je bil zelo hiter. Za pregledovanje slik sicer uporabljam zelo enostaven program irfan view, ki mi zadostuje in s kombinacijami tipk na miπki lahko pregledujem slike Ëez cel ekran na monitorju. Pregledoval in prebiral sem vse moæne teste v revijah, spletnih oëitno ne velja! Fotokamero sem potem na servis odnesel drugam saj v vsakem primeru plaëam popravilo. Tako sem se vsaj izognil nepotrebnemu poπiljanju pa πe kakπno carino bi mi verjetno dodali naπi prijazni cariniki. MoËno podoben problem z garancijo sem v preteklosti æe imel z notesnikom kupljenim izven Slovenije, ko so se pojavile teæave z monitorjem. Kot vidite je nakup v tujini povezan z doloëenim elementom tveganja in straneh in slike pri bliænjem fotografu. Dopisoval sem se z vsemi, ki so bili dosegljivi, in najpogostejπa vpraπanja so bila: Koliko mio toëk bo dovolj za slike formata 18 x 15? Koliko zooma? S katero in s kako veliko spominsko kartico? Katera kamera je (v tem cenovnem razredu) hitrejπa, ker otroci ne Ëakajo na spoæilec? OdloËil sem se za resolucijo 4 mio toëk, ker imam rad detajle, in priëakoval sem, da mi bo zadostovala. V konënici so mi ostale le kamere Canon S45, HP 850 in Pentax Optio 430. Kupil sem kjigo e-fotografija in izbor je bil dokonëen. OdloËil sem se za Canon S45 z originalno Canon kartico z 256 MB, ker oblika kamere, menuji in rezultati prekaπajo tekmece. Vsaj zame! Seveda pa nisem pozabil na dodaten akumulator in USB Ëitalec kartic. Skupna cena je bila kar visoka, ampak po 200 slikah je pritisk visoke cene popustil, ker so rezultati takojπnji in pregledovanje in popravljanje napak zelo enostavno. Le nek preizkus me je πe moril in to pregledati in razviti slike na A4 format. Rezultati? Ha, samo to lahko izjavim, da bi mi kamera s 3 mio toëk za domaëo uporabo zadostovala! V hiπi je bilo zanimanje veliko in brzdati 10-letnega sina ni bilo enostavno. e najmlajπi, ki ima 20 mesecev, je ves na trnih, ko zagleda kamero, in zaëne kriëati, ker bi rad prvi videl posnetke na malem TFT monitorju. Ker je veëji sin priden v πoli in doma, sem ga mislil za konec πolskega leta razveseliti z digitalno morebitnimi dodatnimi stroπki. Vsekakor je vse skupaj vredno tehtnega razmisleka, ko boste naslednjië naërtovali nakup fotoaparata, dodatkov ali pa nekaj povsem drugega. In pri nas? Nakup preko spletnih strani je æe dobro razvit. Do sedaj so digitalne kamere kupovali predvsem raëunalniπko usmerjeni kupci, kateri so se s ponudbo veliko laæe spoznali preko interneta kot preko fotografskih trgovin. Koliko pa je æe teh kupcev pove podatek, da so najboljπi prodajalci digitalne opreme prav internetni ponudniki. V letoπnjem letu bo vse veë film fotografov menjalo svoje analogne kamere. Ti kupci pa bodo najprej poiskali pravo izbiro pri znanemu fotografu, v veëini primerov tudi izdelovalcu fotografij.»e jim bo prodajalec na kamero. S tem bo tudi pritisk na moji S45 popustil. Pregledoval sem æe slike na spletu in ugotovil, da kamere z 2 mio toëk za slike 10 x 15 zadostujejo. No, pa smo ponovno tam, rezultati so od kamere do kamere razliëni in razliëne so tudi spominske kartice v njih. Potegoval se bom za kamero s Compact Flash kartico, ker imam æe vse potrebno doma, in do sedaj je v finalu ostala Canon A200. Zakaj mu ne podarim Pentax kamere? Ker se bo cena digitalne, glede na ritem pritiskanja na sproæilec, kaj kmalu obrestovala. Kaj lahko priporoëam? Za osnove si prelistajte knjigo e- fotografija. Stopite k bljiænjemu fotografu in skupaj preglejta slike razliënih velikosti, ki vam najbolj ustrezajo.»e se le da, preizkusite æeleno kamero in ne pregledovati napisov na njej, ker so rezultati pomembnejπi od pack na ohiπju! Ugotovite, katere opcije v menujih potrebujete in preberite toëne opise na proizvajalëevi domaëi spletni strani, da bodo cilji jasni in rezultati æeleni. Z nakupom sem zadovoljen in rad bi se πe zahvalil prijatelju Petru in Matjaæu Intiharju za vse nasvete. Razmiπljajte digitalno! Danilo Pavlin PS: Za Pentax Espio 120SW mislim resno in e-naslov je v uredniπtvu. pravi naëin predstavil novo tehniko bodo ti kupci πe dolgo njegovi zvesti obiskovalci. Zvestoba glede izdelovanja fotografij pa æe dobro deluje preko spleta. Nove reπitve prinaπajo nove moænosti. Æe sedaj ni malo uporabnikov digitalnih kamer, ki se posluæujejo spletne poti do prave fotografije. Kar pomeni, πe se bodo izdelovale fotografije v foto labolatorijih. Moænost morate samo izkoristiti. Jernej Burkeljca e-fotografija - marec, april

12 PMA - Las Vegas, CeBit - Hannover Marec je moëno fotografsko obarvani mesec. Glavni sejem na zaëetku sezone je vsekakor PMA, ki se odvija v ZDA. Letos je bil gostitelj Las Vegas. Na sejmu so predstavili kar 48 novosti, ki se tiëejo digitalnih kamer. Nekatera podjetja so na zaëetku sezone bolj, druga manj dejavna. Vendar Ëe z novimi modeli zaradi najpomembnejπega trga, to je ameriπkega, niso prisotna na PMA, potem do jeseni kaj veëjega tudi drugje ne bodo pokazala. Po sejmu PMA se je odvijal CeBIT, prava Meka za raëunalniëarje, ki æelijo biti seznanjeni z vsemi novostmi. Prireditev pod svoje okrilje sprejema tudi fotografijo. V Ëasu vsesploπne informatike in prehoda tehnologije v njo je prav, da se je digitalna fotografija moëno zasidrala tudi na tem sejmu. Ali je Photokina dobila moënega konkurenta, bomo videli v naslednjih letih. Na obeh sejmih je bilo potrjeno dejstvo, da je fotografija z digitalno tehniko pridobila nove privræence. Kupci digitalnih kamer πe vedno v veëini Olympus V mesecu marcu so mi iz predstavniπtva Olympus Slovenija redno polnili e- poπto z novicami in predstavitvami novih kamer. Glavno vodilo podjetja je postati vodilni ponudnik digitalnih foto kamer. V katerem smislu, po prodaji, trænem deleæu ali dobiëku, niso poudarili. Toda glede na πiroko ponudbo in predvsem zanimiv mju razred, so na dobri poti. S 4/3 razredom pa æelijo ponovno poseëi tudi v SLR razred. Ali jim bo uspelo, bomo vedeli veë v zaëetku poletja. Razmiπljanje je zanimivo. Prototipa kamere in objektiva sta na ogled, ali pa bo ta koncept prepriëal fotografe in druga podjetja, bomo πe videli. Vsekakor spremljajte njihove spletne strani. Niso pozabili na najbolj razπirjen kompaktni razred. Novosti je veliko. Cena in namen, za katerega bomo kamero potrebovali, sta glavna dejavnika za odloëitev pri nakupu, pri Olympusu pa je izbire veliko. Samo odloëiti se morate. Novi so modeli Camedia 750, 740, 350, 150. Izbire je veliko za vsak æep in namen. Pentax To japonsko podjetje je mnogo inovacij predstavilo æe v analognem svetu. Ne mirujejo 22 e-fotografija - marec, april 2003 primerov niso nikoli uporabljali filma. Naj je videti πe tako Ëudno, kljub izredni preprostosti analognih kompaktnih kamer πe veliko ljudi ni nikoli imelo potrebe po fotografiranju. S prihodom digitalcev pa je trg ponorel. Vendar so danaπnji kupci, razen profesionalcev, povsem drugaëni uporabniki. To niso klasiëni druæinski, popotniπki ali izrazni fotografi. VeËina danaπnjih kupcev digitalnih kamer so uporabniki raëunalnika. Digitalna kamera jim je odliëen pripomoëek za zajem slike in njen prenos po internetu. PoËasi tudi analogni fotografi zamenjujejo svoje kompaktne analogne kamere za digitalne. Proizvodne πtevilke po predstavitvi novih kamer so morali zaradi velikih naroëil podvojiti. Bojim se, da se kljub drugaënim zagotovilom ne bo ponovilo lansko leto. Pri nas so nove kamere napovedovali, vendar najbolj æelenih ni in ni bilo pravoëasno na trgu. Naπ mali trg je na robu dogajanja in zna se zgoditi, da kamer kljub veëjim æeljam po nakupu ne bi bilo v zadostnem πtevilu. tudi v digitalnem razredu. Novo razmiπljanje je prineslo digitalno kamero Optio S. Izredno majhna in tanka kamera je plod sodelovanja s podjetjem Casio in predvsem nove inovacije pri izdelavi optike. Predstavili so tudi novi digitalni IST. Kamera je v mnogih lastnostnih primerljiva z EOS 10D, samo da bo na æalost dobavljiva πele v zaëetku poletja. Vsekakor pa imajo pripadniki podjetja PENTAX novo æelezo v ognju. Tudi pri kompaktih ne mirujejo. Sedaj so konkurenëni tako v tri-, πtiri- kot pet milijonskem razredu. Poudarek je na veliki goriπëni razdalji kot pri analogni kompaktni tehniki. Pentax Optio 450/ 550 nam omogoëa kar 5-kratni zoom. Za lovce na daljavo je to vsekakor zanimiv podatek. Sony Tudi Sony ne miruje. V kompaktnem razredu imajo moëno æelene kamere. Predstavili so majhno kamero s 5 milijoni toëk DSC V1 in moænostjo uporabe dodatne bliskavice. Njihovo ime kompaktne kamere dobro prodaja predvsem med uporabniki tehniëne opreme za avdiodigitalno tehnologijo. Sony kot pojem za kakovost v razredu monoæiëne tehnologije je dobro sprejet tudi med ljubitelji zajema svetlobe. Minolta Z zdruæitvijo s Konico priëakujemo novo ponudbo, zaenkrat pa so pokazali samo novi kameri F300 i Dimage Xt. F300 so dodali 5-milijonsko tipalo, Xt pa so πe pomanjπali in rahlo zaoblili. Premore kar 4-kratni zoom, po vklopu je za posnetek pripravljena v 1,1 sekunde. Dodali so ji πe opcijo podvodnega ohiπja. Fotograf vsekakor ne sme prezreti kamer tega znanega podjetja. Tako se uradne πtevilke, koliko digitalnih kamer smo kupili pri nas, ne morejo uporabiti za pravo sliko o πtevilu uporabnikov. Kar precej vas je, ki ste kamero kupili v tujini, ker je niste mogli doma. Tudi posebne akcije, ki jih v tujini lahko naredijo ob prihodu novih kamer, privabijo marsikaterega kupca. Pri nas akcij ne more biti, saj kamer ni nikoli v pravem Ëasu na trgu. Zato je predstavitev novosti lahko tudi zavanje bralcev glede moænosti skorajπnjega nakupa. Po zagotovilih uvoznikov bo letos drugaëe; pod pogojem, da bodo obrati najbolj æelene kamere proizvajali v zadostni koliëini. Æe po prvih predstavitvah je jasno, da je foto trg πe vedno med najhitreje rastoëimi. Æe pred letoπnjim poletjem bomo to hitro rast in predvsem æeljo imeti digitalno kamero doæiveli tudi pri nas. Sejma sta nam razkrila novosti. Kolikor nam strani dopuπëajo, jih objavljamo. VeË sveæih novosti pa si lahko vedno ogledate tudi na spletnih straneh e-fotografija.com. M.I. Kodak IπËejo nove in nove poti. Sodelujejo z velikimi podjetji ali pa kar kupijo podjetje, ki deluje na prikazu slike. Z Nikonom (telo kamere, objektivi) æe nekaj Ëasa najavljajo DCS 14n. Vsi fotografi, ki æe imajo Nikon optiko, jo æe æeljno priëakujejo. Kdaj bo dobavljiva, se v zaëetku aprila πe ne ve. Naredili pa so nov korak v kompaktnem razredu. Model kompaktne kamere LS633, ki premore zadovoljivih 3,1 milijona toëk, Shneiderjevo optiko mm in mehansko ohiπje, ima dodaten argument, da se odloëite zanj. Dodali so nov veëji zaslon z novo tehnologijo Organic Light Emititing Diode. Dolg naslov glede zaslona je v skrajπani in prevedeni obliki bolj razumljiv. Slika je bolj vidna tako po svetlosti kot kotu gledanja. Torej Kodak kot fotogigant tudi v fotodigitalnem svetu iπëe nove moænosti. Casio Poleg tankega EXILIM EX-S3 s 3.34 MP in 4- kratnim digitalnim zoomom so v sodelovanju s Pentaxom predstavili mali kompakt 52 x 83 x 20 mm s kar 3-kratnim zoomom. Vsekakor zanimiv model za vse, ki potrebujejo majhno kamero. Kyocera Novi kameri sta L3v in L4v. tevilka pomeni πtevilo toëk na tipalu, v milijonih seveda. Dodali so 3- kratni optiëni zoom in zaslon, ki po diagonali meri kar 2,5 palca (63,5 mm). Prava mala televizija. HP Tudi pri tem raëunalniπkem gigantu so predstavili zanimivo novost. Majhna kompaktna kamera 97 x 45 x 67 mm je teæka samo 230 g. Vanjo so vstavili tipalo s 5 milijoni toëk, zoom objektiv od mm in 7-kratni digitalnim zoomom. Fuji Predstavili so novo kamero niæjega razreda. FinePix A310 je kompaktna, vgrajen ima novi HR CCD. Zoom mm in 3,1 MP. 64-consko merjenje naj bi zagotovilo pravilno osvetlitev. Z majhno xd kartico so dosegli teæo vsega 155 g. Med srednjeformatnimi kamerami so predstavili nastavek z 20,8 MP. Zmore zajeti sliko vsake 1,5 sekunde. Velikost tipala je 52 x 37 mm. Canon Nikakor ne morejo mirovati. Prenovili so skoraj vse modele, namenjene amaterskim fotografom. A300 je prva stopnica. A60 in A70 sta manjπi sestri prejπnjih modelov, IXUSu 400 pa so dodali 4 MP. Tu je πe S50, ki je vsem æeljnim πtevila toëk konëno dal 5 MP tudi v tem visokem kompaktnem razredu. V seriji G πe nië novega. Nov pa je zrcalno refleksni 10D. Vivitar Podjetje je bilo pred leti dobro znano tudi naπim ljubiteljem fotografije. Odkupijo model kamere in dodajo svoje ime, prisotni pa so predvsem v cenejπem razredu. Umax Podjetje, znano po raëunalnikih in kakovostnih skenerjih, je prisotno tudi med kamerami. Model AstraPix ima zanimivo ceno. Za samo 99$ ponuja 1,3MP, video zapis, 2-kratni digitalni zoom, USB, torbico, program Photomanager itd.

13 Digitalna vojna v formuli 1 Canon premagal Olympus in HP! Svetovno prvenstvo formule 1 se je letos znova priëelo na drugem koncu sveta, v Avstralji, kjer pa smo razen obraëunov med vodilnimi ekipami in dirkaëi lahko videli tudi zaëetek digitalne vojne v formuli 1 na podroëju fotografije! Michael Schumacher in Ferrari sta v zadnjih letih pojem zase v formuli 1, saj je italijanska ekipa osvojila πtiri naslove prvakov med konstruktorji, umi pa tri zapored med dirkaëi. Oba skupaj predstavljata odliëno osnovo za vsako promotivno akcijo, saj predstavljata vrhunec odliënosti tako na podroëju avtomobilizma, πporta in oglasne odzivnosti. Zato se niti nismo zaëudili, ko smo na nosu ferrarija v Melbournu videli reklamni napis OLYMPUS! Prestiæna fotografska znamka si je podoben naëin poiskala medijski odziv æe pred dvemi desetletji, ko so se zlati napisi svetili na nekoë legendarnem Ërno-zlatem in ravno tako uspeπenem Lotusu. Olympus je po povratku v formulo 1 znova med vodilnimi, tokrat na podroëju digitalne fotografije. Na drugi strani imamo nekega drugega velikana, ki je æe dve leti prisoten kot partner ekipe West-McLaren-Mercedes za podroëje reπitev za snemanje, obdelavo in prenos podob, slik in ostalih fotografskih reπitev. In podobno, kot se za prestiæ, slavo in medijsko pozornost v formuli 1 spopadata tudi Mercedes, BMW in Ferrari (ter njihovi tehniëni, poslovni in drugaëni partnerji) so se v boj za slavo in zmage podale tudi fotografske znamke! Toda kljub dejstvu, da je Ferrari veljal za favorita za zmago, pa se je na spremenljivi in dogodkov polni avstralski dirki nasmihala tudi trem drugim tekmecem in na koncu pripadla najbolj vztrajnemu in taktiëno najbolj iznajdljivemu. Tako je na najviπjo stopniëko stopil David Coulthard iz McLaren-Mercedesa, sicer tehniënega partnerja Canona. Michael Schumacher, Ferrari in njun digitalni fotografski partner Olympus pa je na koncu pristal na nehvaleænem 4. mestu. In tako kot so se v Avstraliji, na Japonskem in πirom sveta v Canonovem taboru veselili nepriëakovanega zmagoslavja, so v Olympusovem taboru in v njegovih zastopstvih πirom sveta æalovali nad porazom. Digitalna vojna na podroëju fotografije se je naselila tudi v formulo 1 in sedaj imajo vsi svojega aduta ali favorita na dirkah v skladu s svojim fotografskim prepriëanjem in naklonjenostjo do ene ali druge znamke. Delo digitalnega fotoreporterja in novinarja v formuliu 1 (in tokrat na drugem koncu sveta) pa se je v zadnjem obdobju moëno spremenilo, tako da je digitalizacija, ki je bila nekoë prisotna v manj kot enotretjinskem deleæu, sedaj v celoti prevladujoëa. Na dirki formule 1 v Melbournu sem imel tako na razpolago tri razliëna ohiπja ter raznovrstno paleto objektivov od mm. Eno ohiπje je bilo πe vedno namenjeno snemanju na film (v πtirih dneh πe vedno za rezervo posnamem kakπnih 15 filmov za diapozitive ali negative), vse ostalo pa je digitalno! Pri tem sem izbiral in kombiniral dva razliëna D ohiπja, paë glede na potrebo. Za visoko loëjive slike sem uporabljal fotoaprat srednjega razreda canon D60, ki je morda nekoliko poëasnejπi od svojega velikega brata, a je njegov zapis precej bogatejπi. Za hitre posnetke sem imel na voljo canon 1D, ki s svojimi osmimi posnetki na sekundo πe vedno velja za najhitrejπo maπino v panogi. Tako lahko ves Ëaz izbiram med razliënimi moænostmi, ki jih ponuja analogna in digitalna fotografska tehnika: Ëe naërtujem navadne slike, potem uporabim negativ film, poseben V primeru, da bodo fotografi preveë navijalëi za svoje znamke, je gasilec pripravljen. Digitalna oddelek: temnica in raëunalniπki center na dirki formule 1 v Avstraliji: 2 razliëni digitalni ohiπji, raëunalnikserver s πirokopasovno povezavo, zunanji Ëitalec kartic in dodatni pomnilnik, pa notesnik za rezervo. Novinarska fotografija je sedaj v celoti digitalna, Ëeprav za rezervo πe vedno posnamemo tudi kakπen navaden film. Kimi Raikkonen. Canonu je letos prinesel æe dve zmagi. film namenim diapozitivom, za novinarske fotografije pa sta tokrat bila na voljo dva IBM microdrivea s po 1 GB prostora v spominu vsak v svojem digitalnem ohiπju. Seveda se pri tem ravnam v skladu s svojimi idejami, predvsem pa namenom uporabe posamezne fotografije. K digitalni temnici sodi tudi prenosni raëunalnik s Ëitalcem kartic, tokrat pa sem imel sreëo, da sem v medijskem centru odkril prosti in v πirokopasovno mreæo prikljuëeni, a zanemarjeni server (organizatorji so ga imeli najbræ bolj za rezervo), ki je bil dosti hitrejπi od mojega lap-topa. S tem sem si prihranil precej drag najem linije za poπiljanje fotografij in tekstov, pridobil pa sem tudi na hitrosti posredovanja fotografij. Na server sem prikljuëil Ëitalec kartic in zunanjo pomnilno enoto trdi disk. Moj digitalni laboratorij (in komunikacijski center hkrati) je bil nared, za rezervo pa sem imel πe notesnik in tri pakete dobrih starih filmov. Vsak dan sem po koncu snemanja presnel vse slike s obeh pomnilniπkih kartic (micordriveov) na zunanji trdi disk (to je nakakπen prenosnipotujoëi arhiv, ki ga lahko nato prikljuëim in obdelujem na katerem koli raëunalniku), naredil selekcijo in osnovno obdelavo slik, jih oπtevilëil, oznaëil po vsebini in razporedil po temah, tako da sem jih imel pripravljene za konëni izbor. Razvoj digitalne tehnike je s sabo Dva predstavnika Canonovega tabora na odru za zmagovalce v Melbournu. David Coulthard (levo) in Kimi Raikkonen (desno): Ta zmaga je bila moja, morda pa naslednjo dirko zmagaπ ti! Mlademu Fincu, ki so ga æe poimenovali Iceman Ledeni moæ je uspelo poseëi po zmagi tako v Maleziji kot v Braziliji in znova premagati tekmece iz Olympusovega in HP-jevega tabora! potegnil tudi val inflacije: vse veëje πtevilo pikslov vodi do tega, da so tudi slike vse veëje in teæje, zato je celo zelo velik medij (kot je microdrive: 1GB) treba precej pogosto prazniti, pa tudi na zunanjem pomnilniku se je prostor kar hitro polnil. Inflacija na podroëju fotografije velja tudi za snemanje: nekoë smo bolj ali manj varëevali s filmi, sedaj pa lahko slikamo veliko veë, posamezne slike ponavljamo tudi 2-3x pogosteje in eksperimentiramo z razliënimi moænostmi nastavitev. Seveda lahko rezultat takoj preverimo na okencu, sam pa to poënem zelo redko (saj tako varëujem z elektriko), slike raje kasneje pregledujem na zaslonu raëunalnika, kjer nato tudi opravim selekcijo. Pri izdelavi reportaæe (tokrat smo vam prikazali nastajanje reportaæe za revijo Avto fokus, v okviru desno zgoraj) pa je potrebno v skladu s konceptom izbrati slikovni del, doloëiti teme, rubrike in novice, to pa je laæje in hitreje pri fotografijah, ki so predhodno oznaëene in zloæene. Sama fotografija pa po mojem mnenju - πe vedno najveë radosti nudi med samim snemanjem. Delo v laboratoriju (ali sedaj za raëunalnikom) mi nikoliko ni bilo posebej ljubo! Æal to sodi zraven, kajti delo ni gotovo, dokler ni narejen dokonënen izbor in slike poslane v uredniπtvo. Po dirki pa se zaëne nova dirka novinarska tekma s Pri jordanu na kolenih Ëakajo kakπnega digitalnega partnerja. Canon, HP in Olympus so æe oddani. Glede na njihovo osnovno barvo, bi se logotip Nikona dobro podal na rumeno osnovo. Ëasom, ko je treba zbrati vse podatke in intervjujeje za besedila, uskladiti vsebinski del po straneh, doloëiti teme in jih opremiti z ustreznimi slikami. Dostikrat sam pripravim tudi πpigl (v tiskarskem jeziku to pomeni vzorec razporeda slik in teksta na posamezih strani), doloëim fotografije in na koncu pripravim tudi besedila za reportaæo. Ko je snemanje na terenu pri koncu vizualno kreativni del, pa se πele priëne prava tlaka dolgotrajno in natanëno delo za raëunalnikom. Toda vse to danes sodi k delu reporterja fotografa in novinarja. Ko so vse slike in Ëlanki poslani v domovimo, je potrebno zloæiti ves digitalni tovor. ele tedaj je Ëas za tuπ in spanec, nato pa se je bilo potrebno odpraviti na nadaljevanje poti v Malezijo... V Avstraliji je Canon (Coulthard) premagal Olympus, zgodba pa se je znova ponovila tudi v Maleziji in Braziliji (tokrat je to uspelo Raikkonenu), vendar pa se æe na kateri koli novi dirki razmerje moëi lahko postavi na glavo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je v igri tudi tretji tekmec: ekipa BMW-Williams, ki je partner HP-ja! Le-ta pa ne slovi le po svoji raëunalniπki opremi, paë pa ima v svoji ponudbi tudi digitalne fotoaparate. Digitalna vojna v formuli 1 ima tako kar nekaj protagonistov! Boste v bodoëe navijali za srebrne, rdeëe ali modre?! Veljko jukië nflacija na podroëju fotografije velja tudi za snemanje: nekoë smo bolj ali manj varëevali s filmi, sedaj pa lahko slikamo veliko veë, posamezne slike ponavljamo tudi 2-3x pogosteje in eksperimentiramo. 24 e-fotografija - marec, april 2003 Akcijska fotografija je s hitrim digitalcem (8 posnetkov na sekundo) dobila novo moëno oroæje - Ralf Schumacher kot kosilnica. Æe v Avstraliji se je na ferrarijevem nosu predstavil Olympus. Digitalna vojna na podroëju fotografije se je naselila tudi v formulo 1. Sedaj imamo lahko tudi fotografi svojega aduta ali favorita na dirkah. e-fotografija - marec, april

14 Digitalno zavajanje - Foveon X3 KonËno so Sigme SD-9, ki uporabljajo za zajem svetlobe Foveonovo X3 cmos tipalo, dobavljive v trgovinah. Pred letom je bilo tipalo napovedano kot revolucija. Vedno poudarjam, da je treba najprej kamero preizkusiti v praksi in πele potem pisati o superlativih. Po naëinu zajema svetlobe je tipalo revolucionarno, po kakovosti pa tam, kjer je tudi cena kamere. Nekje na spodnji stopnici. Prvi del zapisa ne berite kot oceno kamere po njeni kakovosti. KritiËen sem predvsem zaradi velikega pompa ob predstavitvi in enoletnega zatiπja. Ko pa kamera pride konëno v trgovine in na preizkus, ugotoviπ, da ni slaba za svoj namen in predvsem za svojo ceno. Toda obljube, predvsem s strani Foveona, so bile tako velike, da so mnogi æe mislili, da bo kamera preprosto izrinila s polic vso konkurenco. e nekaj Ëasa jo bo prodajala samo cena. In πe enkrat naj poudarim: KritiËen zaëetni zapis je plod velikih obljub o superlativih novega tipala. Napihnjen slon... V mojem razmiπljanju iz septembra 2002 o veliki revoluciji Foveon X3 (zapis sem zaradi pomanjkanja prostora spravil za bolj objektivne Ëase in je objavljen na spletni strani e- fotografija.com) si lahko preberete, zakaj tak podnaslov. Kljub veë kot polletnemu zamiku objave Ëlanka in zdaj æe novim spoznanjem, πe vedno stojim za njim. Po prvem praktiënem spoznavanju s kamero sem πe toliko bolj prepriëan, da velik pomp ob predstavitvi nove tehnologije pred letom na sejmu PMA in zakasnitev s prihodom na trg za πiroke mnoæice po nekaj tednih dajo vedeti, da so teæave resne. Marketinπki prijemi na zaëetku delujejo, nato pa se z zakasnitvijo pojavljanja na trgu o resnosti podjetij vse bolj dvomi. NiË drugaëe ni s trenutno najbolj priëakovanim Kodakom DCS 14n. Najavljajo ga in najavljajo, kupci æe iπëejo novce, kamere pa ni in ni. Konkurenca je lepo tiho, predstavi kamero in jo po nekaj tednih zaëne prodajati. Celo mi smo jo æe lahko preizkusili v praksi. In nato se vsi prizadeti Ëudijo, zakaj revije tako navijaπko piπejo o konkurentih. Pa je vse tako enostavno in ne mislim nië slabega. Nekateri se paë ne morete sprijazniti, da ne zapiπem nië lepega o vaπem paradnem konju. Kako naj o njem piπem, Ëe ga πe ni ali informacije, tudi uradne, kaæejo drugaëno sliko. Vsi ga priëakujete in hvalite, pa ga πe niti v roki niste dræali.»e tehnologijo poznaπ, Ëe si æe bil prilepljen na limanice, potem veπ, da gre osel samo enkrat na led. Lahko da bo kamera po prihodu na trg res vrhunska. Ampak to bomo spoznali πele po prvih posnetkih, ne pa po obljubah proizvajalca ali samo predstavljenih tehniënih podatkih. VeËina navduπenih pa najavljene novosti hvali v nebo, Ëeprav se æe po tem, da kamera ne gre in ne gre na trg, vidi, da z njo ni vse tako, kot obljubljajo. Letoπnji sejem PMA v Las Vegasu, ki je vsako leto vodilo o fotografskih novostih, je πe enkrat pokazal, da je treba verjeti samo tistemu, kar vidiπ in kar je prav predstavljeno. Ker ta zapis piπem v sredini marca, se bo v mesecu dni lahko na trgu æe marsikaj spremenilo. Fuji in Nikon do danes πe nista obljubila nobenih novosti glede novih SLR kamer. Kodak lastnikom Nikonovih objektivov dolguje DCS 14n. Ker so bile obljube velike, na koncu vsi ËakajoËi padejo z neba na realna tla. In ker so tudi pri Foveonu pred letom veliko obljubljali, enostavno ni mogoëe napisati normalnega zapisa.... se po preizkusu spremeni v miπ Najprej je treba zgodbo zaëeti od obljub, ki se na koncu v veëini primerov kljub dolgemu Ëakanju tehnologije æeleëih ne izpolnijo v celoti. Kakovost je πe daleë od tiste, ki so jo obljubljali. Æe sama cena, tolarjev za ohiπje, pove vse. Prav zaradi nje, mnoæice dodatne opreme in solidne kakovosti pa je Sigma SD-9 zanimiva za nakup, Ëe jo seveda izberemo za delo, ki ga zmore. In prav tu so obljubljali veliko. Veliko realnih toëk z zelo kakovostno sliko, primerno za velike poveëave. In ker po letu dni tega niso pokazali, je preseneëenje za mnoge πe toliko veëje. Bolj kot mojim opozorilom, da naj ne priëakujejo preveë, so verjeli zapisom, ki so napovedovali revolucijo. Tipalo Foveon X3 Leto in pol po prvi objavi revolucije v digitalni fotografiji, to je tipalu foveon X3, sem kamero Sigma SD9, ki ga ima do sedaj edina vgrajenega, dobil na preizkus. Kot sem priëakoval, se je iz slona rodila miπ. Da pa bo miπ Foveon X3 zrasel do te velikosti, da ga bodo uporabljali tudi giganti, bo preteklo πe precej vode mimo raziskovalnega laboratorija.»e bi kamero zaëeli prodajati v sredini leta 2002, bi vsekakor predstavljala revolucijo ali vsaj velik preskok od takratne kakovosti tipal. Zdaj pa je X3 na preizkusu pokazal, da so ga od lanskega leta kar precej izboljπali, vendar πe vedno ne odstopa od nekaj draæje konkurence 10D, S2pro in D100. Ker je o tehnologiji tipala bilo na tak ali drugaëen naëin æe veliko zapisanega (moje videnje je na naslednji strani), se pri njegovem opisu ne bom zadræeval. Vodilo za njegove razvijalce je delo, delo in πe enkrat delo. Le na ta naëin bodo prehiteli konkurente, o Ëemer so razmiπljali na zaëetku. Ideja oziroma izum pa je zanimiv in ima lahko πe lepo prihodnost. V pol leta od predstavitve na Photokini je moæno, da bo kmalu priπel na plano v novi in moëno izboljπani podobi. Sigma SD9 V prejπnji πtevilki revije sem ob predstavitvi SLR kamer zapisal, da mora podjetje nekje zaëeti, da pride viπje. In kdo v foto svetu danes ve to bolje od Sigme. V kratkem Ëasu so od majhnega proizvajalca optike priπli do vodilnega proizvajalca objektivov. Tudi profesionalci njihovih objektivov ne ocenjujejo veë slabo. Predvsem tisti, ki si jih sami kupujejo, æe radi seæejo po njih. Njihova vrlina so tako kakovost, robustnost kot uporaba HSM (High Speed Motor) hitrih motorëkov. Kljub æe petim SLR kameram v analognem razredu (SA-300, 300n, SA-5, SA-7 in SA-9) pri razvoju ohiπja SD9 niso naπli posebno uspeπne formule. Besede πkatlasta oblika, πirok oprijem in trda plastika spominjajo na opis, ki velja za cenene avtomobile. A namembnost kamere pove veliko veë o njeni uporabnosti kot sam zunanji vtis in nekatere slabosti tipala Foveon X3. e posebno veliko nam kamera pove, Ëe se ne obremenjujemo s kamerami drugih proizvajalcev. Seveda je nekje treba narediti primerjavo; toda pogled na ergonomijo kamere, nastavitve v menijih na TFT SD 9 sem preizkusil tudi v studiu. Glede na to da lahko zajame πirπi barvni spekter Adobe RGB ima barve celo bolj realne od D 60. Malo peπa ostrina, kar pa opazimo πele pri poveëavah na foto papir. Kakovostna slika samo pri 100 ISO v studiu, saj se uporabljajo moëne bliskavice.»e boste kamero vglavnem uporabljali za visoko nakladno oglasno fotografiranje in ne potrebujete kupovati veë objektivov, vam zna Sigma SD 9 za ta namen dobro sluæiti. Saj je njena sprejemljiva cena tisti adut, ki pritegne. Tako Foveon kot Sigma se bosta morala πe precej potruditi, da bosta konkurenëna v razredu SLR kamer. Prvi korak je narejen, kamera je konëno dobavljiva, fotografi pa bodo povedali ali se bo naërt, vezati veë uporabnikov nase, Sigmi tudi uresniëil. zaslonu, spreminjanje vrednosti zaslonke, Ëasa, programskih avtomatik in drugih nastavitev nosi moëno osebno noto.»e nekomu gumb za spreminjanje zaslonke ni vπeë zadaj, je lahko za drugega uporabnika prav to dobra reπitev itd. NajveËkrat se vsak navadi na svojo kamero in Ëe ostane pri istem proizvajalcu, je tudi pri novem nakupu s kamero takoj domaë. Zato na zaëetku drugaëna filozofija nastavitev in oblike mnoge moti. Kamera za ceno tolarjev ponuja veliko. Zaenkrat je najcenejπa v SLR razredu. Sigma SD- 9 je prava SLR kamera z zrcalom in prizmo. Nanjo lahko pritrdimo 38 sigminih objektivov z goriπënimi razdaljami od 8 do 800 mm. Kar precej objektivov je namenjenih profesionalnemu razredu, skoraj vsi pa ponujajo nekaj veë od konkurence. Ne po kakovosti zarisa slike. Nekaterim dodajo makro nastavitvitev, drugim veëjo svetlobno jakost, zoom objektivi imajo veëji razpon itd. Uspeli so s svojo drugaënostjo in predvsem kompatibilnostjo s kamerami drugih vodilnih proizvajalcev. Imajo zelo velik, 21- odstotni træni deleæ med prodanimi objektivi in ga πe poveëujejo. Sigma je v analognem razredu æe ponujala pet SLR kamer z lastnim nastavkom za objektive. Niso bile tehnoloπki biseri, so pa predvsem zaradi niæje cene uspele pridobiti nekaj kupcev in jih prikleniti na svoj bajonetni nastavek. Prav ti kupci bodo sedaj prvi lastniki digitalne sestre prej omenjenim analognim kameram. e neka prednost govori v prid nakupu SD-9. Kamero bodo prodajali v kompletu z objektivom. Ker vemo, da imajo tudi kamere konkurenënih podjetij faktor poveëave vsaj 1,5-krat, je treba dokupiti moëno πirokokoten objektiv, vsaj 18 mm, da dobimo πiroki kot pribliæno 24 mm. Taki objektivi niso poceni. Vendar ima Sigma tudi za to dober odgovor. Objektivi z nastavkom za Sigmo SD-9 imajo posebno ceno mm 2,8/4 stane samo SIT, mm 2, SIT in mm 2, SIT. Torej bomo za kamero in osnovni objektiv skupaj odπteli manj, kot bo stal Canonov 10D. Samo ohiπje seveda. Objektiv, primerljiv s Sigminim, pa stane πe dodatnih SIT, kar ni malo denarja. In v tem je glavna prednost Sigme. Seveda pa ne smete biti æe lastnik kamere konkurenënega podjetja in dveh ali treh kakovostnih objektivov. V tem primeru tudi niæja cena Sigme ne pomaga, saj tipalo Foveon ne obljublja tistega, kar so napovedovali in za kar so mnogi bili pripravljeni poëakati na to kamero. e-fotografija.com / e-fotoportal.com 26 e-fotografija - marec, april 2003 Rezultat - kakovost slike Æe v prejπnji πtevilki sem zapisal: Za malo denarja malo muzike. In nië drugaëe ni zdaj po preizkusu.»e slike primerjamo samo na zaslonu, veëjih razlik ni. Pri 100 ISO obëutljivosti je posnetek primerljiv s posnetki z D60. Torej sta tu nekje tudi S2pro in D100. Tipalo ima zaradi drugaënega zajema svetlobe drugaëno pretvorbo slike. Posnetek je brez pomagal dodatnega ostrenja veliko bolj oster. So pa zaradi tega pri poveëavi veliko bolj opazne posamezne toëke. Ker ni bilo vmesnega ustvarjanja dodatnih toëk pri kvantizaciji, je æe v osnovi ostrina boljπa. Tudi zapis detajlov je po videnem boljπi, barvitost pa slabπa kot pri D60. SD-9 preseneëa pri fotografiranju v studiju - zelo dobra risba, lepo so vidni vsi detajli in ravno zaradi slabπe barvitosti je zapis celo bolj realen. Morda je prav studijo pravo mesto za Sigmo SD-9. Vsekakor pa priporoëam, da kamero najprej preizkusite, ali vam ustreza. Cena je glede na konkurenco dobra, kakovost posnetkov pri 100 ISO tudi primerljiva. Za pravilno oceno je teba izdelati poveëave. Na njih se opazijo veëje razlike.»e je bila na ekranu tako risba kot ostrina pri SD-9 bolj izrazita, se pri ponovni pretvorbi bitne slike v lastni RAW zapis stroja za osvetljevanje veliko spremeni. Samo pri studijskem posnetku in 100 ISO je slika kolikor toliko primerljiva s sliko, posneto z D60. V tej primerjavi lahko iπëemo prednosti in slabosti prve in druge kamere... veë na e-fotografija.com Za konec Kamera ni tako slaba, kot sem zaëel v uvodu. Z njim sem æelel povedati, da ne hvalite novosti, e-fotografija.com / e-fotoportal.com Pentax Optio S MalËek med zoom malëki Digitalne kamere ponujajo nove in nove moænosti. Nekatere imajo vse veë nastavitev, boljπo kakovost, enostavnost uporabe, druge kompaktnost. In ena izmed takih je trenutno najmanjπa digitalna kamera s 3-kratnim zoom objektivom. Samo 83 x 52 x 20 mm meri ta mala digitalna stvarca.»e potrebujete kompaktnost, se vam hitro priljubi. Z vrvico kamero obesite okoli vratu, da vam sluëajno ne pade na tla iz srajënega æepa, in ob vsakem trenutku je pripravljena na zajem svetlobe. Na posnetek je pripravljena zadovoljivo hitro, Ëe pa je æe vklopljena, zakasnitve niti ne obëutimo. Je idealna kamera za poslovneæa, ki mora na sejmu posneti vse zanimivosti, ali za tiste, ki æe veste, da je digitalna kamera odliëna za zajem vsakega zanimivega trenutka. Hodite po mestu in mimo vas se pripelje kolesar po zadnjem kolesu. kljoc in posnetek je zajet. Kakovost sicer ni njena prva vrlina, toda pojem kakovosti je moëno raztegljiv. In Ëe vam majhnost pomeni veë od boljπe slike konkurentov, tudi iz iste hiπe, potem o Optio S ne gre dvomiti. Kot zanimiv dodatek ponuja πe snemanje zvoka; kamero lahko uporabimo kot diktafon. To moænost sem preizkusil kar ob pogovoru prek telefona. Kljub temu, da po stari navadi ne berem navodil in da se s kamero πe nisem dobro spoznal, sem zelo hitro osvojil osnovne nastavitve. Zvok se zapiπe zadovoljivo in dovolj razloëno. Datoteko WAV lahko prenesemo v raëunalnik in posnetek posluπamo prek zvoënikov ali sluπalk. Torej bi iz zvoënega zapisa lahko zadovoljivo natipkala tekst tudi tajnica. Na zaëetku nekoliko moti gumb za spremembo nastavitev, ki je na zadnji strani, a se ga hitro navadiπ; πe posebej Ëe kamere nimaπ samo nekaj ur na preizkusu. Naredil sem tudi preizkusne poveëave. Na sliki so slabosti, Ëe sliko gledaπ s kritiënega glediπëa in jo primerjaπ s slikami iz veëjih konkurentk. PaË, nekatere kamere so v prednosti glede kakovosti, druge glede porabe dokler ni preizkuπena. Kar so obljubljali in kar se je pisalo tudi po naπih raëunalniπkih revijah in potem govorilo med fotografi, πe zdaleë ni priπlo na trg. S Sigmo SD-9 smo dobili za nekaj Ëasa novo cenovno merilo in predvsem solidno kamero za doloëen krog fotografov. VeËjih naërtov glede prodaje na zaëetku ni. Vse je odvisno od konkurentov in pravilnega oglaπevanja.»e jo bodo kovali v nebo, potem bodo nekaj fotografov potegnili za nos in jih nikoli veë ne bodo dobili v svoje vrste.»e pa bodo delali dolgoroëno, kar je tudi njihov namen, potem bodo poiskali prave kupce, katerim je kamera tudi namenjena. Kamera je zdaj, ko je priπla na trg, vredna svojega denarja. Predvsem imam v mislih tiste fotografe, ki bodo z njeno kakovostjo zadovoljni in ki niso Digitalne kamere uporabljamo povsem drugaëe kot klasiëne na film. Pri filmu smo varëevali in mnogo zanimivih dogodkov ali spominov je πlo mimo nas, ne da bi jih zabeleæili. S kamero Optio S bi lahko posnel povsem normalne motive tudi za preizkus. Toda njena majhnost nam omogoëa, da jo s seboj nosimo ob vsakem trenutku. In ker ni stroπka filma, z njo zabeleæimo vsak zanimiv trenutek. Lahko pa se spomnimo tudi na pijaëo naπe mladosti. Posnetek je posnet zaradi barvitosti motiva v pozni popoldanski barvno topli svetlobi. energije, spet tretje glede πtevila toëk in Ëetrte glede cene. Toda kot sem æe velikokrat zapisal: Kakovost in prednosti si oglejte! Ni veliko kupcev digitalnih kompaktov, ki bi si zares æeleli veë.»e vemo, Ëemu je kamera namenjena, je za namen, kakrπnega ima mali optio S, celo zelo dobra. Seveda vam mora biti vπeë taka majhnost, ime obremenjeni z objektivi drugih proizvajalcev. Fotografiranje artiklov za visoko nakladne kataloge je æe ena izmed moænosti, kjer se SD-9 lahko dobro izkaæe; πe posebej, Ëe bo kamera v veëini primerov namenjena tej zvrsti fotografije. Torej razmislite, za kakπen namen kamero potrebujete, in Ëe vam ustreza, potem je æe zaradi svoje cene zanimiva za nakup. Tudi objektivi so cenejπi kot pri konkurenci. Celo mnogi, ki uporabljajo konkurenëne kamere, nanje pritrdijo Sigmin objektiv, prav zaradi dobre kakovosti in niæje cene. Predvsem pa naj ponovim misel, ki sem jo zabeleæil æe v knjigi: Dobro je, za kogar je! VeË o preizkusu in primerjavi s slikami je na internetnih straneh e-fotografija.com. Matjaæ intihar Pentax, tri milijone toëk, uporaba SD kartic itd. Na koncu pa πe cena. Na naπem naslovu e- fotografija.com so prikazani tudi preizkusni posnetki. Oglejte si jih pri ponudnikih opreme in Ëe je kamera za vas dovolj majhna in zapis zvoka zadovoljiv, po preizkusu pa vas zadovolji πe slika, vam jo toplo priporoëam. M.I. Telekomov fotonateëaj Pomladni nasmeh Nov izziv za fotografe Telekom Slovenije ponovno spodbuja kreativnost fotografov in vabi k sodelovanju na nagradnem fotonateëaju z naslovom Pomladni nasmeh. Ideja je poiskati in predstaviti svoje videnje izrazov ljudi v pomladanskem razpoloæenju in jih pokazati πirπi javnosti. Vaπe fotografije bodo objavljene na Telekomovih spletnih straneh fotonatecaj/, najboljπe fotografe pa Ëakajo zanimive nagrade. Tokratni fotonateëaj iπëe fotografije, ki izæarevajo pomladno energijo.»utite ljubezen v zraku? So vas prvi sonëni æarki æe razvadili? Vam je pomlad dala navdih? Ste ujeli dinamiëne motive ljudi in njihove obrazne izraze, dotik, objem, nasmeh, poskok, gibanje...? V pravem trenutku ujeti motivi so lahko vir osebnega zadovoljstva, ti isti motivi na nateëaju pa lahko ponujajo tudi izstop iz anonimnosti in prinesejo nagrade. Sprejmete izziv? Vsi, ki æelite sodelovati, lahko svoje fotografije v elektronski obliki posredujete prek obrazca na spletni strani Vse fotografije so na ogled v galeriji na spletni strani, kjer so izpisani tudi rezultati glasovanja obiskovalcev strani, tako da lahko vsak sodelujoëi spremlja vπeënost svojega prispevka. Trenutno vodilnim trem fotografijam pa bo svoj komentar dodal tudi fotografski strokovnjak. Zmagovalnih fotografij bo pet, πtiri bo izbrala æirija, peta fotografija pa bo zmagovalka bo izboru obiskovalcev spletne strani. Vsi sodelujoëi na nateëaju se poleg nagrad potegujejo tudi za enkratno moænost soustvarjanja celostne podobe spletnih strani Telekoma Slovenije. Zmagovalne fotografije nateëaja bodo objavljene na vstopnih straneh πtirih glavnih vsebinskih sklopov Telekomove spletne predstavitve. Poleg sooblikovanja Telekomove spletne podobe pa si bodo zmagovalci prisluæili naslednje nagrade: - avtor prvouvrπëene fotografije po izboru æirije digitalni fotoaparat Canon PowerShot A200 D, - avtor drugouvrπëene fotografije po izboru æirije Paket ISDN 501, - avtor tretjeuvrπëene fotografije po izboru æirije Tretji PIK komplet, - avtor ËetrtouvrπËene fotografije po izboru æirije knjigo Kompaktni in digitalni fotoaparati, - zmagovalec obëinstva pa bo nagrajen s telefonskim aparatom Panasonic KX-TS3Y. Vse natanënejπe podatke o fotonateëaju, pravilih in nagradah, si lahko preberete na spletnih straneh Telekoma Slovenije. Bodite izvirni, ostanite kreativni, nasmehnite se pomladi in sprejmite izziv! e-fotografija - marec, april

15 Canon EOS 10D Zavajanje Zakaj samo Canonu v SLR razredu uspe predstaviti kamero brez nekajmeseënega pompa vnaprej? Predstavijo, ponudijo v preizkus veëjim svetovnim revijam in Ëez teden ali dva kamero æe lahko kupite. In ne samo to.»eprav jim zaradi zaspane konkurence ne bi bilo treba, so februarja predstavili kamero, ki ponuja veë od odstavljene D60. In kot smo pri digitalni tehnologiji æe vajeni - predvsem za niæjo ceno. In lahko se vam zgodi, da na polici vidite D60 in novi boljπi 10D za krepko niæjo ceno, kar enostavno pomeni, da se nekateri trgovci πe niso privadili na nov digitalni naëin trgovanja. Misli digitalno velja tudi za trgovce. V tujini je v prvih treh mesecih cena kamere podobna kot pri nas, nato naredijo akcije, privabijo kupce in spraznijo police. Pri nas pa se trgovci πe vedno dræijo starih navad, zato kamere izpred leta ali dveh πe vedno stojijo na policah. Lahko jih dajo samo πe kakemu foto kroæku v πolo, Ëe se ne bodo tudi ti nasmejali njihovi dobri volji. Misli digitalno pomeni: Reπi se zaloge pred napovedjo novih modelov. Ob prvih informacijah o 10D sem se zaëel 3A d.o.o., servis, trgovina in svetovanje Zaloπka cesta Ljubljana Tel. trgovina: Tel. servis: Fax: info@3a-servis.si PESTRA IZBIRA NAJNOVEJ IH MODELOV DIGITALNIH FOTOAPARATOV, DIGITALNIH KAMER TER DODATNE OPREME S dobro kamero lahko laæe naredite dobro fotografijo. DrugaËe pa je vseeno kaj dræite v rokah.»e ne veste kaj s kamero poëeti, potem, tudi kakovostne fotografije ne morete zajeti.»e je posnetek zanimiv, vπeëen ali izrazno zadovoljiv, potem je vseeno ali ste v rokah dræali 10D, 1Ds ali katero drugo kamero. Dober posnetek je dober posnetek. V nadaljevanju pa se pogovarjamo o tehniënih zmoænosti. To fotografijo posneto s 10D bi lahko za mene kakovostno lahko poveëal na 30 x 45 cm. Z boljπo kamero 1Ds, bi bila poveëava vsaj πe enkrat veëja. Razlika je samo v poveëavi ne v dobrem motivu, posnetku ali njegovi vrednosti. Spoznajte se tudi s fotografijo, ne samo z tehniko. Ta nam πe nikoli ni omogoëala dobre fotografije. Z njo jo samo laæe zajamemo. spraπevati, kaj vse nam bodo ponudili v letoπnjem letu. Kot lastniku kamere D60 mi ni bilo lahko spremljati informacije o prihodu nove kamere. Vendar se v novost nikoli ni dobro zaleteti.»eprav sem vedel, da bo D60 krepko izgubil na vrednosti, se s tem spoznanjem nisem obremenjeval. Zapisal sem æe, da je treba digitalno kamero kupiti takrat, ko veste, da ustreza vaπemu namenu in da boste toliko fotografirali, da jo boste v letu dni zasluæili ali toliko prihranili s filmom, da se vam tak nakup izplaëa. In ker me D60 zadovolji, se nisem pognal v lov za 10D. Sedaj, ko jo imam moænost preizkusiti, mi ni æal. Kamera sicer ponuja veë, toda ne toliko veë za moj naëin fotografiranja, da bi bila zamenjava nujno potrebna. EOS 10D (prvi vtis) Telo kamere oziroma zmoænosti, ki jih poznamo iz analognih SLR kamer, so nekoliko izboljπali. Ohiπje je iz magnezija kot pri modelih 1v, 1D in 1Ds. Oblika je v primerjavi z D60 spremenjena. Zaradi veëje zaobljenosti je, vsaj meni, bolj vπeë. Oprijem je boljπi zaradi nove oblike dræala in mehkejπe gume. Na kamero so dodali πe gumbe za osvetlitev LCD okna, ISO nastavitev, vrnitev v prednastavljeno AF toëko. KonËno so zamenjali tako obliko kot pozicijo gumba za vklop in izklop kamere. Tudi barvitost menijev na TFT zaslonu je boljπa, kar je spet moje osebno mnenje glede na to, da so izraæene bolj tople barve. CMOS tipalo je ostalo enako, prav tako Ëasi osvetlitve. In kje so sploh bistvene novosti naproti D60? Po vkljuëitvi je 10D za pribliæno pet desetink hitrejπa, vendar πe vedno mineta dve sekundi (pazi, samo ko kamero vklopimo) do proæenja. Torej je ne uporabljajte kot edino reportersko kamero. Lahko da bo πel motiv æe zdavnaj mimo, preden boste sliπali πkljoc. EOS 10D bi primerjal z EOS 30 v analognem svetu: 7 ostritvenih toëk, podobno kolesce za nastavitve programov in spot merjenja πe ni. To da uporabnikom Canona vedeti, da je πe ne postavljajo v viπji razred. Iz 1Ds so povzeli WB(korektura beline) in bracketing (zaporedno proæenje z razliënimi prednastavljenimi nastavitvami).»e imate Kelvin merilec ali æelite sami korigirati ton svetlobe, imate moænost roëno nastaviti temperaturo svetlobe od 2800 K do K. Dodali so πe Adobe RGB barvni zapis, moænost avtomatskega vrtenja slike, Ëe fotografiramo v pokonënem formatu, in moænost veëjega zumiranja slike na TFT zaslonu. Sedaj se jo da poveëati 12-krat. Zadovoljivo se æe da oceniti kakovost ostrine. TehniËno ponuja obëutno veë kot D60. Sam bi si æelel samo πe roëno nastavitev kompresije. Kakovost slike Tipalo CMOS je ostalo enako. Ker pa je slika iz 10D drugaëna od tiste iz D60, so morali nekaj spremeniti pri notranjih procesih. To nam nakaæe æe podatek, da se slika pokaæe nekaj desetink sekunde hitreje. Ko sem sliki primerjal na raëunalniku, sem s testno kamero 10D pri prvem fotografiranju dobil obëutek, da naproti D60 nadosvetljuje za pol zaslonke. Slika iz 10D je tonsko bolj realna. Æe na preizkusu SD9 sem opazil, da ima D60 izrazito prezasiëeni rdeëo in oranæno barvo. 10D je bolj realna, predvsem pa se boljπa kakovost izrazi v odmiku barv. Podoben je kromatski aberaciji, ko se barve na prelomu med moënim kontrastom lomijo. Pri 10D ta problem ni tako izrazit. Lahko reëem, da je pri natanënem pregledu slika boljπa. Kako naprej 10D je vπeënejπa, bolje se jo dræi v roki, ima veë nastavitev, tudi slika je po moji oceni opazno boljπa. Toda v zamenjamo ne grem. Predvsem pri fotografiranju pri viπji obëutljivosti je 10D veliko pridobila. Fotografija je posneta takoj po sonënem zahodu s nastavljeno obëutljivostjo 3200 ISO in s pomoëjo bliskavice vgrajene na kameri ISO je pri 10D samo opcija, torej kot izhod v sili, Ëe ima fotograf premalo svetlobe. Pa kljub temu je posnetek zajet in za reportaæni namen zadovoljiv. v primerjavi s D60 je prav tu najveëji napredek. Foto: Jernej Burkeljca PriËakujem πe boljπo novinko. Boljπo kamero v EOS digitalnem razredu imamo, vendar me pri 1Ds moti njena velikost in teæa. Za moj naëin dela je povsem neprimerna. Tudi v svoji analogni dobi sem uporabljal EOS 3 in ne 1v. V Ëasu, ko se je πe ugibalo o naslednjici D60, so æe omenjali ohiπje z zmogljivostmi EOS3, veëje tipalo in 8 milijonov toëk. 1,6-kratna poveëava goriπënice me ne moti; imam 14 mm objektiv, kar da solidnih 22 mm. Prednost pa imam pri 300 mm. Tu dobim celih 460 mm in zaslonko 2,8. Tudi zahtev po osmih milijonih toëk nimam, ker mi za poveëave 30 x 45 cm sedanjih πest zadostuje. No, od viπka toëk ne boli glava, seveda Ëe je v njih kakovost. Ne bi pa se branil ohiπja in lastnosti v smeri EOS3. Ker pri Canonu nië ne napovedujejo vnaprej, ampak preseneëajo, bom poëakal na æeleno kamero, D60 pa si obdræal kot drugo. In bo vse tako kot v analogni dobi. VeË o preizkusu kamere 10D je na spletnih straneh e- fotografija.com. Matjaæ Intihar PO KONKUREN»NIH CENAH. POOBLA»ENI SERVIS ZA DIGITAL VIDEO IN FOTO PRODUKTE ZNAMK CANON IN SONY. Ste se æe vpraπali, koliko veë in bolπih fotografij rojstnodnevne zabave vaπih otrok bi lahko naredili z vaπo digitalno kamero. Preizkuπamo æe novo digitalno foto kamero Samsung V4. Znano ime iz zabavne elektronike zna privabiti kupce. Tudi med analognimi kamerami so si æe znali odrezati svoj kos pogaëe. Kmalu veë na e-fotografija.com 28 e-fotografija - marec, april 2003 e-fotografija - marec, april

16 e-fotografija.com / e-fotoportal.com Æe vsak mladi nadobudneæ, ki ima doma raëunalnik in modemsko povezavo ima svojo spletno stran. Ni jo problem registrirati narediti in postaviti na ogled. Najteæje jo je vse skozi obnavljati. Imeti dovolj volje do dela, znanja, novic in predvsem programerja, ki bo redno skrbel za internetne strani. Ena redkih fotografskih internetnih strani, ki æe veë kot eno leto deluje in vseskozi prikazuje novosti predvsem iz domene nova fotografija je stran e-fotoportal.com. V sodelovanju smo postavili πe stran e-fotografija.com in s skupnimi moëni vam bomo predstavljali tako fotografije kot fotografsko digitalno tehniko. Revija e-fotografija, se bo na internetnih stranih trudila obveπëati glede novosti, prikazati kakovostne preizkuse nove opreme in seveda tudi svetovati. Idej kako pomagati tako kupcu kot prodajalcu ob izbiri opreme je veliko. Eno katero sem æe napovedal v prejπnjih πtevilkah, smo æe uresniëili. Pri ponudnikih opreme æe lahko dobite testne fotografije, ki bodo vaπi stranki na kakovosten naëin prikazale, kaj doloëena kamera zmore v praksi. Predvsem pa je pomembno, da je slika narejena na ta pravem foto papirju. Zaenkrat so æe narejeni preizkusi s Canon EOS 10D, 1Ds, S 50, A 70/60, A 300 in IXUS 400. Od Olympusa je preizkus s E-20p, C-5050, C-750. Pentax Optio S, S 330 in S 550. Sledili bodo tudi preizkusi s kamerami ostalih proizvajalcev. Vsi uvozniki, ki æelite, da preizkusimo tudi vaπe kamere in naredimo testne fotografije nas lahko pokliëete za dogovor. Vsi, ki pa ponujate digitalno opremo konënemu kupcu, pa se boste lahko na straneh e-fotografija.com spoznali tudi z vsemi novostmi.»e boste vsak dan malo pogledali po naπih straneh, boste lahko tudi dobro obveπëenim strankam lahko povedali, kaj novega o tehnologiji, ki πele prihaja na trg. Takole izgledajo preizkusne fotografije z digitalnimi kamerami. V e-fotografiji se bomo dræali pravil, da bo kamera preizkuπena za njen namen in v povsem vsakdanjih pogojih. Fotografije bodo popravljene v tolikπni meri kot jih zmore πe zadovoljivo z manjπimi osnovnimi posegi popraviti digitalna tehnologija. Moje mnenje je, da je treba sliko pokazati v taki kakovosti, kot jo lahko z popravki tudi doseæemo. Tudi fotografije iz filma, vam v labolatoriju tonsko in svetlostno popravljajo. Uporabil pa bom doloëena pravila, da ne bodo doloëeni modeli prikazani v boljπi ali slabπi luëi, oziroma s preveliko ali premajhno digitalno obdelavo. Naj se pokaæe, kaj v kakovosti slike nudijo kamere uporabniku. Fotografije so namenjene predvsem kupcem, da se na ta naëin laæe odloëijo o æeljeni kamerami. TehniËni podatki predvsem o πtevilu toëk so moëno zavajajoëi in s kakovostjo slike nimajo veliko skupnega. Zato je najbolje da se vsak sam prepriëa kako kamera deluje pri normalnih velikostih slike kot pri poveëavi. Za prikaz v revije sem vzel kar preizkusno sliko s kamero Pentax Optio 550. Predvsem zaradi 5 kratnega optiënega zooma je dobra kamera za fotografa, ki si s pomoëjo kompaktne kamere rad pribliæa oddaljene motive. Njena kompaktnost, veliko nastavitev in moëan zoom so dobra izbira za popotnega fotografa. Ena med najbolj obiskanimi fotografskih internetnih strani je e-fotoportal.com, ki æe od leta 2001 objavlja reportaæe iz domene Nova Fotografija. Stran, sprva namenjena predvsem promociji fotografij ustanoviteljev, je æe v nekaj mesecih postala prava uspeπnica in tako æe v prvem letu delovanja zabeleæila bistveno veëji skupni obisk, kot do tedaj vodilna stran zveze fotografov. Objava reportaæ pa ni edina aktivnost Ëlanov te internetne strani, saj se le ti ukvarjajo πe s studijsko fotografijo za potrebe strank, med katerimi so tudi nekateri vodilni svetovni proizvajalci bele tehnike, slovenski modni ustvarjalci in drugi. Za potrebe lastne fotografije organizirajo tudi modne revije, prav tako tudi fotografiranja za portfolije manekenov. V zadnjem Ëasu pa se intenzivno ukvarjajo πe z ustanovitvijo πirse fotografske skupine - agencije, ki bo s svojimi storitvami pokrivala potrebe træiπëa, prav tako pa tudi skrbela za razvoj kvalitetne fotografije na slovenskem. S πirjenjem novih fotografov v skupini efotogroup pa bodo priëeli z fotografskimi delavnicami in izobraæevanji. P.K. Razstava ob 40 letnici foto grupe OLT Danes, skoraj nihëe veë ne ve, da je OLT kratica za tudentsko organizacijo ljudske tehnike, torej tudi verbalno simbol neke, ne vedno prijazne dobe, pa vendar me na druæenje v tistem Ëasu veæejo le lepi spomini. V resnici se v naπe delo ni nihëe vtikal, omogoëena nam je bila tehniëna podpora, ki si je sami takrat nismo mogli privoπëiti, in edina cenzura naπemu delu smo bili mi sami. lo je za klub v pravem slovenskem pomenu te besede, saj Slovenci klube in podobna druæenja oëitno ljubimo in potrebujemo. Fotogrupa OLT je bila neke vrste naslednica FK Ljubljana.»e ne drugaëe, vsaj v tem, da sta imela oba kluba nekaj skupnih starejπih Ëlanov. Kaæe pa, da je bilo to nasledstvo zgolj simboliëno.»asovna razlika in vojna, sta naredili svoje. Piktoralizma, ki je zdræal toliko Ëasa, je bilo dokonëno konec, romantike pa πe ne. Potem se je zgodila pomota s Steichenovo razstavo The Family of Man, za njo pa πe tista s Sternovo Kaj je Ëlovek, ki je priπla tudi v Ljubljano. Tiste vrste fotografija, ki πe danes navduπuje amaterske ustvarjalce, je takrat navduπila tudi Ëlane Fotogrupe, obenem pa ustvarila razmere za stalno kadrovsko navezo med Fotogrupo in Ëasopisno hiπo Delo.»lani kluba smo prihajali iz razliënih poklicev. VeËina je v njih tudi ostala, tisti pa, ki so se odloëili za profesionalizem, so to najveëkrat uresniëili prek reporterske kariere pri tem Ëasopisu. Fotogrupa OLT je tako takrat opravljala svoje vrste selekcijo, obenem pa predstavljala tudi pedagoπko poslanstvo. Sam sem priπel tja konec πestdesetih in padel naravnost v razcvet grafiënih fotografskih tehnik. MoËno zrno, temni kontrasti, geometrijska pravila, morda tudi pod vplivom aktualnih smernic v 30 e-fotografija - marec, april 2003 Foto: Tone Stojko slikarstvu. NihËe se ni pogovarjal o vsebini, ki je veëinoma ni bilo, Ëe pa æe, je bila socialna, zbirali smo toëke na mednarodnih razstavah FIAP, organicije, ki æe takrat ni imela prav nobenega vpliva na razvoj fotografije, predvsem pa se uëili tehnike, ki je danes, v dobi digitalne obdelave fotografije, razen za umetniπko delo, ne potrebujemo veë. Milan Pajk Otvoritev razstave bo ob uri, Mala galerija Cankarjevega doma. Vabljeni!

17 Digital Lonely Planet Kar (preveë) pogosto se zadræujem na forumih namenjenih popotnikom zato so mi omejitve digitalnih kamer v ta namen precej dobro poznane. Pa da mi ne bo kdo oëital blebetanja o teoriji, nepreverjenih podatkih in podobne zadeve... Precejπen deleæ tovrstnih teæav, o katerih sem na zaëetku svoje digitalne ere samo prebiral, sem kasneje premagoval (in jih πe vedno) tudi osebno. Zaradi omejenega proraëuna sicer ne ravno na naëin kot bi si æelel ampak gre. Priznam, res nimam izkuπenj z daljπimi obdobji na poti z digitalno opremo (recimo veë kot 2 tedna razlog æe omenjen zgoraj). Toda glede na koliëino fotografij v primerjavi s povpreënim fotografom sem prepriëan da lahko ta Ëas raztegnem vsaj πe za enkrat toliko. Katere so torej glavne omejitve? Predvsem je za veëino ljudi glavni problem prostor na spominskih karticah. Nekje v ozadju se skriva πe poraba energije in pa za bolj ekstremne razmere tudi odpornost na sile narave. S pomanjkanjem spominskega prostora se lahko spopadamo na razliëne naëine, najpomembnejπi faktor pa je stanje na vaπem banënem raëunu. Lahko se odloëite za nakup dodatnih kartic kar je do neke mere najbolj pametna odloëitev saj je vedno pametno imeti vsaj eno v rezervi. Podobna moænost je sposojanje kartic od prijateljev in drugih dobrodelnih virov. Stane vas najmanj ni pa najbolj zanesljivo saj bo gospod Murphy zagotovo poskrbel, da ravno tiste dni izmenjava kartica za pivo ne bo mogoëa. Za tiste, ki radi pritiskajo na spoæilec pa take reπitve hitro postanejo ekonomsko neprivlaëne. Nakup kartic je smiseln do neke meje. Nedvomno je pametno imeti na voljo vsaj dve ali tri v primeru da se ena pokvari in podobne nevπeënosti.»e pa si naberete lep kupëek in seπtejete stroπke glede na prostor, ki ga ponujajo pa ugotovite, da je to hudo neracionalna naloæba vsaj v primerjavi s tem kar sledi naprej. Za daljπa potovanja in take, ki naredijo po nekaj tisoë posnetkov v kratkem obdobju so zelo zanimiva moænost t.i. prenosljivi trdi diski bolj znani pod kratico PHD (portable hard drive). To so v osnovi trdi diski kakrπni so vgrajeni v prenosne raëunalnike. Zraven so dodana prikljuëna mesta za spominske kartice, baterije, nek uporabniπki vmesnik pa πe kakπen LCD zaslon se najde. Enostavno vstavite kartico in prenesete vsebino. Nekateri ponujajo tudi moænost predvajanja filmov in glasbe tako da vam na potovanju tudi sluëajno ne bo dolgëas. Ponavadi so te enote razπirljive tako da boste lahko v prihodnosti vgrajevali diske z veëjo kapaciteto. Vse to in πe veë v paketu manjπem od VHS kasete za precej razumno ceno.»e vam je na voljo potem je zelo zanimiva opcija tudi prenosni raëunalnik v standardni ali miniaturni obliki. Tako lahko obdelujete slike kar na mestu in ni potrebe Ëakati na domaëi raëunalnik. Vsakemu pa se lahko zgodi da nekoë ostane brez prostora med potovanjem. Tudi v takih primerih je reπitev iz neprijetne situacije veliko. Vse kar potrebujete je nekaj iznajdljivosti vëasih pa tudi pogajalske sposobnosti. Lahko stopite v fotolaboratorij kjer vam bodo skoraj zagotovo za malo denarja prenesli slike na CD (seveda Ëe imajo to moænost). Podobna reπitev so lahko kakπne raëunalniπke trgovine pa (sicer bolj redko) cyber cafeji. Lahko se vam posreëi in spoznate nekoga, ki vam bo naredil uslugo ter vam zapekel CD doma ali v sluæbi. Poπiljanje po u je ponavadi zadnja opcija ker je neprimerna za veëje koliëine in ima potencial da hitro zmanjπa pritisk v denarnici. Jobov bralnik kartic in zapisovalec na CD. Baterije (vsaj v normalnih okoliπëinah), kot æe reëeno, niso veëja teæava. Namesto rezervnih filmov nosite komplete baterij in polnilec. Osebno uporabljam tri kar mi zadostuje za pribliæno fotografij na set. Baterije polnim, ko imam priloænost kar ponavadi ni problem. ElektriËni vtiëi so na voljo æe skoraj povsod po svetu, tudi tam kjer jih ne priëakujemo. ObËasno pa se znajdemo v situaciji kjer daleë naokrog ni nobene elektriëne napeljave.»e ste v avtu (recimo na kakπnem safariju) je preprosta reπitev adapter za 12V vir.»e vam tovrstno udobje ni na voljo si lahko omislite prenosljive sonëne celice. Nosite jih lahko na vrhu nahrbtnika ali sestavite medtem ko pripravljate kosilo. Seveda vam karkoli od zgoraj naπtetega bolj malo pomaga Ëe ste po veë mesecev povsem odrezani od civilizacije v kakπnem pragozdu, puπëavi ali na ledeni ploπëi. V takih primerih so πe najboljπa reπitev kamere iz Ëasov, ko so na elektroniko gledali zviπka oziroma o njeni uporabi niso niti razmiπljali. Elektronika v digitalnih aparatih je najbolj πibka toëka v ekstremnih razmerah. Problemi se lahko pojavijo zaradi kondenzacije pri preveliki vlaænosti, zaradi prahu in peska najbolj pogosto pa zaradi mraza. V navodilih ponavadi piπe da je najniæja operativna temperatura 0 C, najviπja pa 40 C. Pod 0 C se sreëamo z navideznim praznjenjem baterije, πe niæje pa s postopno odpovedjo delovanja raznih elektronskih delov. Sam sem preskusil delovanje pri -15 C in razen otrplih prstov nisem opazil posebnosti pri delovanju. Poznam primere opazovanja in fotografiranja aurore borealis v Kanadi pri -30 C kjer razen hitrega praznjenja baterij in poëasnejπega odzivanja niso opazili veëjih problemov. Poskuπajte aparat πe posebej pa rezervne baterije ohraniti Ëimbolj tople, nosite jih lahko v notranjem æepu bunde ali kaj podobnega. Omejitve nedvomno obstajajo toda po mojem mnenju v veëini primerov niso veëja ovira. Ko vam je zmanjkalo filma ste kupili novega ali poiskali rezervnega nekje v torbi. V digitalni eri lahko to primerjamo z zamenjavo baterij oziroma kartice in presnemavanjem na CD. Seveda so prodajalne kjer prodajajo film precej bolj gosto posejane toda tudi to se precej hitro spreminja. Seveda ne morem mimo najbolj oëitnega dejstva. VËasih sem na potovanju v povpreëju porabil en ali dva filma na teden. Sedaj je ta koliëina pogosto preseæena v nekaj urah. Jernej Burkeljca»as je za spremembe!»e mislite, da boste na naπi fakulteti delali s takπnimi igraëami, kot so PC-ji, ste se poπteno zmotili. Pri nas delamo samo s pravimi raëunalniki. Tako je leta 1990 obiskovalce informativnega dneva na raëunalniski fakulteti v Ljubljani nagovoril predstojnik fakultete. Vsi vemo, da so prej kot v desetih letih po tej izjavi PC-ji postali eni izmed najbolj zmogljivejπih raëunalniπkih platform in da sedaj po zmogljivostih vsak PC, ki ga imate na mizi, moëno prekaπa tedanje prave raëunalnike. Nekaj podobnega se dogaja sedaj na podroëju fotografije. Predstavniki podobnih izobraæevalnih ustanov, ter fotografi, katerih kruh je fotografiranje s klasiënimi kamerami, skuπajo na vsak naëin dokazati, da je edina prava fotografija le tista, ki je narejena na film. Film je enostavno tisto, kar so se dolga leta uëili in kar edino znajo delati. Za mnoge je namreë raëunalnik πe vedno le orodje, s katerim napiπeπ kak dopis, doktorsko disertacijo, poπiljanje elektronske poπte se je sicer æe nekoliko bolj razπirilo, vendar pa je mnogim to πe vedno viπja tehnologija. Da ne govorim, da je uporaba Adobe PhotoShop-a, ter kalibracija monitorja za mnoge æe preveë zakomplicirano opravilo. Zato se krëevito trudijo, da bi ustavili razvoj, saj se ne æelijo in ne znajo prilagoditi novim tehnologijam. Vendar pa so to le πe zadnji poizkusi utopljenca, da se obdræi nad vodo. Digitalne kamere odpirajo nove poti in poglede na fotografijo. Predvsem je tu velika prednost v eksperimentiranju, ki vas nië ne stane. Pritisnete na 32 e-fotografija - marec, april 2003 sproæilec in pogledate, kaj ste napravili.»e vam ni vπeë, poizkusite znova in to poënete, dokler ne doseæete svojih ciljev. Eksperimentiranje pomeni razvoj, prav tako pa tudi oddaljitev od ustaljenih smernic in norm. Brez tega bi paë πe vedno risali po pravih jamskih stenah. Seveda s pravimi barvami na osnovi pravih naravnih pigmentov. V uredniπtvu revije e-fotografija in e-fotoportal.com se zavedamo, da tehnologija πe ne naredi dobre fotografije. Za njo mora stati fotograf s svojim znanjem in izkuπnjami. Te sedaj bodoëi fotografi pridobivajo v klasiënih foto klubih in πolah, kjer se spoznavajo le s pravimi fotografskimi tehnikami. Tudi sam imam izkuπnje iz klubskega dogajanja, zato lahko potrdim, da takπne vrste zdruæevanja v mnogoëem spominjajo na Orwellovega Velikega brata, ter s tem ovirajo drugaëno razmiπljanje in nadaljni razvoj. V veliko primerih prispevajo le k samopotrjevanju in promociji vodstvenih kadrov, ter posameznikov, ki le tem prikimavajo. V Ëasu mojega dvoletnega Ëlanstva je bilo pravilno oznaëevanje okvirëkov za dia filme edino pridobljeno znanje na podroëju fotografije. Klubsko æivljenje paë na æalost v mnogo primerih pomeni tako miselno kot tehnoloπko omejenost, ki jo je dolga desetletja zakoliëeval film. Vzroke za takπno stanje gre v veëini primerov iskati v vodilnih kadrih, ki so svoj vrhunec dosegli æe pred desetletji, sedaj pa jim veë kot kvalitetna fotografija pomenijo FIAP toëke in mojstrski naslovi. Zato æelimo zbrati skupino fotografov, ki jim je skupen interes napredek. S skupnim trudom in znanjem bomo Brez razvoja in sprememb bi bil svet πe vedno takπen. dosegli vidnejπe rezultate, kot Ëe delujemo vsak posebej. V skupino pa niso vabljeni le lastniki digitalnih kamer, paë pa tudi klasiënih, saj fotografov ne æelimo deliti na prave in neprave. Vsi zainteresirani poπljite elektronsko poπto na naslov efotogroup@e-fotoportal.com. V zaëetku meseca maja vam bomo poslali vpraπalnik, v katerem vas bomo povpraπali po vaπih dosedanjih izkuπnjah in fotografski opremi, ter vam razloæili program skupine. Peter Kremæar

18 NOVE MOÆNOSTI ZA FOTO TRGOVCE V analogni fotografiji je imel fotograf samo dve moænosti, da si ogleda zajem trenutka, ko je pritisnil na sproæilec. Iz negativnega filma je izdelal fotografije sam v temnici ali v fotolaboratoriju, Ëe pa je izbral pozitivni film, si na prvem mestu.»as je postal drugi dejavnik, ki veëino komercialnih fotografov primora v uporabo digitalne tehnologije. VËasih najbolj pomembno kakovost se omenja samo πe pri najzahtevnejπih projektih.»e pogledam, koliko ali vidi, kam gre nova tehnika, je lahko veliko bolje pripravljen na nove izzive. S prihodom digitalnih kamer so novi izzivi vsekakor med nami. A kdor bo na zaëetku poti med prvimi v koloni, ta bo lahko ob premajhnem poznavanju je sliko lahko v ogledal kar na koπëku filma, na novih fotografov, ki se ukvarjajo s pasti stopil na mino in odprl varnejπo pot naprej katerega je zajel svetlobo. Æe vse od leta 1968 poteka tudi vzporedna pot, ki je po letu 2000 prisotna tudi æe med mnoæicami. Digitalne kamere so danes πe krepko pod 10-odstotnim deleæem med uporabniki foto kamer. Toda iz meseca v mesec se ta πtevilka poëasi zviπuje. V raëunalniπkih trgovinah se prodaja samo πe digitalna oprema. V klasiënih foto trgovinah, pri nas bolj v fotolaboratorijih, pa je prav zaradi obremenjenosti z izdelavo fotografij ponudba digitalnih kamer πe moëno omejena. Teæava je v tem, da si nekateri πe krepko æelijo zaustaviti digitalno tehnologijo in se vrniti v zlate Ëase analognega naëina fotografiranja. Toda teh, za mnoge zlatih, Ëasov ne bo veë. Vsaj preko filma ne. Kdor pa bo znal novo tehnologijo izkoristiti sebi v prid, ta bo tudi v novi fotografski dobi znal pobrati tolarje, ki, kot pravijo, leæijo fotografiranjem artiklov za kataloge in prospekte, je nastalo z uporabo digitalne kamere, se lepo vidi, kaj prinese enostavnejπa tehnika. Pa se veëina mojstrov studijske fotografije ni postavila v kot in v en glas zaëela kriëati proti novi tehnologiji ali novodobnim fotografom. Poznajo fotografijo, opremo in zakonitosti, ki so pomembne pri nadaljnji obdelavi njihovih fotografij. Zato je veëina izmed njih v svojem poslu πe vedno uspeπna. Za manj zahtevna dela, pri katerih je na prvem mestu cena in hitrost, uporabijo digitalno tehniko. Za zahtevne projekte, pri katerih Ëas in nizka cena ne igrata vodilne vloge, πe vedno lahko uporabijo film. Saj so digitalni dodatki za kakovostno delo predragi za naπe razmere in koliëino dela. Spoznal sem, da se ti fotografi z novo tehnologijo spoznavajo v zadostni meri in tisti, ki jo æe imajo, jo tudi obvladajo. Za bolj razumnemu konkurentu. Nikakor si ne zatiskajmo oëi pred novimi Ëasi. Za nekatere je prav bogokletno, Ëe se piπe o tiskalnikih, gledanju slik kar preko digitalne kamere in TV sprejemnika ali shranjevanju slik na CD enote za kasnejπe Ëase. Pametni posluπa, bere in razmiπlja. In ko je trenutek pravi, se odloëi za novo pot in ponudbo. Med Scilo in Karibdo Vem, da sem se preko revije moëno izpostavil. Vendar πe vedno trdno stojim za podnaslovom Revija za fotografsko digitalno izobraæevanje. Vsem z zapisanim ni mogoëe ustreëi. Toda prihajajo novi Ëasi in predvsem izzivi. NiË ni veëno, tudi Ëas se spreminja. Laboranti bi æeleli, da se ne omenja toliko digitalnih kamer in predvsem ne tiskalnikov. Ponudniki te opreme pa seveda æelijo prav nasprotno. V tujini so na tleh. kakovosten posnetek pa tako ali tako ni internetne trgovine æe nekaj povsem Najslabπe si je pred novimi moænostmi zatiskati oëi in se sploh ne spoznaniti z njimi. Kajti Ëe nove tehnologije, vsaj tiste, ki ti v tem Ëasu poëasi jemlje kruh, ne spoznaπ, jo tudi jutri ne boπ mogel izkoristiti v svoj prid. Konkurenca je tudi med poklicnimi fotografi neusmiljena. Z nakupom digitalne kamere hitro postaneπ studijski fotograf in odvzameπ nekaj drobtinic s polne mize. Pustimo teorijo in mnoæico vpraπanj, ki se lahko ob taki tezi takoj postavijo. Realnost in praksa kaæeta povsem drugo sliko. V Ëasu hitrega zasluæka je pojem kakovosti moëno relativen. Studijski fotografi so æe opazili, da je v veëini primerov cena izdelka, to je fotografije, pomembna samo tehnika, ampak v prvi vrsti fotograf, ki za kamero stoji. Torej je znanje fotografskih zakonitosti πe vedno merilo, po katerem se boljπi fotograf razlikuje od povpreënih. Med fotolaboranti je boj mnogo hujπi. Visoke investicije v novo opremo so danes æe marsikoga spravile v dvom glede prihodnosti. e posebej Ëe je bil vstop med uporabnike digitalnih strojev nepremiπljen. Uporabljajte film, film in πe enkrat film! KliËe veëina njih, ki pa je med πiroko mnoæico æe veëkrat presliπana. Ni jih malo, ki v reviji e-fotografija vidijo svojega nasprotnika. Pa vseeno radi pridejo na moja predavanja. Ali se s povedanim ne strinjajo, na glas nihëe ne pove. Toda v nekajletnem druæenju z njimi sem æe spoznal, da nekateri v novo tehnologijo in nova dejstva πe ne verjamejo. NihËe ne sliπi rad o novih napravah ali moænostih, ki jih zdaj lahko stranka uporablja za pregled slike. UtopiËno si je v svetu interneta zamiπljati, da ne bo nihëe zvedel za novosti. e veë. Tisti, ki sliπi, prebere normalnega, pri nas pa je njihova moëno konkurenëna ponudba nekaj bogokletnega. Malokdo razume, da lahko delajo s tako nizko maræo. Vendar Ëe poznaπ trg in danaπnje træne zakonitosti, potem si v prednosti. Vsakdo ima tudi moænost tako trgovino odpreti in se ponuditi drugaënim kupcem od tistih, ki hodijo v foto trgovino. Moænosti so velike, samo spoznati jih morate, pretehtati in se odloëiti za njih. Zanimivo spoznanje te doleti, ko si na internetu ogledaπ ceno æelene kamere. Trgovina v New Yorku prek interneta ponuja kamero za 1000 USD.»e stopiπ v to isto trgovino in prodajalca za pultom vpraπaπ po ceni, je le-ta lahko tudi do 30 odstotkov viπja. Isto podjetje, isti nabavni pogoji, isto skladiπëe, pa taka razlika. Kje je logika, se spraπujejo mnogi. A je odgovor enostaven. Stranka, ki kupuje prek interneta, sodeluje virtualno. NaroËi toëno tisto, kar potrebuje, brez vpraπanj, komentarjev, æelene primerjave s konkurenëno opremo, spraπevanja o popustih, teënarjenja, da je pri sosedu tri tolarje ceneje itd.»e imate stranko v trgovini, ni reëeno, da kljub enournemu razkazovanju in predstavitvi opreme kaj kupi. Vaπ zaposleni tako ure in ure zadovoljuje stranke, razlaga, pouëuje, na koncu pa zaradi malenkosti le-ta odide po nakup k cenejπemu ponudniku. Ponavadi k tistemu, ki nië ne razlaga, ponudi samo boljπe cene. e je argumentov za cenejπo ponudbo prek internetne prodaje. Seveda pa vsi ne bodo kupovali prek interneta. Toda taka konkurenca nekatere vræe V enoto vstavite vaπo shranjevalno enoto, izberete fotografije, format poveëave, naredite izrez pregledate raëun in s pritiskom na gumb so vaπe slike æe v osvetljevalni enoti. 10, 15 minut in izbrane fotografije so narejene. Tudi e-fotografija je preizkusila napravo. Zaradi cenonosti izpisa, bi jo z veseljem πe velikokrat. e malo in bodo te naprave postavljene v bliæini banënih avtomatov. Fotolabolatorij na vsakem koraku! Kodakove enote. nekatere nam omogoëajo celo skeniranje fotografij. iz tira. Æeleli bi si starih Ëasov, ki pa nikoli veë ne bodo priπli. Izobraæujte se, spoznajte se z novostmi in imeli boste moænost v pravem trenutku izkoristiti svoje prednosti. Zato je moja æelja v prvi vrsti vsem razloæiti tako danaπnjo tehnologijo kot tisto, ki πele prihaja. Prav revija e-fotografija marsikomu pride prav. Stranka revijo prebere in vpraπanj ter dvomov je manj. Marsikaj zanimivega je tudi za ponudnike opreme. Vsi, ki vam je fotografija poklicna dejavnost, se lahko na ta naëin laæje odloëate o svojih potezah. Ne gre za to, da so avtorjeva mnenja absolutno toëna, ampak za to, da imate πe dodatno mnenje in veë jih je, laæja in boljπa je lahko vaπa odloëitev. Zato se ne bojte nove tehnologije in mnogih moænosti, ki jih ima vaπa danaπnja stranka z njenim prihodom. Vsi ne bodo nikoli uporabljali lastnih tiskalnikov, pa Ëeprav bi si ponudniki tiskalnikov to æeleli. Bodo pa slike kmalu iztiskane in ne veë osvetljene. Na Photokini 2002 smo æe videli stroje, ki so nakazovali novo tehnologijo. Videli smo æe delujoë stroj v praksi. Povedali so, da je πe v razvojni fazi, da pa ga bodo v letoπnjem letu zaëeli prodajati. Ob letoπnji predstavitvi novega digitalnega osvetljevalnega stroja sem povpraπal o spoznanjih glede strojev z novo tehnologijo. Ker bi radi πe vedno prodali nekaj strojev z zdaj znanim naëinom delovanja, je odgovor hiter in jedrnat: Ah, kje je πe to! Pa seveda nisem prepriëan v to trditev, samo na njihovi predstavitvi ne moreπ na glas o novostih, katere πe niso dobro preizkuπene. Kajti ko o tej novi tehnologiji nekaj zapiπem, so nejevoljni - kaj Ëe njegova danaπnja stranka dobi pomisleke glede danaπnjega nakupa?!»eprav bodo Ëez Ëas sami prodajali novo opremo in jo tudi æe poznajo, niso veseli, Ëe se o novosti preveë razπirjeno piπe. Saj bi radi πe danes nekomu prodali stroj za osvetljevanje, pri Ëemer je moëno nerodno, Ëe nekdo piπe, da bo priπlo nekaj konkurenënega iz istega podjetja za niæjo ceno. In namesto da bi bili vsi zadovoljni, da revija in avtor obveπëata vse zainteresirane, bi raje videli, da se o novostih nië ne piπe, s Ëimer zavajajo bodoëe uporabnike. Pa nikoli niëesar ne zapiπem v smislu to je najboljπe, vrhunsko, ne kupujte danes, Ëakajte na jutri itd. Samo informiram, podajam, kaj se dogaja, vsak pa se ima moænost sam pozanimati o temi.»e se po objavi nekdo obrne na zastopnika, je odgovor, da govorim nekaj brez veze, dobesedno povedano nakladam in zavajam. Pa je danes vse lahko enostavno spoznati in preveriti. So tudi izjeme. Ne motijo jih take objave, saj se zavedajo, da bo danes zadovoljna stranka njihova tudi s prihodom nove opreme. Pohvalno. Delujejo dolgoroëno. Da vam ne bo vaπ ponudnik dejal, da govorim nekaj brez veze, ali Kje je πe to! Na internetu si ogledam strani proizvajalca, ki smo ga videli æe na Photokini in na prvi strani fotografija in Fuji je moëno poenostavil naroëniπki sistem. Ohiπje PC-raËunalnika in mnoæica sprejemnih enot. pripis. Predsednik ta in ta, te in te firme iz NemËije, je podpisal pogodbo za dvajset strojev. V Ëasu sejma PMA inπtaliramo v New Yorku πtiri stroje. Kdo sedaj zavaja, naklada, neiformira itd.?! Zato pravim, da sem v moëno nezavidljivem poloæaju, da bi lahko ustregel vsem, tako uvoznikom, prodajalcem kot uporabnikom. Za povrh bi pa moral πe paziti, kaj piπem o konkurenënih ponudbah itd. Prav tako je z vaπimi strankami, ko pridejo k vam povpraπati glede digitalne opreme. e preden sploh veste, da obstaja æe nekaj novega, so oni informirani æe v detajle. Zavedajte se, da je informacija danes poceni, drago pa jo lahko prodate ali kupite, Ëe niste obveπëeni ali jo ne znate poiskati. Tudi tu vam bodo pomagale novosti na spletnih straneh e-fotografija.com. Preden odprete trgovino, se sprehodite po straneh, si oglejte novosti in pred stranko ne boste veë v zadregi glede teh vpraπanj. Zapomnite si, brez digitalne tehnologije danes veë ne gre. Spoπtovani vsi udeleæenci v fotografiji, tako ponudniki kot bralci. Ne zatiskajmo si oëi. Nekdo æeli dobro prodati, drugi dobro kupiti. In edino poπten odnos in informiranost je pravi pristop, ki ohranja ravnovesje. Povejmo, kako se reëi streæe. So uvozniki, ki z veseljem sliπijo razliëna mnenja, pogreπam pa sodelovanje nekaterih podjetij, ki tiπëijo glavo v pesek in si predsatvljajo, da so vse samo sanje, ko berejo Ëlanek. Kot da bi se o vsem moralo pisati, da je to in to najboljπe; da je njihov izdelek brez napak, da nima konkurence, da je namenjen za vse uporabnike...»e mi ne pomagajo po njihovem objektivno zapisati o novih napravah ali moænostih, potem moram sam poiskati lastnosti, prednosti in namen teh novih naprav. V odkritem pogovoru z argumenti pa bi bili bralci in kupci obveπëeni na pravi naëin o vseh dobrih in slabih lastnostih opreme ter ob pravem Ëasu. In kaj je zdaj res, da tehnologije πe ni in da je bila prikazana zgolj za novinarje, ki radi veliko piπejo, ali da je nemπki Foto Quelle æe kupil 20 strojev?! Razmiπljati moram zopet sam. Ker si proizvajalec na uradnih straneh ne more kar tako izmisliti podpisa neke pogodbe z uveljavljenimi partnerji, bi lahko, ker me drugaëe ne informirajo, objavil masten naslov, podkrepljen s sliko in podpisom k sliki: Poceni tiskalniki v fotolabolatorijskih strojih æe hitro zamenjujejo vaπe osvetljevalne enote! Ali pa: Foto Quelle zamenjal lasersko svetlobo s tiskalniki, sledite jim!»e bi bila revija rumeno obarvana in namenjena senzaciji, bi pisalo tako. Ker pa æelim razmiπljati in informirati, bom zapisal drugaëe: Stroji, v katerih so tiskalniki so æe tako dobri in zanesljivi, da jih nekateri zaradi nizke cene æe preizkuπajo. Ali se bo tehnologija v praksi kmalu obnesla, bomo zvedeli æe v tem letu. e vedno pa ni pravega odgovora na nekatera vpraπanja. Za klasiëne fotografske stroje dobro vemo, kolikπni so stroπki za izdelavo slike, kako dobro stroji delujejo, kaj se dobi med konkurenco za doloëeno ceno. Pri novih strojih pa je πe veliko vpraπanj. Kako zanesljivo delujejo, kolikπen je stroπek na proizvod, kako je z repromaterialom, s programsko podporo itd. Vpraπanj je mnogo in na njih πe nekaj Ëasa ne bo objektivnega odgovora. Toda tehnologija je med nami, konkurenca jo preizkuπa in glede na ceno in obljube, ki so jih æe predstavili, lahko da imajo s tem nakupom veëjo prednost. Pametnejπa odloëitev pa pomeni veë prihranka. Na podlagi tega zapisa se lahko vpraπamo, kaj je bolje: Ali objektivno informirati ali tiπëati glavo v pesek. Sam æelim informirati. Trudil se bom πe naprej to poëeti po najboljπih moëeh. PrepriËan sem, da je to edina prava pot. Kot si fotolaboranti ne smete zatiskati oëi, da bodo nekateri πe naprej veselo tiskali slike na tiskalnikih, si jih ogledovali na TV sprejemnikih ali pa jih samo hranili v raëunalniku, si tudi ponudniki opreme za vas ne smejo zavezati ust in vam zamolëati, kaj lahko priëakujete v prihodnosti in kdaj. Nisem zapisal, da naj zdaj vsi Ëakajo na novo tehnologijo. Toda bralci so na ta naëin informirani mnogo bolj objektivno, kot Ëe bo tak prispevek nastal v okviru dnevnega Ëasopisja. Preberite Ëlanek o digitalnem zavajanju na e-fotografija.com. Enoletno zavajanje in predvsem slab razmislek piscev Ëlankov o superlativu Foveon X3 je naredil Sigmi veë πkode kot koristi. Brez tehtnega razmisleka in predvsem preizkusa ali lastnih izkuπenj v reviji e-fotografija ne bo Ëlanka brez zapisa PR informacija. In πe enkrat prosim vse, ki kakorkoli sodelujejo v ponudbi opreme za digitalno fotografijo, da nas redno in pravilno obveπëajo o novostih. Zdaj πe toliko bolj, ker so informacije takoj predstavljene na naπih spletnih straneh e- fotografija.com. Predvsem si æelim, da bi s skupnimi moëmi pravilno informirali bralce. Le tako se bodo vaπe stranke lahko pravilno odloëale med laserjem ali tiskalnikom, med klasiëno fotografijo na papirju in ogledom slik na TV ekranu, med nakupom digitalne kamere in πe vedno uporabo filma in skenerja. Tako. Poizkuπal sem pripluti med obema otokoma. To mi je uspelo. Revijo pa pred nadaljnjo plovbo Ëakajo nove Ëeri. In Ëe mi jih ne boste pomagali odkriti, z digitalnim izobraæevanjem v obliki e-fotografije tako na spletu kot v reviji nekateri ponudniki ne boste zadovoljni. Odkrijmo novosti, pravilno jih predstavimo in zadovoljni boste tako ponudniki kot kupci. Predvsem pa o kakπni negativni toëki za vaπo opremo ne razmiπljajte kot o neëem slabem.»e poznate slabosti, imate tudi veliko prednosti. Glejte zapis s pozitivne plati. Spoznali ste lastnosti svoje opreme in jo zato laæje ponudite za namen, za katerega je dobra. Ni vse za vse! S spoπtovanjem in z æeljo po veëjem sodelovanju z vsemi ponudniki vam v imenu bralcev æeli urednik. Matjaæ Intihar P.S. Vsi ponudniki opreme ali laboratorijskih storitev, ste najbræ æe spoznali, da mnoge moje izreëene besede na predavanjih za vas prehitro meso postajajo. Æeleli bi si poëasnejπi tempo. Pred πestimi leti sem vas prvië seznanjal s digitalno tehniko. Samo zamahnili ste z roko, kje je πe to. Danes tehnika in drugaëne navade strank tako hitro napredujeta, da æe v Ëasu meseca ali dveh po predavanju ugotovite, da je povedano æe tu. Spomnite se razlag o internetni ponudbi izdelave slik, cenah in besed ne boj mesarsko klanje. Boj se kaæe æe v tokratnih oglasih. Naprej pa? Sicer ste æe sliπali, Ëe ste bili na predavanjih. Napredni razmiπljajo digitalno in zgolj za informacijo tudi kaj vpraπajo. VeË glav veë ve. Ne razmiπljajte samo s svojo! Agfa d-lab.1 in Noritsu QSS Predstavnika nove generacije foto osvetljevalnih strojev z manjπo kapaciteto. Phogenix in HP. Nova kapljiëna tehnologija æe moëno pritiska v fotolaboratorije. 34 e-fotografija - marec, april 2003 e-fotografija - marec, april

19 The GIMP - Velikan med programi! To smo potrebovali (no, v bistvu je æe kar nekaj Ëasa prisoten, a æal spregledan)! VeËina vas se verjetno spraπuje, o Ëem za vraga sploh govorim. Gre za konkurenta vsemogoënemu (pre)dragemu Photoshop-u. GIMP je akronim za GNU Image Manipulation Program. Je popolnoma brezplaëen in se lahko prosto po preπerno seli iz raëunalnika na raëunalnik brez organov za naπim vratom. Res pohvalno je, da na tem svetu πe obstajajo ljudje, ki kaj naredijo iz veselja in ne samo za denar; Ëe pa to opravijo z dobrπno mero kakovosti, pa πe toliko bolje. Kako je izgledalo bliænje sreëanje moje malenkosti in (ne)malenkosti The GIMP-a si preberite v nadaljevanju. GIMP je pravzaprav program, napisan s prosto napisano kodo, ki tava po globokem medmreæju, se dopolnjuje iz dneva v dan in prav to je bistvo vsega, kar sta si zamislila velecenjena avtorja - Peter Mattis in Spencer Kimball, ki sta se takrat πe dolgoëasila v πtudentskem æivljenju. Program je v bistvu nastal v okviru seminarske naloge da malo podkurim πtudenta med vami in ga spomnim, da je sposoben marsiëesa. Tako lahko vsak (mogoëe se bo celo naπel nekdo med vami), ki mu raëunalniπtvo in osnovno programiranje nista deveta vas, doprinese k razvoju in kakovosti samega programa. Trenutno se program piπe in razvija pod operacijskim sistemom X11 na UNIX platformi, a je hkrati na razpolago inaëica za sistem Windows in MacOS X; v delu pa je verzija za OS/2. Z njim si lahko pomagamo pri foto retuπiranju, kompoziciji slike in izdelavi/predelavi slike. A tu se uporabnost programa ne zakljuëi. Pomembno se mi zdi omeniti, da ga lahko uporabljamo za Ëisto navaden risarski program, kakor tudi za profesionalno retuπiranje. Med drugim pa vsebuje tudi veëino stvari, ki jih potrebujemo pri obdelavi, takπni ali drugaëni, in πe veë. Z njim lahko napravimo t.i. skripte, navodila s katerimi mu ukaæemo, kako doloëen postopek poteka, s Ëimer lahko delo popolnoma avtomatiziramo, Ëe nam primanjkuje Ëasa. Vsem, ki vam je vπeë Photoshop, vam bo tudi Gimp kaj kmalu prirasel k srcu. Nekateri boste tudi laæje spali, ker boste uporabljali zakonito verzijo brez dane dote velikanom kot so Adobe, Microsoft... Prav takπni programi pa so danes vse popularnejπi, saj v velikih podjetjih, ki kupujejo na stotine licenc za svoje raëunalnike, stroπek programske opreme kaj kmalu zaide v viπave.»e boste namestili in zagnali GIMP (nekaj mi pravi, da vas bo/je kar nekaj), boste kar takoj deleæni preseneëenja. Program se v slogu Linux OS zaæene v posameznih oknih, ki lebdijo na namizju, tako da je ozadje, kljub zagnanemu programu, vidno. Pravtako boste lahko tudi imetniki navadnih internetnih povezav sneli program v trenutku, saj je velikost namestitvene datoteke le dobrih 8 megabajtov, polna namestitev na raëunalniku pa zavzame borih 30 megabajtov. V takπni (zaëetni) obliki programa boste deleæni osnovnih prijemov in pripomoëkov. Ko bo vaπa domiπljija ubrala svojo pot in vam bo zmanjkalo orodij, pa se preprosto spet odpravite na medmreæje in si z (ali s kakπne druge strani teh je na podstrani Povezave zastraπujoëe veliko, ki pa so pregledno razvrπëene) dolvlecite dodatne pripomoëke (od pluginov, vzorcev, palet do pisav in æe omenjenih skript), ki jih ni malo, njihovo πtevilo pa vseeno nenehno raste. Pa si poglejmo podrobneje, kaj vse tale GUMP, ups, GIMP vsebuje. Slikarski pripomoëki, ki so na razpolago so ËopiË, zraëni ËopiË, svinënik, besedilne tehnike, kloniranje, izostrevanje in zamegljevanje. Podpira tudi najbolj priljubljene formate datotek (TIFF, GIF, JPEG, BMP, PPM,...) Æeljeno polje na sliki lahko izbiramo s pravokotnikom, elipso in prostoroëno.»e pa vam to ne zadoπëa, lahko uporabite pametne πkarje oz. Ëarobno palico ali samodejni izbor na podlagi barvne palete. Barvna globina obsega razpon med 8 in 24 bitov. Zadnje verzije pa vsebujejo tudi plasti, transparence in skripte za avtomatiziranje. SooËi se lahko tudi z grafiënimi tabelami. Osebno pa se mi zdijo zelo posreëeni t.i. plug-ini, ki vam omogoëajo, da ustvarite samosvoje poteze in posebne efekte, katerih uëinki se konëajo le z vaπo ustvarjalnostjo. Uporabniku je omogoëeno, da jih sname z medmreæja, lahko pa jih ustvari sam. Naslednja stvar, ki se mi zdi priroëna, je moænost uporabe vseh pripomoëkov kjerkoli na zaslonu, le s pritiskom na desno miπkino tipko. Z GIMPom lahko ustvarjamo celo animirane GIF datoteke. Tudi filtri ne manjkajo, ki so za razliko od konkurenënih (ahem!) nekateri zelo uporabni in kakovostni. Zanimivost je tudi, da lahko bliænjice (uporaba tipk) ustvarjate na novo kar v programu med delom, brez vmesnika. Preprosto naznaëite recimo File/Print, vnesite bliænjico Ctrl+1, prestavite se na æeljeno sliko in pritisnite dotiëno kombinacijo; voila tiskalnik se æe oglaπa.»eprav je program zastonj in ga ne boste drago plaëali, Ëeprav se lahko pomeri s Fotobutikom in mi je vπeënejπi od tega velikana, ga preizkusite - bistroumni nesmisel, za nepouëene. Nekateri podrejajo kakovost ceni - tokrat to ne dræi. In garantiram vam, da ne boste toëili solza. Slabe investicije ne bo, vraga!, investicije sploh ne bo! Over n out. Tilen Zaloænik PhotoShop delavnica 4.del Barvna korektura Vse, kar s πe takimi filtri na poveëevalniku nismo mogli opraviti, nam zdaj omogoëa digitalna temnica. Popravimo lahko kontrast, tonske vrednosti, barvno zasiëenost, opravimo lahko celo popolno spremembo slike. Nekateri πe vedno mislijo, da so vse nastavitve in popravljanje slik moëno sporne. Toda moænosti obstajajo, πe vedno je lahko konëna slika prva kopija izvirnika; πe sploh, Ëe izvirnega motiva ne vidimo. Ko pretiravamo z raznimi nastavitvami, pa se æe pribliæamo kiëu. Seveda vsi ne æelimo biti fotografski umetniki in si z digitalno temnico samo izboljπamo fotografijo po svojih æeljah. V programih za obdelavo digitalnih fotografij se sprehodimo skozi nekaj nastavitev in popravimo slike po svojih æeljah. Zgornje slike so popravljene samo tonsko in kontrastno. Na njih lahko opazimo, da se Ërno-bela slika lahko spremeni v barvno tonirano, da lahko barvno sliko popravimo s kontrastom ali zasiëimo barve in dobimo sliko, ki je avtorju bolj vπeë. Na spodnjih slikah so popravki æe veëji. Z maskiranjem doseæemo, da popravljamo samo doloëene dele slike. Levi sliki sem popolnoma spremenil barvne vrednosti. Z enostavno potezo v programu sem zavrtel barvni krog. Namesto cyan sem postavil rdeëo, namesto modre rumeno itd., ker pa sem zamaskiral portret, se na njem tonske vrednosti niso spremenile. Tudi sivinski del se ni spremenil, saj so v njem vse barve zastopane enako. Na desni sliki sem z maskiranjem spremenil tonske vrednosti posameznih cvetov. Torej je moænosti glede barvnih korektur neskonëno. Vse je v vaπi domiπljiji. Fotografija se tako ni konëala s pritiskom na sproæilec, s prenosom v raëunalniπki program, digitalno temnico, se vse skupaj komaj zaëne. Preizkusite nastavitve Levels, Curves, Avto balanc, Hue, Saturation itd. V korekturah zakonitosti ni, obstajajo samo programske omejitve in vaπe razmiπljanje. In ne ustraπite se poizkuπanja. Originalne datoteke shranite posebej, na kopijah pa preizkuπajte zmoænosti programa. M.I 36 e-fotografija - marec, april 2003 e-fotografija - marec, april

20 e-fotografija.com / e-fotoportal.com Fotonasveti Fotonasveti Fotonasveti Fotonasveti Korigirajmo osvetlitev Velika veëina analognih in cenejπe refleksne kamere nimajo moænosti korigiranja osvetlitve prek nastavitev v pod- ali nadosvetlitev. Tudi Ëe kamera to moænost ima in je skrita nekje v menujih, si pri popravljenem posnetku lahko pomagamo na drugaëen, hitrejπi in prav tako uëinkovit naëin. Samo malo prakse moramo dobiti, kar pa z uporabo digitalne kamere sploh ne predstavlja problema, saj poizkusi nië ne stanejo. Fotografiranje v protisvetlobo je za vse kamere in πe tako tehnoloπko izbrane sisteme moëno problematiëno. Kamera nam vedno podosvetli posnetek, saj na tipalo, foto celico, ki meri jakost vpadne svetlobe, pade preveë svetlobe. Na tipalu se ustvarijo moëni elektriëni signali, ki naprej sporoëajo elektroniki, da je koliëina svetlobe velika. Zato kamera uporabi kratek Ëas osvetlitve in zapre zaslonko. Posnetek dobi posebno dimenzijo, kakrπne s prostim oëesom ne vidimo. Oko se prilagodi na razliëne koliëine svetlobe drugaëe kot fotocelica. Ta je v veëini primerov umerjena na 18% sive barve. To merilo je tisto, ki lahko v foto kameri velikokrat pogreπi. Oko in naπi moægani delujejo drugaëe. Moægani sporoëajo oëesu tudi spominski uëinek na doloëene svetlobne pogoje. Oko ne spremlja samo jakosti svetlobe v celoti, ampak predvsem v tistem delu, na katerega smo pozorni. Ker pa zgoraj omenjene kamere ne uporabljajo toëkovnega merjenja, ampak merijo svetlobo na celotni povrπini motiva, dobimo nepravilno osvetljen posnetek. Leva fotografija je posneta s kompaktno digitalno kamero.»eprav se je æe na TFT zaslonu videlo, da posnetek ni dober za tisto, kar sem æelel, si na ceneni kameri nisem mogel pomagati s toëkovnim merjenjem svetlobe BrezplaËni izvod revije e-fotografija dobite pri oglaπevalcih in tudi pri naslednjih ponudnikih digitalne opreme in izdelave fotografij: ali s korekturo v vsaj +2 zaslonki. Kako preslepiti kamero, da bosta ladja in napis na njej bolj vidna? Kamere v veëini primerov izmerijo oddaljenost, ostrino in izberejo nastavitve za pravilno osvetlitev takrat, ko delno pritisnemo na sproæilec. Ker je bil motiv dovolj oddaljen in sem se zanesel na dovolj globinske ostrine, sem objektiv premaknil bolj v spodnji desni del motiva, kjer je bilo veliko temne povrπine asfalta in vode, ter na tem delu delno pritisnil na sproæilec. Dræal sem ga v poloviënem poloæaju in kamero prenesel na æeleni motiv. Vsezkozi je treba dræati do polovice pritisnjen sproæilec, saj se le tako obdræijo nastavitve. Ko sem izbral pravi izrez, sem sproæilec pritisnil do konca in posnetek je bil narejen z drugaënimi nastavitvami. Razlika je oëitna, ladja in napis sta bolje vidna.»lanu posadke z enostavno digitalno kamero za lastnika ladje ni in ni uspelo posneti zadovoljivega posnetka. S fotografskimi izkuπnjami se tudi elektroniko da preslepiti in lahko izkoristimo vse moænosti, ki jih ponuja foto kamera. Ko so sliko poslali po internetu, so lastniki ladje v Ukrajini lahko videli, da je njihova ladja v danem trenutku na iztovarjanju.»e bi fotografirali objekt, ki bi bil bolj blizu, in bi s tem naëinom merjenja svetlobe povsem napaëno izmerili ostritev, bi si lahko pomagali z roko. Na levem zgornjem delu motiva bi delno zakrili moëno vpadno svetlobo sonca. Tako bi πe vedno dopustili kameri, da v sredini pravilno izmeri oddaljenost objekta, svetlobo pa izmeri po celotni povrπini; in ker bi bila delno zakrita, bi s tem na foto upor padlo manj svetlobe. Tako bi kamero preslepili, da bolj odpre zaslonko ali podaljπa Ëas osvetlitve.»e veste, si do boljπe fotografije lahko pomagate na sto in en naëin. Matjaæ Intihar FOTO GO AJDOV»INA LAVRI»EV TRG 8 AJDOV»INA FOTO TABOR GORKEGA 41, MARIBOR in druge FOTO TABOR poslovalnice FOTO TEKAVC KARDELJEV TRG 1 VELENJE ART FOTO VANI» d.o.o. DREVORED 1. MAJA IVa IZOLA FOTO STUDIO MATKOVI» Mirjana MatkoviË LEVI»NIKOVA ul. 14A, LJ FOTO BRBRE d.o.o. OZKA ULICA 7 SLOVENSKA BISTRICA e-fotografija.com / e-fotoportal.com 38 e-fotografija - marec, april 2003

21 Zakaj bi zabavo le fotografirali? Delite jo z drugimi. Canon Adria d.o.o., Dunajska cesta 128A, 1000 Ljubljana Zakaj bi Ëakali na posnetke nepozabnih trenutkov, ko pa jih lahko na svojem digitalnem fotoaparatu vidite takoj? Fotoaparata PowerShot A60 in PowerShot A70 sta preprosta za uporabo. Kmalu boste ugotovili, kaj vse πe lahko naredite in kaj vse boste æeleli deliti z drugimi. LoËljivost 3,2 milijona toëk (A70) ali 2,0 milijona toëk (A60) 3x optiëni zoom 12 naëinov fotografiranja Moænost snemanja filmov z zvokom v dolæini do 3 minut Zdruæljiv s tiskalniki Canon Direct Print