Kotlovnica. OBČINA ŠENTJERNEJ Prvomajska cesta 3 a 8310 ŠENTJERNEJ

Transcript

1 Kotlovnica OBČINA ŠENTJERNEJ Prvomajska cesta 3 a 8310 ŠENTJERNEJ Kamnik, oktober

2 Molkova pot 5, 1241 KAMNIK Tel.: Fax.: LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE ŠENTJERNEJ Naročnik: OBČINA ŠENTJERNEJ Prvomajska cesta 3 a 8310 ŠENTJERNEJ Predstavnika naročnika: g. Franc Hudoklin - župan Izdelovalec: ZARJA KOVIS, d.o.o. Molkova pot KAMNIK Vodja projekta: Ivan HRIBAR Sodelavci: Franc Stele Rudi Magajna Irena Sovinšek Pavla Tomec Primož Krapež - GI ZRMK Ljubljana Projekt: LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE ŠENTJERNEJ Številka projekta: 20/2012 Datum izvedbe: 10. OKTOBER

3 1. KAZALA 1. KAZALA 3 2. SEZNAM KRATIC IN OKRAJŠAV TER DEFINICIJE 7 3. POVZETEK LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA 8 4. UVOD Cilji in vsebina energetskega koncepta Zakonske osnove energetskega koncepta Energetska politika Dolžnosti lokalnih skupnosti Pridobivanje podatkov/izhodišča za delo PREGLED IN ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA Uvod Predstavitev občine Struktura prebivalstva ANALIZA PORABE ENERGIJE PO VRSTI PORABNIKOV Stanovanja Ocena porabe energije za ogrevanje stanovanj Večstanovanjski objekti Javni objekti Pregled javnih objektov v občini Poraba energije za ogrevanje javnih objektov Industrija Pregled večjih porabnikov v občini Ostali porabniki Poraba električne energije Poraba energije v prometu Proizvodni in distribucijski energetski sistemi Oskrba z električno energijo Proizvodnja električne energije Javna razsvetljava Hlajenje prostorov Skupna raba energije Poraba in struktura energentov ANALIZA OSKRBE Z ENERGIJO Oskrba z električno energijo Sistem daljinskega ogrevanja Oskrba z lesno biomaso Oskrba z geotermalno energijo Oskrba s tekočimi gorivi Plinovodno omrežje 38 3

4 8. EMISIJE ŠKODLJIVIH SNOVI POTENCIAL LOKALNIH ENERGETSKIH VIROV (LOKALNI OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE) Lesna biomasa Sončna energija Fotovoltaika Vodna energija Energija vetra Bioplin ŠIBKE TOČKE OSKRBE IN RABE ENERGIJE Z VIDIKA STABILNOSTI IN OKOLJSKE SPREJEMLJIVOSTI IN KAZALNIKI ODMIKOV OD ŽELJENEGA STANJA PRIMERJAVA STROŠKOV OG73REVANJA Z RAZLIČNIMI GORIVI OCENA PRDVIDENE PORABE ENERGIJE ANALIZA MOŽNOSTI UPORABE URE Cilji občinske energetske politike Splošni in sistemski ukrepi Ukrepi na stanovanjskih objektih Ukrepi na javnih objektih Izraba lesne biomase Vpeljava energetskega knjigovodstva v vseh javnih zgradbah v lasti občine Razširjeni energetski pregledi zgradb Izvedba investicijskih ukrepov za zmanjšanje rabe energije Izvedba organizacijskih in investicijskih ukrepov za zmanjšanje rabe energije na način pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije Vgradnja sistemov za izkoriščanje OVE Organizacija informativnih in izobraževalnih dogodkov za vodstvo, upravljavce, zaposlene in vzdrževalce javnih zgradb Področje hlajenja prostorov Javna razsvetljava ANALIZA MOŽNEGA IZKORIŠČANJA OVE Lesna biomasa Geotermalna energija Sončna energija PREGLED AKTIVNOSTI, KI JIH NAREKUJE ZAKONODAJA Cilji nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje Cilji podnebno-energetskega paketa Cilji nacionalnega energetskega programa Zahteve novega pravilnika o učinkoviti porabi energije v stavbah ENERGETSKO SVETOVANJE ZA OBČANE AKCIJSKI NAČRT NAPOTKI ZA IZVAJANJE LEK-a ŠENTJERNEJ PRILOGE 97 4

5 SEZNAM TABEL: Tabela 5.1: Kurilnosti H i posameznih energentov 13 Tabela 5.2: Pregled prebivalcev po naseljih v občini Šentjernej 15 Tabela 5.3: Splošni podatki o občini Šentjernej 17 Tabela 5.4: Kazalniki za občino Šentjernej v letu Tabela 6.1: Število stanovanj in njihova velikost v večjih naseljih v občini Šentjernej 19 Tabela 6.2: Število stanovanj in njihova velikost v odvisnosti od načina ogrevanja 21 Tabela 6.3: Struktura stanovanj glede na vir ogrevanja v Sloveniji in občini Šentjernej 22 Tabela 6.4: Poraba energije in energentov v individualnih stanovanjih za ogrevanje 23 Tabela 6.5: Poraba električne energije v občini Šentjernej v letih 2010 in Tabela 6.6: Proizvajalci električne energije v občini Šentjernej 33 Tabela 6.7: Podatki o skupni porabi energije v MWh v občini Šentjernej za leto Tabela 6.8: Poraba energentov v občini Šentjernej v letu Tabela 8.1: Vrednosti za preračun emisij posameznih energentov 39 Tabela 8.2: Emisije spuščene v okolje v kg v občini Šentjernej v letu Tabela 9.1: Skupna lesna zaloga in letni prirastek v gozdovih v občini Šentjernej 44 Tabela 9.2: Načrtovani desetletni možni posek v gozdovih v občini Šentjernej 44 Tabela 9.3: Podatki za predhodni desetletni gozdnogospodarski načrt za obdobje Tabela 9.4: Stanje kmetijstva v občini Šentjernej leta Tabela 9.5: Stanje živinoreje v občini Šentjernej leta Tabela 9.6: Velikost kmetij oz. kmetijskih gospodarstev v občini Šentjernej leta Tabela 9.7.:Potencial bioplina iz živalskih odpadkov na 1 GVŽ na dan 54 Tabela 9.8: Potencial proizvodnje bioplina na dan v občini Šentjernej 54 Tabela 11.1: Cene utekočinjenega naftnega plina 54 Tabela 11.2: Gibanje cen zemeljskega plina od leta 2007 do leta Tabela 11.3: Cena oskrbe z električno energijo za gospodinjske odjemalce Elektro-Lj 543 Tabela 11.4: Gibanje cen električne energije od leta 2007 do leta Tabela 11.5: Primerjava cen energentov, končne in koristne energije 547 Tabela 12.1: Podatki o predvidenih pozidavah po posameznih območjih v občini Šentjernej 548 Tabela 12.2: Ocena dolgoročnega povečanja porabe končne energije v občini Šentjernej zaradi predvidenih gradenj Tabela 17.1: Finančni okvir predlaganih ukrepov Tabela 17.2: Finančni načrt predlaganih ukrepov za obdobje Tabela 19.1: Končna raba energije v lokalni skupnosti 97 Tabela 19.2: Ciljni deleži OVE za leto Tabela 19.3: Ocenjeni deleži obnovljivih virov energije v stavbah 98 Tabela 19.4: Prihranki energije in zmanjšanje TGP 98 Tabela 19.5: Proizvodnja električne energije iz OVE v samoupravni lokalni skupnosti 99 Tabela 19.6: Tehnologije za ogrevanje in hlajenje 100 SEZNAM DIAGRAMOV: Diagram 5.1: Struktura prebivalstva v občini Šentjernej po starostnih skupinah na dan Diagram 5.2: Struktura prebivalstva po spolu v občini Šentjernej na dan Diagram 6.1 : Stanovanji po uporabnosti v občini Šentjernej 20 Diagram 6.2: Stavbe s stanovanji po letu zgraditve stavbe, Slovenija 20 Diagram 6.3: Stavbe s stanovanji po letu zgraditve stavbe, občina Šentjernej 20 Diagram 6.4: Stanovanja glede na način ogrevanja, občina Šentjernej 21 Diagram 6.5.: Stanovanja glede na način ogrevanja v odvisnosti od površine, občina Šentjernej 21 Diagram 6.6: Stanovanja po glavnem viru ogrevanja, občina Šentjernej 22 Diagram 6.7: Stanovanja po glavnem viru ogrevanja, Slovenija 22 Diagram 6.8: Poraba končne energije za ogrevanje in električne energije v javnih objektih za leto Diagram 6.9: Povprečna poraba končne energije za ogrevanje in električne energije v javnih objektih za leto Diagram 6.10: Skupna poraba končne energije za ogrevanje in električne energije v javnih objektih za leto

6 Diagram 6.11: Poraba končne energije za ogrevanje in tehnologijo v štirih največjih podjetjih v občini Šentjernej za leto Diagram 6.12: Poraba končne energije za ogrevanje in tehnologijo v ostalih večjih podjetjih v občini Šentjernej za leto Diagram 6.13: Deleži skupne porabe električne energije za posamezne skupine porabnikov v občini Šentjernej za leto Diagram 6.14: Skupna poraba toplotne energije v letu 2010 glede na skupine porabnikov 35 Diagram 6.15: Deleži posameznih vrst energije v letu Diagram 6.16: Deleži skupne porabe posameznih energentov 36 Diagram 7.1: Emisije plinov, ki se ustvarijo pri proizvodnji energije v kg/leto 40 Diagram 11.1: Gibanje cene surove nafte v USD za sodček v zadnjem letu 59 Diagram 11.2: Gibanje maloprodajnih cen ELKO za porabo v gospodinjstvih 60 Diagram 11.3: Gibanje maloprodajnih cen UNP v zadnjih treh letih 61 Diagram 11.4: Gibanje cen zemeljskega plina v lanskem letu 61 Diagram 11.5: Gibanje cene zemeljskega plina za poslovni odjem 62 Diagram 11.6: Gibanje cene zemeljskega plina za gospodinjski odjem 62 Diagram 11.7: Deleži in pristojnosti pri določanju cen v končni ceni električne energije v letu Diagram 11.8: Prikaz gibanja elementov cen v končni ceni električne energije 64 Diagram 11.9: Gibanje cene električne energije za poslovni odjem 65 Diagram 11.10: Gibanje cene električne energije za gospodinjski odjem 66 SEZNAM SLIK: Slika 5.1: Obseg in položaj občine Šentjernej 14 Slika 6.2: Zdravstveni dom Šentjernej 24 Slika 6.3: Kotlovnica v OŠ Šentjernej 24 Slika 6.4: Radiatorsko ogrevanje v OŠ Šentjernej 25 Slika 6.5: Vrtec Čebelica 25 Slika 6.6: Kulturni center Primoža Trubarja 26 Slika 6.7: Občinska stavba v Šentjerneju 26 Slika 6.8: Sončne elektrarne v Šentjerneju 33 Slika 9.1: Delež gozda po občinah 42 Slika 9.2: Načrtovan posek lesa primernega za energetsko rabo iz gozdov 42 Slika 9.3: Potencial lesne biomase na negozdnih zemljiščih v Sloveniji 43 Slika 9.4: Ocenjene količine lesnih ostankov na nivoju upravnih enot 43 Slika 9.5.: Letno globalno sončno obsevanje Slovenije 46 Slika 9.6: Shematski prikaz osnovnega PV sistema za napajanje enosmernih porabnikov 48 Slika 9.7: Shematski prikaz hibridnega sistema za izmenične porabnike 48 Slika 9.8: Shematski prikaz omrežnega PV sistema, tako imenovane sončne elektrarne 49 Slika 9.9: Polje PV modulov kot PV generator in priključno ohišje na hrbtni strani PV modula 49 Slika 9.10: Vetrni potencial v Sloveniji 51 6

7 2. SEZNAM KRATIC IN OKRAJŠAV TER DEFINICIJE KRATICA ARSO AURE a ELKO GF GVŽ IPPC JR LEK NGD MHE MKGP MOP OPN OPVO OVE OŠ PLDP RE NEP RS SCI SSE SPA SURS SHV UNP URE TČ ZD ZVO ZPN POMEN Agencija RS za okolje Agencija RS za učinkovito rabo in obnovljive vire energije Leto (annual) Ekstra lahko kurilno olje Gozdni fondi Glava velike živine Naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Integrated Polluton Prevention and Control) Javna razsvetljava Lokalni energetski koncept Načrtovana gojitvena dela Mala hidroelektrarna Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ministrstvo za okolje in prostor Občinski prostorski načrt Občinski program varstva okolja Obnovljivi viri energije Osnovna šola Povprečni letni dnevni promet Resolucija o nacionalnem energetskem programu Republika Slovenija Posebna ohranitvena območja (special conservation areas SCI) Sistem sončne energije Posebno območje varstva (Special conservation areas SCI) Statistični urad RS Sanitarno hladna voda Utekočinjen naftni plin Učinkovita raba energije Toplotna črpalka Zdravstveni dom Zakon o varstvu okolja Zakon o prostorskem načrtovanju 7

8 3. POVZETEK LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA V okviru lokalnega energetskega koncepta, ki zajema analizo stanja energetske oskrbe ter določitev ciljev in konkretnih predlogov občine Šentjernej smo: pridobili večino podatkov o rabi energije po posameznih sektorjih: industrija in obrt, stanovanjski sektor in javni objekti, izdelana je analiza stanja po posameznih sektorjih, izpostavljene so šibke točka rabe energije, določene so pomembnejše cilje skupine in težišča dela, ocenjena je bodoča poraba energije, določeni so cilji energetske politike občine ter predlagani ukrepi, predlagani ukrepi so analizirani po ekonomskih in ekoloških kriterijih, izdelan je akcijski načrt ter napotki za izvajane lokalnega energetskega koncepta. 8

9 4. UVOD 4.1. Cilji in vsebina energetskega koncepta Cilj izdelave in izvedba lokalnega energetskega koncepta je oblikovanje temeljnega dokumenta za energetsko strategijo, povezano z uglašeno energetsko in okoljsko politiko občine, ki je osnova za delovanje na energetskem področju v občini. Energetski koncept obsega analizo obstoječega stanja na področju energetske rabe in oskrbe z energijo ter analizo in ugotavljanje šibkih točk. Na osnovi te analize so predlagani možni bodoči koncepti energetske oskrbe z upoštevanjem čim večje učinkovitosti rabe energije pri vseh porabnikih (gospodinjstva, industrija, obrt, javni sektor, ). Pregledajo se možnosti izrabe lokalnih obnovljivih virov energije, s čimer se poveča zanesljivost oskrbe s toploto in električno energijo v občini. Predlagani projekti sočasno prispevajo k zmanjšanju emisij in onesnaženosti okolja. Energetski koncept zajema akcijski načrt, kjer so opredeljene aktivnosti z oceno stroškov v terminskem planu izvedbe projektov. Določijo se potencialni nosilci projektov, kar prinaša večjo verjetnost izpeljave projektov začrtanih v energetskem konceptu. Energetski koncept tako omogoča: izbiro in določitev ciljev energetskega načrtovanja v občini, pregled preteklega stanja na področju rabe in oskrbe z energijo, vključno z oblikovanjem baze podatkov, pregled ukrepov za učinkovito izboljšanje energetskega stanja (raba, proizvodnja in distribucija energije) in s tem tudi stanja okolja (lokalno in globalno), oblikovanje in primerjavo različnih alternativ in scenarijev možnega razvoja, izdelavo predloga kratkoročne in dolgoročne energetske politike, spremljanje, ugotavljanje in dokumentiranje sprememb energetskega in okoljskega stanja. Energetski koncept občine je pomemben pripomoček pri načrtovanju strategije občinske energetske politike. V njem so zajeti načini, s pomočjo katerih lahko uresničimo občini prilagojene rešitve za učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve v gospodinjstvih, podjetjih in javnih ustanovah. V dokumentu so navedeni tudi konkretni učinki, ki jih občina lahko doseže. Cilji izdelave in izvedbe lokalnega energetskega koncepta so lahko: učinkovita raba energije na vseh področjih povečanje in hitrejše uvajanje lokalnih obnovljivih virov energije (lesna biomasa, sončna energija, itd.), zmanjšanje obremenitev okolja, spodbujanje uvajanja so-proizvodnje toplote in električne energije, uvajanje daljinskega ogrevanja, izdatnejše izkoriščanje obnovljivih virov, zamenjava fosilnih goriv, izraba vodne energije do okoljsko in prostorsko sprejemljivega obsega, 9

10 zmanjšanje rabe končne energije, uvedba energetskih pregledov stanovanjskih in javnih stavb, uvedba energetskega knjigovodstva in energetskega menedžmenta za javne stavbe, zmanjšanje stroškov energije v občinskih javnih stavbah, informiranje uporabnikov javnih stavb, hišnikov in drugih o vlogi in pomenu učinkovite rabe energije, zmanjšanje rabe energije v industriji, široki rabi in prometu, uvedba energetskega svetovanja, informiranja in izobraževanja Zakonske osnove energetskega koncepta Državni zbor Republike Slovenije je leta 1996 sprejel osnove energetske politike in jih zajel v»resolucija o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo«, ki vključuje, v skladu z energetsko politiko EU, tržno usmerjenost in zanesljivost oskrbe z energijo, pokriva pa tudi področja učinkovitejše rabe energije, varstva okolja in uporabe obnovljivih virov energije. Ministrstva za gospodarske dejavnosti, samoupravne lokalne skupnosti pa morajo v skladu z Resolucijo izdelati občinske energetske zasnove (v Resoluciji uporabljen izraz občinska energetska zasnova je v energetskem zakonu nadomestil izraz lokalni energetski koncept). Septembra leta 1999 je bil sprejet Energetski zakon (Ur.l. RS, št. 79/99 in 8/00), v skladu s katerim so občine dolžne v svojih dokumentih načrtovati obseg porabe ter obseg in način oskrbe z energijo in te dokumente usklajevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije. Energetski zakon je bil dopolnjen leta 2004 (Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona Ur.l. RS, št. 57/04). Nacionalni energetski program, prav tako sprejet leta 2004 (Ur.l. RS, št. 57/04) navaja energetsko zasnovo kot predpogoj za pridobitev sredstev za nekatere projekte izrabe OVE in projekte učinkovite rabe energije. Zakonsko osnovo za izdelavo lokalnega energetskega koncepta določajo naslednji akti: Energetski zakon /EZ-UPB2/ (Ur.l.RS št.27/07); Resolucija o Nacionalnem energetskem programu /ReNEP/ (Ur.l.RS št.57/04); Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur.l.RS št.74/09); Zakon o varstvu okolja /ZVO-1-UPB1/ (Ur.l.RS št.39/06, 70/08); Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Ur.l.RS št.33/07, 80/08); Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje ; Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja /ReNPVO/ (Ur.l.RS št.2/06); Direktiva o učinkoviti rabi končne energije in energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS (2006/32/ES); Direktiva o energetski učinkovitosti stavb Energy Performance of Buildings Directive (2002/91/ES); 10

11 Direktiva o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo in o spremembi Direktive 92/42/EGS (2004/8/ES); Direktiva o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo (2001/77/ES). Dokument, ki predpisujeta vsebino lokalnih energetskih konceptov in metodologijo izdelave tega dokumenta je Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur. l. RS, št. 74/2010), še podrobneje pa ju definira Priročnik za izdelavo lokalnega energetskega koncepta (december 2010). V lokalnem energetskem konceptu pa mora biti upoštevana tudi vsebina naslednjih pravilnikov: Pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije; (Ur. l. RS št. 93/2008), Pravilnik o metodologije in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov; (Ur. l. RS št. 74/2010), Pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije; (Ur. l. RS, št. 93/2008), Pravilnik o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o spodbujanju učinkovite rabe in rabe obnovljivih virov energije; (Ur. l. RS, št. 25/2010), Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah; (Ur. l. RS, št. 93/2008), Pravilnik o spremembah pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah; (Ur. l. RS, št. 47/2010), Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaje energetskih izkaznic stavb; (Ur. l. RS, št.77/2010), Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov oskrbe stavb z energijo; (Ur. l. RS, št. 35/2008) Energetska politika Energetska politika z ukrepi spodbujanja učinkovite rabe energije in uporabe obnovljivih virov energije prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in s tem k zmanjševanju učinkov tople grede ter k zmanjševanju emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida in prahu kurilnih naprav, kot to določajo predpisi s področja varstva okolja in ratificirani mednarodni sporazumi (10.člen EZ-UPB2, Ur.l.RS št.27/07). Z energetsko politiko se na nivoju občine zagotavlja: zanesljivo in kakovostno oskrbo z energijo, spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije, načrtno uporabo različnih primarnih virov energije, zagotavljanje prednosti učinkoviti rabi energije in izkoriščanju obnovljivih virov energije pred oskrbo iz neobnovljivih virov energije, 11

12 ekološko sprejemljivost pri pridobivanju, proizvodnji, transportu in porabi vseh vrst energije Dolžnosti lokalnih skupnosti Energetski zakon tudi določa, da morajo izvajalci energetskih dejavnosti in lokalne skupnosti v svojih razvojnih dokumentih načrtovati obseg porabe in obseg ter način oskrbe z energijo in te dokumente usklajevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije. Občine so dolžne izvajati programe učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v okviru svojih pristojnosti. Za izvajanje teh programov lahko občine na osnovi izdelanega lokalnega energetskega koncepta pridobijo državne spodbude. Polega navedenega, so samoupravne lokalne skupnosti dolžne usklajevati z nacionalnim energetskim programom tudi svoje prostorske in druge plane razvoja (17. člen EZ-UPB2, (Ur.l.RS št.27/07); 4.5. Pridobivanje podatkov/izhodišča za delo Splošne podatke predstavitev občine smo povzeli iz podatkov na spletnih straneh občine. Podatke o prebivalstvu, stavbah in stanovanjih v posameznih naseljih smo pridobili od Statističnega urada Republike Slovenije (Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002). Podatke o industrijskih objektih in drobnem gospodarstvu smo pridobili s pomočjo obiskov in ogledov stanja pri večjih porabnikih, anket, iz registrov GZS, itd. Podatke o gozdovih smo pridobili od Zavoda za gozdove Slovenije, območna enota Brežice, GGE Gorjanci in GGE Krakovo in od območne enote Novo mesto, GGE Šentjernej ter GGE Novo mesto jug. Podatke o javni razsvetljavi in javnih objektih v lasti občine je priskrbela občina. Podatke o elektroenergetskemu sistemu o porabi električne energije smo dobili od distributerja električne energije Elektro Ljubljana d.d. DE Novo mesto. Podatke smo pridobivali tudi na občini predvsem v pogledu poselitvenih vzorcev, kratkoročno predvidenih gradenj in urbanističnega razvoja. Prav tako smo skušali pridobiti študije in analize s področja energetika in ekologije. Podatki so bili na razpolago v omejenem obsegu. 12

13 5. PREGLED IN ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA 5.1. Uvod Analiza obstoječega stanja rabe in oskrbe z energijo v občini Šentjernej je narejena na osnovi pregleda naslednjih skupin: stanovanja, javni objekti, večja podjetja in ostali večji porabniki, poraba električne energije za občino Šentjernej, proizvodni in distribucijski energetski sistemi. Podatki o rabi in oskrbi z energijo za občino Šentjernej so pridobljeni iz naslednjih virov: baze podatkov Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 (SURS), občinske baze podatkov in pogovor s predstavniki občine, anketiranja posameznih gospodinjstev, anketiranje večjih porabnikov energije (podjetja, šole, vrtci, druge javne stavbe), podatki distributerja električne energije za občino Šentjernej Elektro Ljubljana, letopis 2007 (SURS), baze podatkov popis nepremičnin 2006 (Geodetska uprava RS). Če želimo primerjati rabo energije po različnih energentih, ki se uporabljajo v posameznih objektih za ogrevanje ali za proizvodnjo energije, moramo te zaradi različnih agregatnih stanj (trdo, tekoče, plinasto) in zaradi različnih merskih enot (liter, kg, m 3 ) postaviti na isto osnovo, oziroma energijsko enoto. Pomembno je tudi, da upoštevamo pravilno kurilnost posameznih energentov. Kurilnosti, ki smo jih uporabili so prikazane v spodnji tabeli. Tabela 5.1: Kurilnosti H i posameznih energentov Energent Kurilnost H i ELKO ekstra lahko kurilno olje 10,0 kwh/l Zemeljski plin 9,5 kwh/sm 3 UNP utekočinjen naftni plin 12,8 kwh/kg; 6,9 kwh/l; 25,9 kwh/m 3 Lesni sekanci Suhi les 800 kwh/prm 4,2 kwh/kg Bukova drva kwh/m 3 Peleti kwh/t 13

14 5.2. Predstavitev občine Občina Šentjernej je bila ustanovljena leta 1995 s prebivalci, medtem ko je sam Šentjernej štel prebivalcev. Občina ima 58 naselij, njena površina je 96 km2. Prevladuje agrarno-vinogradniška dejavnost. Šentjernej je predvsem znan po pridelavi cvička in 110 letni tradiciji konjskih dirk. Ravninska lega na nadmorski višini 163 metrov omogoča Šentjerneju, da dobiva vse bolj mestno podobo. Le Javorovica, Ban, Tolsti vrh in Gorjanci, kjer poteka meja med Slovenijo in Hrvaško, so hriboviti svet. Višji vrhovi so Trdinov vrh (nekdaj sv. Jera) 1179 metrov, sv. Miklavž 969 m., Veliki Ban 437 m., Mali Ban 370 m., Tolsti vrh 357 m. Od kartuzijanskega samostana Pleterje je Šentjernej oddaljen 3 km, od Kostanjevice na Krki 7, Otočca 10, Šmarjeških toplic 12, Novega mesta 17, Brežic 33 in Ljubljane 76 km. V Šentjerneju in okolici so trgovine, proizvodna in storitvena podjetja, vinogradniki in gostilne - nekatere s prenočišči, šole, pošta, banka in menjalnica, policijska postaja, turistično društvo, ambulanta, lekarna in bencinska črpalka. Kartuzija Pleterje je od Šentjerneja oddaljena le 3 km. Od prvotne kartuzije iz začetka XV. stoletja je ohranjena gotska cerkev sv. Trojice, ki je edini za obiskovalce odprt samostanski del. Občina Šentjernej ima tudi kar nekaj ohranjenih gradov, in sicer srednjeveški gradovi Gracarjev turn v Hrastju, Vrhovo v Orehovici, Prežek v Cerovem logu, so tri ohranjene priče nekdanjega utrdbenega protiturškega sistema. Ljudska obrt je bila, ko še ni bilo industrijske proizvodnje, namenjena za zadovoljevanje potreb vsakdanjega življenja, danes pa je ohranjena lončarska obrt le še kot redka narodopisna zanimivost in izdelava sodov. Vinska cesta usmerja turiste vse od Novega mesta do Kostanjevice in je speljana v dobršnem delu preko Šentjernejskih vinskih goric. Tu pridelujejo najbolj znano dolenjsko vino cviček. Poleg tega pa je vse več kakovostnega in vrhunskega belega in rdečega vina. Na osojnih legah vinorodnih gričev pod Gorjanci, ki sodijo v dolenjski vinorodni okoliš, uspevajo žlahtne bele in rdeče sorte grozdja iz katerih pripravljajo najbolj znano narodno dolenjsko rdeče vino z geografskim poreklom cviček. Na severu našo občino obdajajo vinorodne gorice Krškega gričevja, na zahodu novomeška pokrajina, na jugu Gorjanci, na vzhodu pa prehaja v Panonsko nižino. Prekrivajo jo vinogradi, polja in travniki, prepredena pa je s številnimi potoki, ki se stekajo v reko Krko. Slika 5.1: Obseg in položaj občine Šentjernej (Vir: Geopedia) 14

15 5.3. Struktura prebivalstva V občini Šentjernej je bilo po podatkih SURS-a dne prebivalcev, od tega žensk in moških. Od leta 2002 se je število prebivalcev v občini povečalo za 280. Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 74. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 70 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (101 prebivalec na km 2 ). Starostna struktura občine je ugodna, saj je delež prebivalcev mlajših od 45 let večji (58 %) od deleža prebivalcev starejših od 45 let. Povprečna starost občanov je bila 39,5 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (41,6 leta). Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na prebivalcev v občini je bil torej v letu 2010 pozitiven, znašal je 5,8 (v Sloveniji 1,8). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 2,4. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 8,1 (v Sloveniji 1,6). NASELJE Tabela 5.2: Pregled prebivalcev po naseljih v občini Šentjernej število prebivalcev Moški Ženske NASELJE število prebivalcev Moški Ženske Apnenik Loka Breška vas Mali Ban Brezje pri Šentjerneju Mihovica Cerov Log Mihovo Čadraže Mršeča vas Čisti Breg Orehovica Dobravica Ostrog Dolenja Brezovica Polhovica Dolenja Stara vas Prapreče pri Šentjerneju Dolenje Gradišče pri Šentjerneju Pristava pri Šentjerneju Dolenje Mokro Polje Pristavica Dolenje Vrhpolje Rakovnik Dolenji Maharovec Razdrto Drama Roje Drča Sela pri Šentjerneju Gorenja Brezovica Šentjakob Gorenja Gomila Šentjernej Gorenja Stara vas Šmalčja vas Gorenje Gradišče pri Šentjerneju Šmarje Gorenje Mokro Polje Tolsti Vrh Gorenje Vrhpolje Veliki Ban Gorenji Maharovec Volčkova vas Groblje pri Prekopi Vratno Gruča Vrbovce Hrastje Vrh pri Šentjerneju Hrvaški Brod Zameško Imenje Zapuže Javorovica Žerjavin Ledeča vas Žvabovo SKUPAJ

16 Diagram 5.1: Struktura prebivalstva v občini Šentjernej po starostnih skupinah na dan (Vir: SURS) Diagram 5.2: Struktura prebivalstva po spolu v občini Šentjernej na dan (Vir: SURS) Med prebivalci te občine je bilo število najmlajših kar je značilnost le redkih slovenskih občin večje od števila najstarejših: na 100 oseb, starih 0 14 let, je prebivalo 92 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 117). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo tako kot v večini slovenskih občin med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena. V občini je deloval 1 vrtec, obiskovalo pa ga je 268 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1-5 let, jih je bilo 78 % vključenih v vrtec, kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (74 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2010/2011 izobraževalo približno 620 učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 340 dijakov. Med prebivalci v občini je bilo 64 študentov in 9 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na prebivalcev povprečno 52 študentov in 10 diplomantov. Med osebami v starosti 15 let 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 61 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), kar je več od 16

17 slovenskega povprečja (59 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 8,0 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (10,7 %). Med brezposelnimi je bilo tu kot v večini slovenskih občin več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 13 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 10 %. Vsak 32. prebivalec občine je bil prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči. Za celotno Slovenijo pa je veljalo, da je bil vsak 22. prebivalec prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči. Vrednost bruto investicij v nova osnovna sredstva v občini (689 EUR na prebivalca) je bila nižja od slovenskega povprečja (2.176 EUR na prebivalca). V letu 2010 je bilo v občini 401 stanovanje na prebivalcev. Približno 54 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 78 m 2. Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (53 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 9 let. V obravnavanem letu je bilo v občini zbranih 298 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, to je 91 kg manj kot v celotni Sloveniji. (vir: SURS, Tabela 5.3: Splošni podatki o občini Šentjernej (vir: SURS, Podatki za leto 2010 Občina Slovenija Površina km Število prebivalcev Število moških Število žensk Naravni prirast Skupni prirast Število vrtcev Število otrok v vrtcih Število učencev v osnovnih šolah Število dijakov (po prebivališču) Število študentov (po prebivališču) Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) Število zaposlenih oseb Število samozaposlenih oseb Število registriranih brezposelnih oseb Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR) 1.295, ,88 Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo (EUR) 871,41 966,62 Število podjetij Prihodek podjetij (1.000 EUR) Število stanovanj, stanovanjski sklad Število osebnih avtomobilov Količina zbranih komunalnih odpadkov (tone)

18 Tabela 5.4: Kazalniki za občino Šentjernej v letu 2010 (vir: SURS, Kazalniki za občino za leto 2010 Občina Slovenija Kazalniki za občino za leto 2010 Občina Slovenija Gostota prebivalstva (preb/km2) Živorojeni (na prebivalcev) 11,4 10,9 Umrli (na prebivalcev) 5,6 9,1 Naravni prirast (na prebivalcev) 5,8 1,8 Skupni selitveni prirast (na prebivalcev) 2,4-0,3 Skupni prirast (na prebivalcev) 8,1 1,6 Povprečna starost prebivalcev (leta) 39,5 41,6 Indeks staranja Indeks staranja za ženske Indeks staranja za moške Vključenost otrok v vrtce (% med vsemi otroki,1-5 let) Število študentov (na prebivalcev) Število diplomantov (na prebivalcev) 9 10 Povprečna mesečna bruto plača (indeks, SI=100) Povprečna mesečna neto plača (indeks, SI=100) Bruto investicije v nova osnovna sredstva ( na prebivalca) Stopnja registrirane brezposelnosti (%) 8,0 10,7 Stopnja registrirane brezposelnosti za ženske (%) 8,1 11,6 Stopnja registrirane brezposelnosti za moške (%) 7,9 10,1 Stopnja delovne aktivnosti (%) 61,3 58,8 Število stanovanj, stanovanjski sklad (na preb.) Povprečna površina stanovanj, stanovanjski sklad (m2) Število osebnih avtomobilov (na 100 prebivalcev) Povprečna starost osebnih avtomobilov (leta) 8,5 8,2 Komunalni odpadki (kg/preb) Prejemniki denarnih socialnih pomoči (na preb.)

19 6. ANALIZA PORABE ENERGIJE PO VRSTI PORABNIKOV 6.1. Stanovanja Po podatkih SURS-a ima občina Šentjernej stanovanj od katerih je stalno naseljenih V letu 2010 je bilo v občini 401 stanovanje na prebivalcev. Približno 54 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 78 m 2, kar je enako kot je povprečna velikost stanovanja v Republiki Sloveniji. To so podatki, ki smo jih uporabili v nadaljnjem preračunu. V občini Šentjernej je stalno naseljenih 75% stanovanj, 16% stanovanj pa se uporablja za začasno naselitev. Struktura stanovanjskih stavb po letu izgradnje je precej podobna strukturi stanovanjskih stavb v Sloveniji (Diagrama 2.4 in 2.5). (vir: SURS, Popis prebivalstva 2002, preračun na občine veljavne dne ). Tabela 6.1: Število stanovanj in njihova velikost v večjih naseljih v občini Šentjernej Stanovanja - skupaj Stalno naseljena stanovanja število površina (m 2 ) število površina (m 2 ) ŠENTJERNEJ Cerov Log Dobravica Dolenja Brezovica Dolenja Stara vas / / Dolenje Vrhpolje Gorenja Brezovica / / Gorenje Vrhpolje Groblje pri Prekopi Hrastje Orehovica Ostrog Šentjernej Šmarje Tolsti Vrh / / Vrbovce

20 Diagram 6.1 : Stanovanji po uporabnosti v občini Šentjernej (Vir: SURS, Popis prebivalstva 2002,preračun na občine veljavne dne ) Diagram 6.2: Stavbe s stanovanji po letu zgraditve stavbe, Slovenija (Vir: SURS, Popis prebivalstva 2002,preračun na občine veljavne dne ) Diagram 6.3: Stavbe s stanovanji po letu zgraditve stavbe, občina Šentjernej (Vir: SURS, Popis prebivalstva 2002,preračun na občine veljavne dne ) 20

21 Po podatkih SURS-a je v občini Šentjernej glede na število kar 30% stanovanj brez centralnega ogrevanja in kar 7% neogrevanih stanovanj. Če pa pogledamo ta delež iz stališča površine vidimo, da gre predvsem za manjša stanovanja, ker se delež stanovanj brez centralnega ogrevanja zmanjša na 21% in delež neogrevanih stanovanj pa se zmanjša na le 4% (diagrama 2.6 in 2.7). Potrebno pa je poudariti, da so podatki s katerimi razpolaga SURS iz leta 2002 in da se je dejansko stanje na terenu v zadnjih desetih letih verjetno precej spremenilo. Tabela 6.2.: Število stanovanj in njihova velikost v odvisnosti od načina ogrevanja način ogrevanja št. stanovanj površina (m 2 ) daljinsko ali kotlarna za nekaj sosednjih stavb centralna kurilna naprava samo za stavbo etažno centralno ogrevanje stanovanje ni centralno ogrevano stanovanje ni ogrevano SKUPAJ Diagram 6.4: Stanovanja glede na način ogrevanja, občina Šentjernej (Vir: SURS, Popis prebivalstva 2002,preračun na občine veljavne dne ) Diagram 6.5.: Stanovanja glede na način ogrevanja v odvisnosti od površine, občina Šentjernej (Vir: SURS, Popis prebivalstva 2002,preračun na občine veljavne dne ) 21

22 Za ogrevanje stanovanj se v občini Šentjernej predvsem uporablja les in lesni ostanki (56 %) ter ekstra lahko kurilno olje (34 %). Poraba lesa in lesnih ostankov je krepko nad slovenskim povprečjem, kar pa ni presenetljivo saj se večina stanovanj v občini Šentjernej nahaja v vaškem okolju kjer so skoraj vsi lastniki gozdov. S kurilnim oljem se ogreva približno enak delež stanovanj kot je slovensko povprečje. V zadnjih letih se je povečal delež ogrevanja z utekočinjenim naftnim plinom saj je v centru Šentjerneja zgrajeno plinsko omrežje. Delež stanovanj, ki se ogrevajo z UNP je precej višji, kot je bil ob popisu leta V tabeli 6.3 so obdelani podatki iz popisa prebivalstva leta Tabela 6.3. : Struktura stanovanj glede na vir ogrevanja v Sloveniji in občini Šentjernej Premog Les in lesni odpadki ELKO UNP elektrika Neogrevano stanovanje Drugi viri Šentjernej 0,3% 56,5% 34,3% 1,0% 0,5% 6,7% 0,6% Slovenija 0,8% 30,2% 33,5% 8,4% 3,7% 2,9% 4,1% Diagram 6.6: Stanovanja po glavnem viru ogrevanja, občina Šentjernej (Vir: SURS, Popis prebivalstva 2002,preračun na občine veljavne dne ) Diagram 6.7: Stanovanja po glavnem viru ogrevanja, Slovenija (Vir: SURS, Popis prebivalstva 2002,preračun na občine veljavne dne ) 22

23 Ocena porabe energije za ogrevanje stanovanj Glede na strukturo energentov v individualnih stanovanjih ni mogoče izračunati porabe energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode. Porabo energije lahko ocenimo na podlagi povprečne uporabne površine stanovanj ter na podlagi povprečne porabe energije na kvadratni meter za Slovenijo. Povprečna uporabna površina stanovanj v občini Šentjernej znaša 78 m 2, povprečna poraba energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode v Sloveniji pa znaša 173,23 kwh/m 2 (vir: KOS, Raba toplotne energije iz vseh energentov za ogrevanje individualnih stanovanj v občini Šentjernej je ocenjena na 32,6 GWh, oziroma 4.816,6 kwh primarne energije/prebivalca/leto. Tabela 6.4: Poraba energije in energentov v individualnih stanovanjih za ogrevanje Les in lesni odpadki UNP ELKO Elektrika Premog Drugi viri Skupno Število stanovanj Površina stanovanj (m 2 ) Poraba energenta m l l 17,6 t Poraba energije (MWh) Večstanovanjski objekti V občini Šentjernej se nahaja tudi nekaj večstanovanjskih objektov, ki so v upravljanju podjetja Zarja d.o.o. iz Novega mesta in podjetja Terca d.o.o. iz Šentruperta. Podjetje Zarja upravlja z stanovanji na Kotarjevi 4 ter stanovanji na Trgu Gorenjskega bataljona 8. Skupno imajo v upravljanju 29 stanovanjskih enot. Oba več stanovanjska objekta se ogrevata vsak iz svoje kotlovnice na ekstra lahko kurilno olje. Kotlovnica na Trgu Gorenjskega bataljona 8 se oskrbuje z kotlom moči 200 kw iz leta 2000 in je v letu 2010 porabila l ELKO. Podjetje Terca d.o.o. pa upravlja z stanovanji na Kotarjevi 2a in 6. Oba objekta se ogrevata iz skupne kotlovnice na Kotarjevi 6 s kotlom moči 600 kw na ekstra lahko kurilno olje. V letu 2010 so za ogrevanje 29 stanovanjskih enot porabili l ELKO. Stanovanja na Prvomajski 6 in Kotarjevi ulici 8, 8a in 8b pa se ogrevajo z utekočinjenim naftnim plinom z individualnimi plinskimi pečmi Javni objekti Pregled javnih objektov v občini Pri analizi rabe energije v občini predstavljajo javni objekti pomemben delež, saj po opravljenih analizah v Sloveniji ravno v objektih javnega sektorja obstaja ogromen potencial prihranka. Sektor javnih objektov je tisti sektor, ki bi moral biti ostalim porabnikom zgled preudarnega ravnanja z energijo. Za namen analize trenutnega stanja porabe energije v občini so bili javnim objektom poslani vprašalniki o porabi energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, o porabi električne energije in o stanju objektov. Po prejemu izpolnjenih vprašalnikov smo skupaj z predstavniki občine opravili še pregled posameznih javnih objektov in se pogovorili z osebjem o stanju posameznih objektov. V naši analizi trenutnega stanja porabe energije v javnih objektih smo zajeli osem javnih objektov katerih podatki so prikazani v Prilogi 1. 23

24 Zdravstveni dom Šentjernej: obnovljen je bil leta 2006 in ima skupno ogrevano površino 480 m 2. Ogreva se z lastno kotlovnico na ELKO s kotlom nazivne moči 100 kw starim 16 let. Priprava tople sanitarne vode je pozimi iz kotlovnice, poleti pa lokalno z električnim bojlerjem moči 6 kw. Za hlajenje uporabljajo split sisteme. Regulacija ogrevanja je centralna ter lokalna s termostatskimi ventili. Slika 6.2 Zdravstveni dom Šentjernej Osnovno šola Šentjernej: je bila zgrajena leta 1961, obnovljena pa leta 1980 in leta Šolo sestavlja pet etaž s skupno ogrevano površino m 2. Za ogrevanje uporabljajo utekočinjen naftni plin in dva plinska kotla moči 730 kw in 420 kw. Regulacija je centralna, na radiatorjih v prenovljenem delu so nameščeni termostatski ventili, v starejšem delu pa so radiatorji brez termostatskih ventilov. V sklop OŠ Šentjernej spada tudi telovadnica, ki se ogreva z radiatorji. Priprava tople sanitarne vode je iz kotlovnice. Osnovna šola Šentjernej ima še podružnično šolo v Orehovici. Objekt v Orehovici je bil zgrajen leta 1892 in je bil leta 1992 prenovljen. Ogrevalna površina je 572 m 2 in se ogreva z kotlom na ekstra lahko kurilno olje. Priprava tople sanitarne vode je v kotlovnici. Slika 6.3 Kotlovnica v OŠ Šentjernej 24

25 Slika 6.4 Radiatorsko ogrevanje v OŠ Šentjernej Vrtec Čebelica Šentjernej: zgrajen je bil leta 1974, obnovljen pa je bil v letih 2003 in 2004 ko so bila zamenjana tudi okna. Skupna ogrevana površina je 620 m 2. Ogreva se z lastno kotlovnico na utekočinjen naftni plin s kotlom nazivne moči 100 kw iz leta Priprava tople sanitarne vode je celo leto iz kotlovnice, uporabljajo pa lokalno še električne bojlerje skupne moči 8 kw. Za hlajenje uporabljajo split sisteme s skupno hladilno močjo 28 kw. Ogrevala v vrtcu so radiatorji in konvektorji. Regulacija ogrevanja je centralna ter lokalna s termostatskimi ventili. V sklop vrtca Čebelica pa spadata še vrtec Muca Copatarica in vrtec Živžav, ki se nahajata na drugih lokacijah. Slika 6.5 Vrtec Čebelica Kulturni center Primoža Trubarja: zgrajen je bil leta Skupna ogrevana površina kulturnega centra je m 2. Ogreva se iz lastne kotlovnice s tremi kondenzacijskimi plinskimi kotli na utekočinjen naftni plin nazivne moči 90 kw. Iz iste kotlovnice pa se ogreva še knjižnica prav tako s kondenzacijskim plinskim kotlom nazivne moči 90 kw. Za pripravo tople sanitarne vode, se uporabljajo električni bojlerji skupne moči 26 kw. Ogrevanje v centru je talno, z radiatorji in konvektorji. Regulacija ogrevanja je centralna ter lokalna s termostatskimi ventili. Hlajenje je centralno z kanalskim razvodom do posameznih prostorov s hladilnim agregatom hladilne moči Q h = 200 kw za potrebe kulturnega centra in s hladilnim agregatom hladilne moči Q h = 31 kw za potrebe knjižnice. 25

26 Slika 6.6 Kulturni center Primoža Trubarja Občinska stavba občine Šentjernej: stavba je bila zgrajena leta 2009 in v njej se poleg občinskih prostorov nahajajo prostori Pošte Šentjernej, lekarne in policijske postaje Šentjernej. Ogrevana površina občinskih prostorov je 680 m 2. Ogreva se iz lastne kotlovnice s kondenzacijskimi plinskimi kotli na utekočinjen naftni plin nazivne moči 45 kw. Za pripravo tople sanitarne vode, se uporabljajo električni bojlerji. Ogrevanje je z konvektorji. Regulacija ogrevanja je centralna ter lokalna s termostatskimi ventili. Hlajenje je centralno z razvodom do posameznih konvektorjev v prostorih. Prostori lekarne imajo ogrevalno površino velikosti 126m 2 in se ogrevajo z radiatorji iz kotlovnice s kondenzacijskim plinskim kotlom na utekočinjen naftni plin. Za hlajenje uporabljajo split sistem hladilne moči 14 kw. V prostorih pošte Šentjernej, ki merijo 230 m 2 se za ogrevanje prav tako uporablja kondenzacijskim plinskim kotlom na utekočinjen naftni plin moči 24 kw. Slika 6.7 Občinska stavba v Šentjerneju Poraba energije za ogrevanje javnih objektov Iz Diagrama 2.10 je razvidna poraba končne energije za ogrevanje in poraba električne energije za javne objekte v letu Največji porabnik energije za ogrevanje je osnovna šola Šentjernej, ki pa je tudi največja saj ima skupaj s telovadnico kar m 2 ogrevalnih površin. 26

27 Diagram 6.8: Poraba končne energije za ogrevanje in električne energije v javnih objektih za leto 2010 Diagram 6.9: Povprečna poraba končne energije za ogrevanje in električne energije v javnih objektih za leto

28 Diagram 6.10: Skupna poraba končne energije za ogrevanje in električne energije v javnih objektih za leto 2010 Iz Diagrama 2.11 pa je razvidna povprečna poraba končne energije na kvadratni meter ogrevne površine javnih objektov. Veliko povprečno porabo energije za ogrevanje imajo predvsem v zdravstvenem domu Šentjernej in pa v vrtcu Čebelica, saj njihova povprečna poraba končne energije za ogrevanje presega 150 kwh/m 2. Diagram 2.12 pa nam prikazuje skupno porabo energije v javnih objektih na kvadratni meter ogrevane površine. Poleg zdravstvenega doma in vrtca Čebelica imata veliko porabo energije tudi lekarna in pa policijska postaja. V javnih objektih, ki smo jih zajeli v naših analizah in od katerih smo prejeli podatke je poraba energije za ogrevanje v letu 2010 znašala MWh. Poraba električne energije pa je v javnih objektih znašala 364 MWh Industrija Pregled večjih porabnikov v občini V občini Šentjernej je razvita industrijska in obrtna dejavnost. Pripravili smo seznam večjih porabnikov oz. energetsko pomembnejših industrijskih podjetij na katere smo se obrnili z vprašalnikom, ki opisuje energetsko stanje podjetij. V diagramu 2.13 je prikazana poraba energije za štiri največje porabnike v občini: Krka d.d., HYB d.o.o., Arex d.o.o. in tovarna pohištva Podgorje d.o.o.. Ti štirje največji porabniki skupno porabijo več kot dve tretjini energije za tehnologijo in ogrevanje v občini Šentjernej. Diagram 2.14 pa prikazuje še ostale večje porabnike energije v občini Šentjernej, ki so se odzvali na naš vprašalnik. 28

29 Diagram 6.11: Poraba končne energije za ogrevanje in tehnologijo v štirih največjih podjetjih v občini Šentjernej za leto 2010 Diagram 6.12: Poraba končne energije za ogrevanje in tehnologijo v ostalih večjih podjetjih v občini Šentjernej za leto 2010 V občini je tudi veliko manjših podjetij, ki so združena v Območni obrtno - podjetniški zbornici Novo mesto, ki združuje več sekcij in sicer: gostinstvo, lesna sekcija, sekcija 29

30 avtoprevoznikov, tekstilna sekcija, krovsko kleparska sekcija, sekcija domače in umetnostne obrti, Podatki o porabi energentov in o energetskem stanju izbranih podjetij so bili pridobljeni s pomočjo vprašalnika in osebnega obiska na posameznih podjetjih. Pri nekaterih podjetjih smo dobili podatke o porabi energentov za ogrevanje in za tehnologijo, pri drugih pa samo skupno porabo energenta oz. energije. Industrijske objekte, ki smo jih zajeli v naši analizi trenutnega stanja porabe energije v javnih objektih smo zajeli osem javnih objektov katerih podatki so prikazani v Prilogi 1. Skupna poraba energije za ogrevanje in tehnologijo v industriji in obrti v občini Šentjernej za leto 2010 je ocenjena na MWh. Poraba električne energije v industriji in obrti za leto 2010 pa je znašala MWh Ostali porabniki Med ostale porabnike spadajo objekti, ki jih ne moremo uvrstiti med javne objekte in ne med industrijo. To so objekti, ki so namenjeni za skupno uporabo npr.: nakupovalni centri, trgovine, banke, pošta, športni objekti, turistični objekti. Na območju občine Šentjernej se nahaja nekaj samopostrežnih trgovin in sicer: Mercator Šentjernej, Špar Šentjernej ter nekaj manjših trgovin. V občini Šentjernej je več gostinskih objektov. Velik porabnik energije je tudi župnišče s cerkvijo saj za ogrevanje porabi letno skoraj 200 MWh energije. Ocenjena skupna poraba energije pri ostalih objektih pa je cca. 980 MWh na leto Poraba električne energije Območje občine Šentjernej z električno energijo oskrbuje in vzdržuje podjetje Elektro Ljubljana d.d., DE Elektro Novo mesto. Po podatkih, ki nam jih je posredovalo podjetje DE Elektro Novo mesto je bila v letu 2010 skupna poraba električne energije za občino Šentjernej MWh in v letu 2011 pa MWh. Celotna poraba električne energije v Sloveniji v letu 2011 je bila GWh, povprečna letna poraba pa je bila kwh na prebivalca. Povprečna letna poraba električne energije v občini Šentjernej pa je bila v letu kwh na prebivalca. Pri segmentu javne razsvetljave je potrebno upoštevati da niso nujno vsi porabniki električne energije za javno razsvetljavo, upravljavci javne razsvetljave. To pomeni, da tarifa namenjena javni razsvetljavi vključuje tudi porabo električne energije za razsvetljavo na regionalnih cestah, pogon semaforjev, razsvetljavo kulturnih spomenikov in dekorativnih fasad. Količina porabljene električen energije v okviru javne razsvetljave je odvisna od različnih dejavnikov, npr.: od vrste in starosti svetil, od opremljenosti občine z javno razsvetljavo, itd. 30

31 Tabela 6.5: Poraba električne energije v občini Šentjenej v letih 2010 in 2011 Občina Šentjernej Gospodinjski odjemalci Poslovni odjemalci Javna razsvetljeva Poraba el. energije (kwh) Število odjemalcev Poraba el. energije (kwh) Število odjemalcev SKUPAJ Diagram 6.12: Deleži skupne porabe električne energije za posamezne skupine porabnikov v občini Šentjernej za leto Poraba energije v prometu Promet se iz vidika preučevanja porabe energije in povzročanja emisij obravnava le v občinah, ki imajo mestni potniški promet. Pri upoštevanju rabe energije v prometu je potrebno upoštevati dejstvo, da se zaradi lastnosti prometa le tega ne da obravnavati v mejah določene občine, ker se velik del pogonskih goriv porabi ali pa oskrbuje zunaj meja izbrane občine. Nemogoče je določiti konkretne energetske kazalce na podlagi katerih bi merili učinkovitost energije v prometu znotraj izbrane občine. 31

32 6.7. Proizvodni in distribucijski energetski sistemi Oskrba z električno energijo Distribucijsko omrežje na področju občine Šentjernej Severni del občine Šentjernej, vključno s centrom Šentjerneja se napaja preko DV Kronovo iz RTP 110/20 kv Bršljin. DV Stopiče iz RTP 110/20 kv Gotna vas poteka po južnem delu občine Šentjernej in napaja južni del Šentjerneja, skupaj s periferijo. DV Stopiče iz RTP 110/20 kv Gotna vas pa napaja vzhodni del občine in več večjih odjemalcev (Krka, Arex, Iskra Pio,..) na koncu izvoda. Transformatorskih postaj 20/0,4 kv je 74, v osrednjem delu občine so pretežno kabelsko betonskega tipa, v okolici pa pretežno jamborsko železnega tipa. 20 kv omrežje je v večini prostozračno, skupaj dolgo cca 46 km, v osrednjem delu Šentjerneja pa kabelsko, v večini položeno v elektrokabelsko kanalizacijo. Skupna dolžina kabelskega SN omrežja znaša cca 21 km. V aktualnem načrtu razvoja omrežja (NRO), ki so ga pripravili za obdobje od leta 2013 do leta 2020 ima Elektro Ljubljana d.d. naslednje elektroenergetske objekte: 2013: 2014: 2015: 2016: 2017: 2018: - 2,9 km prostozračnega SN omrežja, - 1 km prostozračnega SN omrežja, 500 m prostozračnega NN omrežja in 500 m kabelskega NN omrežja za vzdrževanje obstoječega elektroenergetskega omrežja. - 1 transformatorska postaja s pripadajočim SN in NN omrežjem, - 2,5 km prostozračnega SN omrežja, - 0,8 km prostozračnega NN omrežja, - 1 km prostozračnega SN omrežja, 500 m prostozračnega NN omrežja in 500 m kabelskega NN omrežja za vzdrževanje obstoječega elektroenergetskega omrežja. - 1 transformatorska postaja s pripadajočim SN omrežjem, - 2 km kabelskega SN omrežja, - 1 km prostozračnega SN omrežja, 500 m prostozračnega NN omrežja in 500 m kabelskega NN omrežja za vzdrževanje obstoječega elektroenergetskega omrežja. - 3 transformatorske postaje s pripadajočim SN in NN omrežjem, - 0,8 km prostozračnega NN omrežja, - 2 transformatorski postaji s pripadajočim SN omrežjem, - 1 km prostozračnega SN omrežja, 500 m prostozračnega NN omrežja in 500 m kabelskega NN omrežja za vzdrževanje obstoječega elektroenergetskega omrežja. - 1 transformatorska postaja s pripadajočim SN omrežjem, - 1 km prostozračnega SN omrežja, 500 m prostozračnega NN omrežja in 500 m kabelskega NN omrežja za vzdrževanje obstoječega elektroenergetskega omrežja. - 1 transformatorska postaja s pripadajočim SN in NN omrežjem, - 1 km prostozračnega SN omrežja, 500 m prostozračnega NN omrežja in 500 m kabelskega NN omrežja za vzdrževanje obstoječega elektroenergetskega omrežja. 2019: - 1 transformatorska postaja s pripadajočim SN omrežjem, 32

33 km prostozračnega SN omrežja, 500 m prostozračnega NN omrežja in 500 m kabelskega NN omrežja za vzdrževanje obstoječega elektroenergetskega omrežja. - 3 transformatorske postaje s pripadajočim SN in NN omrežjem, - 1,5 km prostozračnega SN omrežja, - 2 transformatorski postaji s pripadajočim SN omrežjem, - 1 km prostozračnega SN omrežja, 500 m prostozračnega NN omrežja in 500 m kabelskega NN omrežja za vzdrževanje obstoječega elektroenergetskega omrežja. Uvrstitev objekta v NRO še ne pomeni, da bo slednji zagotovo izgrajen, saj je izvedba pogojena z razpoložljivimi finanačnimi sredstvi plana investicij za posamezno leto Proizvodnja električne energije Na območju občine Šentjernej se nahajajo štiri sončne (fotovoltaične) elektrarne, ki imajo skupno instalirano moč 1.041,44 kw. Če upoštevamo, da je povprečna proizvodnja električne energije s pomočjo 1kW sončne elektrarne v Sloveniji kwh/leto sončne elektrarne v Šentjerneju skupno proizvedejo 1.093,5 MWh električne energije. Povprečna letna poraba električne energije v gospodinjstvih znaša kwh, torej sončne elektrarne v Šentjerneju letno proizvedejo električne energije za potrebe skoraj 350 gospodinjstev. Slika 6.8: Sončne elektrarne v Šentjerneju Tabela 6.6: Proizvajalci električne energije v občini Šentjernej Naziv elektrarne Lokacija Nazivna moč (kw) MFE MATISA ŠENTJERNEJ 225 MFE KOBRA ŠENTJERNEJ 46,92 MFE AHIL ŠENTJERNEJ 49,92 MFE PODGORJE ŠENTJERNEJ 719,6 Skupaj 1041,44 33

34 6.8. Javna razsvetljava Upravljalec javne razsvetljave v občini je občina Šentjernej. Za vzdrževanje pa skrbi Elektro Ljubljana DE Novo mesto. Javna razsvetljava pretežno osvetljuje ceste, od katerih prevladujejo občinske, javne površine parkirišča, ustanove cerkve in pokopališča ter športna igrišča in okolico družbenih objektov. Podrobnejši opis stanja javne razsvetljave v občini in predlogi za uskladitev z veljavno zakonodajo so podani v Načrtu javne razsvetljave, ki ga je po naročilu občine Šentjernej izdelal JAN ING d.o.o. iz Kranja leta Tabela 6.6: Pregled javne razsvetljave v občini Šentjernej Skupno število svetilk 664 Skupna instalirana moč sijalk Letna poraba električne energije Število svetilk v skladu z uredbo (november 2010) W Delež svetil v skladu z uredbo 28 % Ocenjena letna poraba električne energije na prebivalca kwh 60,37 kwh 6.9. Hlajenje prostorov V občini Šentjernej ni večjih sistemov namenjenih za hlajenje. V javnih objektih in tudi v industriji se za hlajenje uporabljajo večinoma lokalni sistemi Skupna raba energije V tem poglavju je združena celotna poraba toplotne energije za vse skupine porabnikov v občini Šentjernej. Za ogrevanje individualnih stanovanj se v občini Šentjernej po podatkih SURS-a (popis prebivalstva 2002) uporablja predvsem les in lesni odpadki (56,5 %) ter ekstra lahko kurilno olje (34,3 %). Skupna poraba toplotne energije za ogrevanje individualnih stanovanj v občini Šentjernej je ocenjena na MWh. Skupna poraba električne energije za gospodinjstva v letu 2010 je bila MWh. V javnih objektih, ki smo jih zajeli v naših analizah in od katerih smo prejeli podatke je poraba energije za ogrevanje v letu 2010 znašala MWh. Poraba električne energije pa je v javnih objektih znašala 364 MWh. Skupna poraba energije za ogrevanje in tehnologijo v industriji ter poraba energije pri ostalih porabnikih v občini Šentjernej za leto 2010 je MWh. Poraba električne energije v industriji in ostalih porabnikih za leto 2010 pa je znašala MWh. 34

35 Diagram 6.14: Skupna poraba toplotne energije v letu 2010 glede na skupine porabnikov Iz zgornjega diagrama je razvidno, da je največji porabnik toplotne energije v občini Šentjernej stanovanjski sektor. Upoštevati pa je potrebno tudi, da se določen delež obrti in pa tudi industrije izvaja v objektih, ki spadajo med stanovanjske, tako da je končni delež porabljene toplotne energije v stanovanjskem sektorju malo manjši. Tabela 6.7: Podatki o skupni porabi energije v MWh v občini Šentjernej za leto 2010 ELKO Les in lesni ostanki UNP Elektrika Drugi viri Skupaj Stanovanjski sektor Javni sektor 170 / / / Industrija in obrt / Ostali / 980 SKUPNO Skupna poraba toplotne energije v občini Šentjernej v letu 2010 je bila MWh, skupna poraba električne energije pa je v letu 2010 bila MWh. Diagram 6.15: Delež posameznih vrst energije v letu

36 Poraba in struktura energentov V tabeli je prikazana struktura in poraba energentov v občini Šentjernej v letu Iz diagrama in tabele je razvidno, da je glavni energent v občini Šentjernej les in lesni ostanki. Tabela 6.8: Poraba energentov v občini Šentjernej v letu 2010 ELKO (l) Les in lesni ostanki (m 3 /prm) UNP (m 3 ) Stanovanjski sektor Javni sektor / Industrija in obrt Ostali SKUPNO m 3 / prm Diagram 6.16: Deleži skupne porabe posameznih energentov 36

37 7. ANALIZA OSKRBE Z ENERGIJO 7.1. Oskrba z električno energijo Za oskrbo občine Šentjernej skrbi podjetje Elektro Ljubljana d.d..severni del občine Šentjernej, vključno s centrom šentjerneja se napaja preko DV Kronovo iz RTP 110/20 kv Bršljin. DV Stopiče iz RTP 110/20 kv Gotna vas poteka po južnem delu občine Šentjernej in napaja južni del Šentjerneja, skupaj s periferijo. DV Stopiče iz RTP 110/20 kv Gotna vas pa napaja vzhodni del občine in več večjih odjemalcev (Krka, Arex, Iskra Pio,..) na koncu izvoda. Po podatkih nekaterih večjih porabnikov električne energije prihaja v občini Šentjernej do večkratnih izpadov električne energije, kar zelo moti sam delovni proces in proizvodnjo ter povzroča tudi veliko gospodarsko škodo Sistem daljinskega ogrevanja V občini Šentjernej ne obstaja noben večji sistem za daljinsko oskrbo s toploto, ki bi oskrboval s toploto porabnike na večjem območju naselja Oskrba z lesno biomaso Glede na naravne danosti je smotrno izkoriščati lesno biomaso, obnovljiv vir energije, ki ga je v občini Šentjernej v izobilju. V planu občine je kot alternativna možnost nova kurilnica na lesno biomaso s sistemom daljinskega ogrevanja za ogrevanje več javnih objektov in manjših stanovanjskih blokov. Pomembno vlogo pri koriščenju gozda bi morale imeti lokalne agrarne skupnosti, ki bi zagotavljale sekance oziroma lesno biomaso Oskrba z geotermalno energijo Oskrba z geotermalno energijo je predvsem primerna za manjše lokacije, za eno/dvodružinske hiše oziroma manjše stanovanjske bloke in mikro sisteme daljinskega ogrevanja. 37

38 7.5. Oskrba s tekočimi gorivi Občina Šentjernej nima težav z oskrbo s tekočimi gorivi. Podjetja, ki skrbijo za oskrbo občine s tekočimi gorivi, so: Petrol, d.d. ÖMV Istrabenz Slovenija, d.o.o. Butan Plin, d.d Plinovodno omrežje V občini Šentjernej ni plinovodnega omrežja, ne na zemeljski plin ne na utekočinjeni naftni plin. Podjetje Istrabenz Plini je vzpostavilo sistem štirih plinohramov na UNP, posamezni objekti imajo urejene priključke, vendar se plinovodno omrežje še ni razvilo. 38

39 8. EMISIJE ŠKODLJIVIH SNOVI Raba energije je vedno povezana z vplivi na okolje. Pri zgorevanju goriv za proizvodnjo toplotne energije obremenjujemo okolje z bolj ali manj škodljivimi snovmi. Izpuste snovi v okolje s skupnim imenom imenujemo»emisija«. v kurilni napravi nastajajo kot produkti zgorevanja dimni plini in z njimi emisije škodljivih snovi predvsem CO 2, CO, NO x, SO 2 in trdni delci. Sestava dimnih plinov je odvisna od kakovosti zgorevanja. Koncentracije posameznih emitiranih elementov, ki jih je dovoljeno spuščati v okolje so določene z mejno emisijsko koncentracijo. Zaradi podnebnih sprememb, ki so posledica emisij toplogrednih plinov, so države po svetu sprejele vrsto ukrepov za njihovo znižanje. Leta 1997 se je oblikoval Kjotski sporazum, s katerim naj bi države podpisnice zmanjšale izpust toplogrednih plinov za 5,2 % od ravni, ki je bila ugotovljena leta Doslej ga je ratificiralo več kot 170 držav, med njimi tudi Slovenija. Slovenija je protokol ratificirala leta 2002 je zavezana, da izpuste toplogrednih plinov v obdobju zniža za 8 % pod raven iz leta Vlada RS je decembra 2007 sprejela operativni program zmanjšanja izpustov za obdobje Zmanjšanje emisij bo doseženo z: izboljšanjem energetskih lastnosti stavb in delovanja ogrevalnih in hladilnih sistemov, povečanjem rabe OVE in zamenjavo goriv z večjo vsebnostjo ogljika z gorivo z nižjo vsebnostjo ogljika v gospodinjstvih in v storitvenem sektorju za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, kvalificirano proizvodnjo električne energije (soproizvodnja električne energije in toplote ter proizvodnja električne energije na osnovi obnovljivih virov), večjo energetsko učinkovitostjo rabe električne energije v gospodinjstvih in storitvenih dejavnostih. Za preračun emisij za različne vrste energentov se uporabljajo standardni podatki, ki so prikazani v tabeli Tabela 8.1: Vrednosti za preračun emisij posameznih energentov Energent CO 2 SO X NO X C XH X CO prah kg/tj kg/tj kg/tj kg/tj kg/tj kg/tj ELKO UNP Zemeljski plin Les Elektrika Rjavi premog Vir: IJS, Center za energetsko učinkovitost: Zmanjševanje emisij TPG. Za pregled emisijskih faktorjev podajamo lastnosti posameznih spojin: Žveplov dioksid (SO 2 ): molska masa je 64 g/mol; strupen, brezbarven plin težji od zraka in ostrega vonja, ki z vodno paro tvori žveplasto kislino, ki je kot vodna raztopina nizke koncentracije poznana kot»kisel dež«in se utemeljeno povezuje z problematiko»umiranja gozdov«. SO 2 lahko povzroči različne bolezni kot so bronhitis, draženje dihalnih poti,.. 39

40 Ogljikov monoksid (CO): molska masa je 28 g/mol; približno enako težek kot zrak, življenjsko nevaren strupen plin. CO je brezbarven plin brez vonja in zato še posebno nevaren in se pri vdihovanju veže na hemoglobin namesto kisika, zato lahko pri izpostavljenosti višjim koncentracijam pride do ti. Zadušitve celic. CO nastaja pri nepopolnem izgorevanju. Dušikovi oksidi (NO x ): molska masa je 46 g/mol kot NO 2 ; težji od zraka, nastaja pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo dušik ter pri visokih temperaturah zgorevanja nad C. dušikovi oksidi so življenjsko nevarni plini. Ogljikov dioksid (CO 2 ): molska masa je 44 g/mol; brezbarven plin, težji od zraka, nastaja pri vseh procesih zgorevanja. CO 2 je glavni krivec za učinek tople grede in njegova koncentracija v atmosferi se stalno povečuje kar je posledica industrializacije in stalnega naraščanja prebivalstva na zemlji. Ogljikovodiki (C x H x ): v dimnih plinih, so produkt nepopolnega zgorevanja Tabela 8.2: Emisije spuščene v okolje v kg v občini Šentjernej v letu 2010 CO 2 SO x NO x C x H x CO prah ELKO UNP Les in lesni odpadki Skupaj V tabeli 2.14 so prikazane emisije, ki se v ozračje sprostijo na območju občine Šentjernej. V letu 2010 se je na območju občine Šentjernej v zrak sprostilo t CO 2. Poleg navedenih količin, pa se na področju Slovenije v ozračje sprostijo še dodatne količine emisij na račun električne energije porabljene v občini Šentjernej. Diagram 7.1: Emisije plinov, ki se ustvarijo pri proizvodnji energije v kg/leto 40

41 9. POTENCIAL LOKALNIH ENERGETSKIH VIROV (LOKALNI OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE) Na območju občine Šentjernej je prisotno izkoriščanje obnovljivih virov energije (OVE). Glavni obnovljivi vir je lesna biomasa, ki se izkorišča predvsem za ogrevanje v zasebnih stanovanjih saj se z lesno biomaso ogreva kar 56% vseh stanovanj (Vir:SURS Popis prebivalstva 2002). Velik porabnik biomase je tudi tovarna pohištva Podgorje, ki vse lesne ostanke porabi za lastne potrebe. Na območju občine se nahajajo še tri večje žage, ki prav tako večino lesnih ostankov pokurijo za lastne potrebe. Na področju občine Šentjernej je prisotna proizvodnja električne energije iz OVE fotovoltaične elektrarne z skupno instalirano močjo 1.041,44 kw. V porastu pa je tudi izkoriščanje toplotnih črpalk in sprejemnikov sončne energije predvsem za pripravo tolpe sanitarne vode in tudi za ogrevanje v individualnih hišah Lesna biomasa Energetika obravnava biomaso kot organsko snov, ki jo lahko uporabimo kot vir energije. Sem spada: les in lesni ostanki (lesna biomasa), ostanki iz kmetijstva, nelesnate rastline uporabne za proizvodnjo energije, sortirani odpadki iz gospodinjstev, odpadne gošče oziroma usedline ter organska frakcija mestnih komunalnih odpadkov in odpadne vode živilske tehnologije. Biomasa sodi med obnovljive vire energije. Lesna biomasa je najbolj znana oblika biomase. Okrog 7-10 odstotkov osnovnih energetskih potreb na svetu zadostimo z lesno biomaso, ki obsega predvsem naravni les. V skupino lesne biomase uvrščamo: les iz gozdov, les iz površin v zaraščanju, les iz kmetijskih in urbanih površin, lesne ostanke primarne in sekundarne predelave lesa, odslužen (neonesnažen) les. Z lesno biomaso v prvi vrsti pridobivamo toploto, ki jo nato lahko uporabimo za ogrevanje ali pa tudi za proizvodnjo električne energije. Pretvorba energije lesne biomase v toplotno energijo poteka v kotlih. Sodobni kotli so narejeni tako, da pridobivanje toplote poteka čim bolj učinkovito in okolju prijazno ter hkrati čim bolj udobno kar je doseženo z avtomatizacijo kurjenja. Prednosti izkoriščanja lesne biomase: je obnovljiv vir energije, prispeva k čiščenju gozdov, zmanjšuje emisije CO 2 in SO 2, zmanjšuje uvozno odvisnost, zagotavlja razvoj podeželja, odpira nova delovna mesta. 41

42 Slabosti izkoriščanja lesne biomase je visoka cena tehnologije in še vedno premajhno zavedanje pomena obnovljivih virov energije (Vir: ). Potencial lesne biomase v Sloveniji Slovenija je izredno gozdnata država z kar 57 % površine poraščene z gozdovi. Po analizah projekta, zaključenega v letu 2005, so v Sloveniji daleč najpomembnejši vir lesne biomase za energijo gozdovi. Po analizi načrtovanega poseka ter analizi sortimentne strukture poseka je trajni potencial lesne biomase za energetsko rabo iz gozdov okrog m³ letno (Podatki ZGS). Slika 9.1: Delež gozda po občinah Vir: V zasebnih gozdovih se v zadnjih letih poseka le približno dve tretjini tiste količine lesa, ki bi ga bilo možno posekati po gozdnogospodarskih načrtih. Razlog je predvsem v tem, da v Sloveniji prevladuje majhna zasebna gozdna posest (v povprečju meri le 2,6 ha), majhni gozdni posestniki pa, razen v primeru, da sami potrebujejo drva, nimajo ekonomskega interesa za gospodarjenje s svojimi gozdovi. 42 Vir: Slika 9.2: Načrtovan posek lesa primernega za energetsko rabo iz gozdov (ZGS, 2005) Z povečevanjem realizacije načrtovanega poseka bi lahko povečali tudi količine lesa primernega za energetsko rabo. Po projekcijah ZGS bi lahko do leta 2020 povečali posek

43 lesa uporabnega v energetske namene za več kot 100 %. Delež gozda v občini je izračunan na podlagi podatkov Zavoda za gozdove o površinah gozda in podatkov Statističnega letopisa RS o površinah občin. Vir: Slika 9.3: Potencial lesne biomase na negozdnih zemljiščih v Sloveniji (ZGS,2005) Iz vsakdanjega življenja vemo, da na podeželju lastniki zemljišč pridobijo na svojih negozdnih zemljiščih vsako leto precej lesa slabše kakovosti, s katerim krijejo svoje potrebe po drveh. Les pridobijo pri obsekovanju živih mej, s posekom posamičnih dreves ali dreves, ki rastejo v šopih ali skupinah drevja zunaj gozda, s posekom starega sadnega drevja ali tudi z žaganjem debelejših vej ipd. V letu 2004 je ZGS z metodo dvostopenjskega vzorčenja na negozdnih zemljiščih ocenil prirastek, lesno zalogo ter potencial lesa uporabnega v energetske namene. Na negozdnih zemljiščih v Sloveniji trajno razpoložljivo okrog m³ lesa uporabnega v energetske namene letno. 43 Vir: Slika 9.4: Ocenjene količine lesnih ostankov na nivoju upravnih enot (GIS, 2005) Na Gozdarskem inštitutu so v letu 2004 izvedli obširno anketiranje lesnopredelovalnih obratov. Glavni namen anketiranja je bil zbrati podatke o razpoložljivih količinah lesnih ostankov v Sloveniji. Skupna količina lesnih ostankov je bila izračunana iz vrnjenih vprašalnikov (N=360). Ocenjujemo, da je v Sloveniji letno nekaj več kot t lesnih ostankov. Če upoštevamo še delež lesnih ostankov, ki ga uporabijo podjetja sama za pokrivanje svojih potreb po energiji, potem je trenutno letno na razpolago še t lesnih ostankov.

44 Potencial lesne biomase v občini Šentjernej Gozdovi v občini Šentjernej (gozdnogospodarsko območje Novo mesto jug in Brežice) po podatkih gozdnogospodarskih načrtov pokrivajo 9.599,31 ha gozdov, kar predstavlja 45,6 % gozdnatost. V zasebni lasti je 4.165,55 ha kar predstavlja 93,4 %. Podatki za površino in posek v državnih gozdovih niso povsem zanesljivi, ker se je v ureditvenem obdobju zaradi denacionalizacijskih postopkov menjalo lastništvo, ki se zaradi predpisanega vodenja evidenc ne more ažurirati (Vir: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Novo mesto in Brežice). Gozd predstavlja enega od pomembnih naravnih obnovljivih virov, s katerim lahko ob primernem izkoriščanju in tehnologiji zagotavljamo ustrezno preskrbo lesnopredelovalne industrije z lesnimi surovinami, hkrati pa tudi določeno stopnjo energetske oskrbe prebivalstva. Povprečna lesna zaloga gozdov na območju občine Šentjernej znaša 277 m 3 /ha in tekoči letni prirastek 7,6 m 3 /ha. Načrtovani desetletni možni posek pa je cca m 3 lesa. Z gozdovi je potrebno gospodariti na sonaraven način z namenom zagotavljanja trajnega opravljanja vseh funkcij, ki se pojavljajo v prostoru. Tabela 9.1: Skupna lesna zaloga in letni prirastek v gozdovih v občini Šentjernej Skupna lesna zaloga (m 3 /ha) Letni prirastek (m 3 /leto/ha) Iglavci 51 2,3 Listavci 227 5,4 Skupaj 278 7,6 Tabela 9.2: Načrtovani desetletni možni posek v gozdovih v občini Šentjernej Zasebni(m 3 ) Državni (m 3 ) Skupaj (m 3 ) Iglavci Listavci Skupaj Tabela 9.3: Podatki za predhodni desetletni gozdnogospodarski načrt za obdobje Skupaj (m 3 ) Načrtovan posek Iglavci Realiziran posek Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj

45 Ocena energetskega potenciala lesne biomase iz gozdov Najvišji možni posek po veljavnih gozdnogospodarskih načrtih znaša 2,23 m 3 /ha/leto, kar pomeni, da se letno lahko poseka približno m 3 lesa, ki je realiziran z m 3, torej v gozdu letno ostane m 3 dovoljenega poseka. Ostankov in lesa za drva je na področju občine Kamnik vsaj 60% poseka, tako da je ocena letnega razpoložljivega potenciala za gorivo cca m 3. Če upoštevamo, da je to predvsem bukov in smrekov gozd in upoštevamo kurilnost kwh/m 3 lahko dobimo MWh energije, kar znese litrov ELKO ali m 3 UNP. Energetski potencial lesne biomase, ki ostaja v šentjernejskih gozdovih, predstavlja več kot polovico porabe fosilnih goriv za ogrevanje stanovanj v občini in je iz narodno gospodarskega vidika nedopustno potratno razsipavati z denarjem in kupovati energente v tujini, svoje na dosegu roke pa puščati propadati. Potencial lesnih ostankov iz lesno predelovalnih obratov Na področju občine Šentjernej je nekaj manjši lesno predelovalnih obratov, ki svoje lesne ostanke sami pokurijo. Večji proizvajalec in pa tudi porabnik lesnih ostankov je tovarna Podgorje, ki vse lesne ostanke tudi sama pokuri Sončna energija Sonce, večni jedrski reaktor, je praktično neizčrpen vir obnovljive energije. Čist in donosen vir, ki nama lahko zagotovi pomemben del energije za naše potrebe. Energija, ki jo sonce seva na zemljo, je krat večja od energije, kot jo porabi človek. To je energija, ki se obnavlja, ne onesnažuje okolja in je hkrati brezplačna. Zato, mora biti cilj izkoriščati to energijo v največjem možnem obsegu. Sončno energijo lahko uporabljamo za ogrevanje prostorov, vode, ogrevanje bazenov in za proizvodnjo elektrike za osvetljevanje in hišne porabnike. Pri tem pa se pojavijo določeni tehnični in investicijski problemi. Kakor koli sončna energija je energija prihodnosti, njeno uveljavitev pa ovira le draga cena v primerjavi z konvencionalnimi viri energije. Sončno energijo lahko izkoriščamo na tri načine: s solarnimi sistemi za ogrevanje in osvetljevanje prostorov - pasivna izraba. Pomeni rabo primernih gradbenih elementov (okna, sončne stene, stekleniki ipd) za ogrevanje stavb, osvetljevanje in prezračevanje prostorov. s sprejemniki sončne energije za pripravo tople vode in ogrevanje prostorov - aktivna izraba. Pomeni rabo sprejemnikov sončne energije v katerih se segreje voda za pripravo tople vode in zrak za ogrevanje prostorov. s sončnimi celicami za proizvodnjo električne energije - fotovoltaika. Gre za pretvorbo sončne energije neposredno v električno energijo preko sončnih celic. Proces pretvorbe je čist, zanesljiv in potrebuje le svetlobo kot edini vir energije. Prednosti izkoriščanja sončne energije: proizvodnja električne energije iz fotovoltaičnih sistemov je okolju prijazna, izkoriščanje sončne energije ne onesnažuje okolja, proizvodnja in poraba sta na istem mestu, fotovoltaika omogoča oskrba z električno energijo odročnih področij in oddaljenih naprav. 45

46 Slika 9.5: Letno globalno sončno obsevanje Slovenije Slabosti izkoriščanja sončne energije: težave pri izkoriščanju sončne energije zaradi različnega sončnega obsevanja posameznih lokacij, cena električne energije pridobljene iz sončne energije je veliko dražja od tiste proizvedene iz tradicionalnih virov. Slovenija ima glede na ugodno zemljepisno lego precejšnje potenciale za rabo sončne energije. Po podatkih ARSO je energetski potencial sončne energije v Sloveniji PJ, seveda pa je le majhen del te energije možno izkoristiti za energetske namene. Najbolj obsevano je območje Primorske, kar je razvidno iz slike. Občina Šentjernej, ki leži v jugovzhodnem delu Slovenije prejme med 4200 MJ/m 2 /a in 4400 MJ/m 2 /a sončne energije. Glede na trend večanja števila ur sončnega obsevanja od leta 1981 naprej pa tudi izboljševanje tehnologije zajema sončne energije, bo tudi v bodoče sončna energija pomemben vir energije, ki do danes ni bil izkoriščen glede na potenciale, ki jih ponuja. Iz navedenega lahko sklepamo, da bi bilo vredno bolj izkoriščati sončno energijo bodisi za ogrevanje sanitarne vode ali pa proizvodnjo elektrike. Zavedati pa se je treba, da je količina proizvedene energije iz sončne energije odvisna od: letnega časa (večji potencial ima poleti), usmeritve sprejemnikov sončne energije in/ali celic (optimalen kot je 30 glede na vodoravno površino in obrnjeno proti jugu), lokacije (v osojnih legah, na lokacijah kjer sonce vzide pozneje oz. prej zaide pridobimo manj energije lot v prisojnih legah). (Vir: ). 46

47 9.3. Fotovoltaika Fotovoltaika (PV angl.»photovoltaics«) je mlada znanstvena veda in še mlajša gospodarska panoga, ki že dokazuje, še bolj pa obeta, da bo pomembno pripomogla k trajnostni oskrbi z električno energijo in pri tem ne bo obremenjevala okolja. Fotonapetostni sistemi pretvarjajo svetlobno energijo neposredno v električno energijo z izkoriščanjem fotonapetostnega pojava. Proces neposredne pretvorbe se vrši v raznovrstnih sončnih celicah, ki so povezane v fotonapetostni (PV) modul kot neločljiva celota. Učinkovitost pretvorbe svetlobne energije v električno je močno odvisna od tipa sončnih celic in pogojev delovanja. Razpon učinkovitosti pretvorbe sega od nekaj procentov pri najbolj cenenih celicah ali modulih pa do celo preko 40 % pri najbolj zahtevnih in najdražjih izvedbah. Modularna zasnova fotonapetostnih generatorjev omogoča izdelovanje sistemov za oskrbo z električno energijo zelo različnih moči od samo nekaj tisočink vata za zapestne ure do sistemov z nazivno močjo nekaj kw za samostojne porabnike, kot so na primer gorske koče, in celo do omrežnih fotonapetostnih sistemov, t. i. sončnih elektrarn, z nazivno močjo nekaj deset MW. Fotovoltaika se razvija v obsežen, trajnostno naravnan in inovativen gospodarski sektor, ki tudi Sloveniji ponuja veliko priložnost za razvoj in prodor naprednih tehnologij izrabe obnovljivih virov energije. Delitev PV sistemov Fotonapetostni (PV) sistemi neposredno pretvarjajo sončno energijo v električno. Delimo jih na: samostojne PV-sisteme, ki oskrbujejo z električno energijo porabnike znotraj lokalnega električnega omrežja. Med njimi ločimo: PV sisteme brez ali z akumulatorjem (slika 1), PV sistemi z enosmernimi porabniki ali izmeničnimi porabniki, čiste ali hibridne PV-sisteme (v kombinaciji z drugimi generatorji električne energije). omrežne PV-sisteme, ki so oddajajo električno energijo v električno omrežje in jih zato imenujemo sončne elektrarne. Med njimi ločimo: razpršene sisteme (hišne sončne elektrarne) in centralne sisteme (velike sončne elektrarne z močjo nad 100kWp) Samostojni PV-sistemi Samostojni fotonapetostni sistemi za napajanje naprav ali majhnih porabnikov so v splošnem sestavljeni iz fotonapetostnega generatorja, polnilnega regulatorja, akumulatorja in regulatorja napetosti. Lahko oskrbujejo enosmerno breme (slika 1). Fotonapetostni generator je sestavljen iz medsebojno povezanih fotonapetostnih (PV) modulov, ki so najmanjše celote med seboj povezanih sončnih celic (običajno zaporedno vezanih), znotraj katerih poteka fotonapetostna pretvorba. Poleg majhnih PV-modulov za napajanje specifičnih izdelkov (na primer v kalkulatorju) se izdelujejo predvsem standardni PV-moduli za vršne moči od nekaj vatov do nekaj sto vatov. Vršna moč PV-modula se določa pod standardnimi testnimi pogoji (AM1.5, 1000 Wm-2, 25 C). Standardni moduli so dimenzionirani za nominalne napetosti okrog od 15 do 17 voltov in so primerni za polnjenje 12-voltnih akumulatorjev. Mehanska konstrukcija modulov mora biti takšna, da so moduli dolgoročno odporni proti vplivom okolja. Predvidena življenjska doba fotonapetostnih modulov presega garancijsko dobo, ki trenutno dosega 20 ali celo 25 let. PV-generator kot glavna komponenta mora vzdržati tako dolgo tudi pod ekstremnimi vremenskimi razmerami, kot so na primer ekstremne temperature, nevihte 47

48 in toča. Vso življenjsko dobo mora biti zagotovljena popolna električna varnost, prav tako mora sončni generator do konca nominalne življenjske dobe obdržati 80 odstotkov nominalne moči. Vsak tip modula mora pred uporabo prestati zahtevne tipske teste. Za silicijeve kristalne PV-module (90-odstotni tržni delež) so opisani v standardu IEC Slika 9.6: Shematski prikaz osnovnega PV-sistema za napajanje enosmernih porabnikov. Za zaščito akumulatorjev pred prenapolnitvijo ali preizpraznitvijo uporabljamo med fotonapetostnim generatorjem, baterijo in bremenom polnilni regulator. Slika 2 prikazuje koncept hibridnega sistema, ki poleg PV-generatorja vključuje še vetrni in motorni generator. Za pogon motornega generatorja pogosto uporabljamo dizelsko gorivo. Običajno je hišno omrežje izvedeno kot nizkonapetostno omrežje z izmeničnimi porabniki. Primer takega hibridnega sistema najdemo v planinski koči na Kredarici ali turistični kmetiji Abram na Nanosu. Ta tip samostojnega PV sistema velja v Sloveniji za najbolj razširjenega. Slika 9.7: Shematski prikaz hibridnega sistema za izmenične porabnike Omrežni PV-sistemi Konfiguracij omrežnih PV-sistemov je mnogo, vsem pa je značilno, da poleg PV-generatorja potrebujejo razsmernik. Med omrežnimi PV-sistemi so najbolj perspektivni razpršeni omrežni PV-sistemi (slika 3), ki zahtevajo le PV-generator, razsmernik, dodatni števec električne energije in zaščitne komponente. 48

49 Slika 9.8: Shematski prikaz omrežnega PV-sistema, tako imenovane sončne elektrarne. Prednost omrežnih PV-sistemov je, da ne potrebujejo akumulatorjev za shranjevanje energije, trenutna moč se troši kjerkoli na območju omrežja. Trenutno je delež sončne energije, ki se po fotonapetostni pretvorbi pošilja v omrežje, še razmeroma majhen (sploh v Sloveniji, kjer obratujejo le tri sončne elektrarne), po napovedih evropskega strokovnega telesa PV-TRAC pa naj bi elektrika iz sončnih elektrarn v prihodnje igrala pomembno vlogo, saj ocenjujejo, da se bo leta 2030 njen letni delež dvignil na štiri odstotke. Slika 9.9: Polje PV-modulov kot PV-generator in priključno ohišje na hrbtni strani PV modula. Izkoriščanje sončne energije v občini Šentjernej Za izkoriščanje sončne energije ne obstajajo stroge omejitve, kajti gre za individualne sisteme, ki se uporabljajo v kombinaciji z ostalimi viri energije. Tu mislimo predvsem na sisteme za ogrevanje objektov in za ogrevanje sanitarne vode. Za individualne objekte je tehnologija ogrevanja sanitarne vode in samega ogrevanja enostavna in tudi finančno sprejemljiva, predvsem ogrevanje sanitarne vode saj je poraba le te velika. Na območju občine Šentjernej bi lahko sončno energijo za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode izkoriščali predvsem po vaseh, na objektih ki so orientirani tako, da omogočajo najboljši sprejem sončne energije. Tudi pri individualnih hišah je prisotna uporaba sprejemnikov sončne energije za pripravo tople sanitarne vode. Podatkov koliko stavb ima sprejemnike nimamo. Sončno energijo lahko izrabimo tudi za proizvodnjo električne energije. To je tako imenovana zelena proizvodnja električne energije, ki ima zagotovljeno odkupno ceno. Na območju občine Šentjernej obratujejo štiri elektrarni na sončno energijo z instalirano močjo več kot kw. 49

50 9.4. Vodna energija Voda je najpomembnejši obnovljivi vir energije in kar 21, 6% vse električne energije na svetu je proizvedeno z izkoriščanjem energije vode oziroma hidroenergije. Pretvorba hidroenergije v električno energijo poteka v hidroelektrarnah. Količina pridobljene energije je odvisna tako od količine vode kot od višinske razlike vodnega padca. Glede na to razlikujemo različne tipe hidroelektrarn: pretočne elektrarne, ki izkoriščajo veliko količino vode, ki ima relativno majhen padec. Reko se zajezi, ne ustvarja pa se zaloga vode; akumulacijske hidroelektrarne, ki izkoriščajo manjše količine vode, ki pa ima velik višinski padec. Pri teh elektrarnah akumuliramo vodo z nasipi ali s poplavljanjem dolin in sotesk; pretočno-akumulacijske hidroelektrarne, ki so kombinacije prej omenjenih. Gradijo se v verigi v kateri ima le prva elektrarna akumulacijsko jezero. male hidroelektrarne so manjši objekti postavljeni na manjših vodotokih. V Sloveniji štejemo za male hidroelektrarne tiste, ki imajo moč do 10 MW. V Sloveniji je v hidroelektrarnah proizvedeno 24,5% vse proizvedene električne energije. Prednosti izkoriščanja hidroenergije: ne onesnažuje okolja, dolga življenjska doba in relativno nizki obratovalni stroški. Slabosti izkoriščanja hidroenergije: izgradnja hidrocentral predstavlja velik poseg v okolje, nihanje proizvodnje glede na razpoložljivost vode po različnih mesecih leta, visoka investicijska vrednost. Izkorišča se predvsem kinetična energija vodnih tokov in energija, ki izvira iz temperaturnih razlik večjih vodnih gmot (oceani, morja, jezera). Izkoriščanje vodnega potenciala v občini Šentjernej V občini Šentjernej ni izkoriščanja vodnega potenciala Energija vetra Večina vetrnih elektrarn potrebuje veter s hitrostjo okoli 5m/s, da prične obratovati. Pri previsokih hitrostih, običajno nad 25 m/s, se vetrne elektrarne ustavijo, da ne bi prišlo do poškodb. Maksimalne moči se dobijo pri hitrosti okoli 15 m/s. Med 15 in 25 m/s proizvedejo vetrnice največ električne energije. Pri previsokih ali prenizkih hitrostih vetra je vetrna elektrarna zaustavljena in takrat ne proizvaja električne energije. Na grebenih, kjer pihajo ugodni vetrovi se navadno postavi večje število vetrnih elektrarn, ki skupaj tvorijo polje vetrnih elektrarn. Največje polje vetrnih elektrarn se nahaja v Kaliforniji. Vetrna energija je obnovljiv vir energije, ki se ga v Sloveniji še zelo malo izkorišča. Postavljene so manjše vetrnice za proizvodnjo majhne količine električne energije na odročnih krajih. Znotraj držav Evropske unije ima največ vetrnih elektrarn Nemčija, sledijo pa ji Danska in Španija. 50

51 Prednosti izkoriščanja energije vetra: enostavna tehnologija, proizvodnja električne energije iz vetrnih elektrarn ne povzroča emisij. Slabosti izkoriščanja energije vetra: vizualni vpliv na okolico zaradi svoje velikosti, v neposredni bližini povzročajo določen nivo hrupa. Slika 9.10: Vetrni potencial v Sloveniji (vir: Potencial energije vetra je za občino Šentjernej zanemarljiv Bioplin Bioplin lahko pridobimo iz organske biomase (koruza, trave, detelja, krmna pesa, listi sladkorne pese, sončnice, ogrščice,..) in iz hlevskega gnoja in gnojevke. Sproščanje bioplina poteka v procesu anaerobne digestacije (fermentacije), pridobljeni plin pa ima podobne lastnosti kot zemeljski plin in ga lahko uporabimo za proizvodnjo toplote in električne energije ter kot pogonsko gorivo za kmetijsko mehanizacijo. Bioplin je zmes plinov, ki nastane pri anaerobnem vrenju (brez prisotnosti kisika) v napravi, ki jo imenujemo digestor oz. fermentor. Razkroj biomase in živalskih odpadkov poteka s pomočjo razkrojnih organizmov, kot so bakterije in plesni. Ko se organska snov razkroji v anaerobni okolici jo metanogene bakterije pretvarjajo v metan. Količina proizvedenega metana je odvisna od: vrste živalskih odpadkov, konstrukcije bioplinske naprave in vodenja procesa fermentacije ter obratovanja. Pomembna je tudi specifična obremenitev razkrojnega prostora, čas fermentiranja, intenzivnost mešanja. Odvisno od procesa digestacije se procent metana giblje med 55% in 75%. 51

52 Naprave za pridobivanje bioplina iz živalskih odpadkov se razlikujejo glede na: velikost naprav (za enega uporabnika, skupinska, velika oz. centralizirana) vrsto substrata (biomasa iz gnoja ali iz drugih organskih odpadkov) uporabljeno tehnologijo (zbiralni ali pretočni sistem) Osnovni deli naprave za proizvodnjo bioplina so: sistem za transport substrata do naprave in od naprave zbiralne jame (zbiralnik sveže gnojevke) digestorija zbiralnik bioplina (plinohram) zbiralnik izrabljenega substrata sistem za izrabo plina v energetske namene (sistem za SPTE, kotel). V digestoriju, ki se ogreva je nameščeno mešalo s katerim se pospešuje razgradnja substrata in preprečuje tvorba usedlin. Hitrost presnove organskih snovi in reprodukcija mikroorganizmov sta funkciji temperature. Večina digestorijev je konstruirana za delovanje je v območju s temperaturo 35 C, njihova zmogljivost pa je lahko od nekaj kilovatov do več megavatov moči. V digestoriju proizveden bioplin se zbira v plinohramu, od koder se dovaja napravam za energetsko izrabo. Prednosti izrabe bioplina obnovljivega vira energije so: zmanjšuje emisije CO 2 in metana, proizvajamo in uporabljamo ga decentralizirano, zato povečuje zanesljivost energetske oskrbe, električno energijo in toploto iz bioplina dobavljamo iz uskladiščene sončne energije v skladu s trenutnimi potrebami, neodvisno od letnega časa in natančno v predvidljivih količinah, omogoča smotrno rabo opuščenih kmetijskih površin, z možnostjo izvajanja dodatne energetske dejavnosti ponuja kmetom dodatno ekonomsko oporno točko, povečuje dodatno vrednost in s tem kupno moč podeželskih regij, zagotavlja dodatno delo domači industriji in obrti, omogoča zmanjševanje uporabe umetnih gnojil, pomembno prispeva k ohranjanju naše kulturne krajine. Proizvodnja in odkup zelene elektrike Država spodbuja energetsko izrabo bioplina z zagotavljenim odkupom in odkupno ceno električne energije. Primer bioplinarne je Bioplinarna Nemščak, ki je največja bioplinarna v Sloveniji z nazivno električno močjo 1,5 MW. V fermentorjih bioplinarne z dnevnim vnosom 240 ton snovi živalskega in rastlinskega izvora (svinjska gnojevka 70 %, koruzna silaža 20 % in 10 % ostali organski substrati) proizvaja bioplin, ki se uporablja za proizvodnjo toplotne energije, s katero se ogrevajo objekti bioplinarne in farmskega kompleksa Prašičereje Nemščak, ter za proizvodnjo»zelene«električne energije, ki se prenaša v javno elektro omrežje. Letna proizvodnja električne energije znaša 10,2 GWh, kar zadostuje potrebam po dobavi lektrične 52

53 energije za okrog gospodinjstev. Bioplinarna je s svojim delovanjem pripomogla k zmanjševanju emisij CO 2 v okolje za ton letno. S to investicijo je družba Panvita Ekoteh postala največji proizvajalec električne energije iz bioplina v Sloveniji in spada med večje v Evropi. Investicija se bo naročniku povrnila v manj kot osmih letih. Ostali podatki o bioplinarni: enostopenjska fermentacija v mezofilnemu temperaturnemu režimu sterilizacija SŽP-jev dehidracija prevretega blata aerobno čiščenje centrata pred izpustom očiščene vode v okolje pridelava organskega gnojila v količini t/leto (vir: ) Bioplin iz živinoreje Na osnovi podatkov o številu živali v občini lahko podamo prvo oceno potenciala bioplina. Število živine in perjadi se preračuna na GVŽ glav velike živine. Ena GVŽ je 600 kg žive teže živali, oziroma (vir:surs): 1 govedo = 1 GVŽ 1 krava molznica = 1 GVŽ 1 prašič = 0,115 GVŽ 1 piščanec = 0,003 GVŽ Število živali v občini Šentjernej za leto 2011 je podano v tabeli Tabela 9.4 : Stanje kmetijstva v občini Šentjernej leta 2010 število kmetije z GVŽ govedo prašiči Obdelovalne površine (ha) Šentjernej (vir: Kmetijska služba, občina Šentjernej) Tabela 9.5 : Stanje živinoreje v občini Šentjernej leta 2010 Število govedi do 100 od 100 do 200 Število kmetij oz. kmetijskih gospodarstev Število prašičev do 500 od 500 do 1000 Število kmetij oz. kmetijskih gospodarstev Od 200 do 500 več kot 1000 Tabela 9.6 : Velikost kmetij oz. kmetijskih gospodarstev v občini Šentjernej leta 2010 Velikost obdelovalnih površin Število kmetij oz. kmetijskih gospodarstev Od 0 2 ha Od 2 do 5 ha 53 Od 5 do 10 ha Nad 10 ha

54 Tabela 9.7.: Potencial bioplina iz živalskih odpadkov na 1 GVŽ na dan Žival Govedo Prašiči Perutnina Potencial bioplina na 1 GVŽ na dan 1,3 m 3 / dan 1,5 m 3 / dan 2,0 m 3 / dan (vir:zavod za kmetijstvo RS) Za izrabo bioplina se število živali uporablja preračun na GVŽ glav velike živine. Tabela 2.29 prikazuje ocenjen potencial proizvodnje bioplina glede na število živali v občini Šentjernej. Tabela 9.8: Potencial proizvodnje bioplina na dan v občini Šentjernej Živali število GVŽ m 3 plina/dan m 3 plina/leto MWh/leto Govedo Prašiči SKUPAJ (vir:surs Popis kmetijstva 2000) Spodnja meja pri kateri je ekonomsko upravičeno pridobivanje in energetska izraba bioplina je GVŽ na kmetijo. Po izkušnjah strokovnjakov pa so v Sloveniji za pridobivanje bioplina in njegovo kasnejšo energetsko izrabo dejansko primerne kmetije z okoli 100 in več GVŽ. Po nekaterih ocenah 100 GVŽ lahko letno proizvede ca 150 MWh električne energije. (vir: Bioplin iz živalskih odpadkov: Potenciali in tehnologija, IJS-DP-8153, Ljubljana, november 1999). Po teh ocenah vidimo, da bi lahko v občini Šentjernej teoretično pridobili MWh električne energije, vendar je realna ocena možne pridobljen električne energije le okoli 500 MWh. Povprečna kurilnost bioplina iz živinoreje je ca. 23 MJ/m 3 oziroma 6,4 kwh/m 3. Zelena biomasa (trava, detelja, lucerna, koruza in vrsta drugih poljščin) v klimatskih razmerah Slovenije v času poletne vegetacije nakopičijo na 1 m 2 kmetijske površine 5 do 6 kwh energije (vir: AURE; Energetska izraba bioplina). Ta je skrita v rastlinskih maščobah, beljakovinah in ogljikovih hidratih. Pri anaerobnem razkroju zelene biomase se ta transformira v bioplin. Na območju občine Šentjernej je najboljša možnost za postavitev bioplinarne v bližini kmetije Trbanc v Rojah, ki je tudi največja kmetija v občini s skoraj 200 glavami živine. Postavili so že 1000 m 3 nadzemni zbiralnik za gnojevko, ki jo trenutno razvažajo po kmetijskih površinah. Na kmetijah v občini Šentjernej pridelke z njiv (koruzno silažo, žita, sejani travniki) uporabljajo predvsem za krmo živine, zato je pridelava energetskih rastlin za potrebe bioplinskih naprav zelo omejena. 54

55 10. ŠIBKE TOČKE OSKRBE IN RABE ENERGIJE Z VIDIKA STABILNOSTI IN OKOLJSKE SPREJEMLJIVOSTI IN KAZALNIKI ODMIKOV OD ŽELJENEGA STANJA Obstoječe stanje oskrbe in rabe energije je bilo raziskano in popisano tako v pogledu naprav za proizvodnjo in distribucijo energije, kakor tudi z vidika porabe končne in koristne energije ter emisij škodljivih snovi v ozračje. Šibke točke so področja rabe in oskrbe z energijo, kjer so na osnovi analize trenutnega stanja možna izboljšanja. Pri oblikovanju možnih izboljšav moramo poleg dobre analize stanja poznati tudi stališča oziroma cilje, ki naj bi jih občina imela na področju rabe in oskrbe z energijo. Ti so naslednji: večja raba obnovljivih virov energije pri vseh porabnikih v občini, spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije pri vseh porabnikih v občini, zmanjšanje rabe goriv fosilnega izvora, zmanjšanje emisij, sanacija potratnih stavb, ki so v upravljanju občine, spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije v okviru večjih (skupnih) sistemov (npr: v okviru sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, mikrosistemi itd.). Pri oskrbi z energijo lahko ugotovimo naslednje šibke točke: Splošne šibke točke Načrtnega in sistematičnega razvoja energetike in izgradnje energetskih sistemov s strani občine Šentjernej v zadnjih 15 letih ni bilo. Na nivoju občine ni energetskega menedžerja, ki bi se dejansko ukvarjal z načrtnim usmerjanjem in koordinacijo aktivnosti v zvezi z oskrbo in porabo energije v mestu in v občini. Občina namenja sredstva za subvencioniranje občanom, ki vgrajujejo visoko učinkovite naprave in naprave za koriščenje obnovljivih virov energije. Do sedaj še ni bila izvedena analiza učinkovitosti subvencioniranja. Gospodinjstva V občini Šentjernej se je po podatkih SURS-a leta 2002 iz sistema skupnih kotlovnici ali daljinskega ogrevanja ogrevalo le 5 stavb. Individualni objekti so se ogrevali na različne načine in sicer: 1,0% na utekočinjeni naftni plin, 34,3% na ekstra lahko kurilno olje in 56,5% na lesno biomaso, predvsem na drva. Res pa je, da se je v zadnjih šestih letih situacija na trgu fosilnih goriv precej spremenila, cena ekstra lahkega kurilnega olja je precej narasla. Posledica tega je bila, da je precej individualnih gospodinjstev namestilo v svoje kotlovnice še dodatni kotel na lesno biomaso, tako da imajo sedaj na voljo dva energenta za pripravo toplote za ogrevanje. Glavne šibke točke na področju individualnega ogrevanja so:»sorazmerno«še vedno velik delež uporabe ekstra lahkega kurilnega olja za ogrevanje (34,3%), slab nadzor nad individualnimi kurilnimi napravami, 55

56 slaba toplotna izolacija, slab izkoristek in večje emisije starejših kurilnih naprav in uporaba slabših tehnologij pri uporabi lesne biomase. Cilj: zmanjšanje rabe fosilnih goriv za ogrevanje individualnih stanovanj na 20% do leta 2020 in s tem zmanjšanje emisij Odmik: Odmik od načrtovanega stanja v občini Šentjernej je 8%. Po podatkih SURS-a leta 2002 iz sistema skupnih kotlovnici ali daljinskega ogrevanja ogrevalo le 4% stanovanj. Cilj: Izgradnja sistema daljinskega ogrevanja na biomaso v centru Šentjerneja. Okoliška stanovanja se priklopijo na sistem. Odmik: Odmik od načrtovanega stanja je 4%. Javni objekti Nihče, niti občina kot lastnik, niti upravitelj javnih objektov, ne vodi energetskega knjigovodstva s preglednimi podatki o stanju naprav, porabah energentov in stroških za energijo v posameznih objektih. Poraba energije v javnih objektih: v analizi je bilo zajetih 8 javnih objektov. Posebej izstopa zdravstveni dom Šentjernej, ki ima specifično porabo toplote za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode preko 200 kwh/m 2 /leto pri teh bi bili možni veliki prihranki. Velika večina javnih objektov nima opravljenega energetskega pregleda. Cilj: Uvedba energetskega knjigovodstva v vse javne objekte do leta 2013 in s tem zmanjšanje porabe energije in pitne vode. Odmik: Odmik od načrtovanega stanja je 100%. Poraba energije v javnih objektih: v analizi je bilo zajetih 5 javnih objektov. Posebej izstopata Zdravstveni dom Šentjernej in vrtec Čebelica, katerih specifična poraba toplote presega 150 kwh/m 2 /leto pri teh bi bili možni veliki prihranki. Javni objekti nimajo opravljenega energetskega pregleda. Povprečna letna poraba energije za ogrevanje je 185 kwh/m 2. Cilj: Povečanje energetske učinkovitosti v občinskih javnih stavbah povprečna letna poraba energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode do leta 2018 ne bi presegala 100 kwh/m 2. 56

57 Odmik: Odmik od načrtovanega stanja je 85 kwh/m 2 /leto. V javnih stavbah je uporaba obnovljivih virov energije skoraj zanemarljiva. Le dva objekta izkoriščata obnovljive vire za pripravo tople sanitarne vode. Cilj: Povečanje uporabe obnovljivih virov energije v vseh občinskih objektih, predvsem za pripravo tople sanitarne vode in pa tudi za ogrevanje. Priklop dveh objektov na sistem ogrevanja z biomaso in vgradnja sprejemnikov sončne energije ali pa toplotnih črpalk na treh objektih do leta Odmik: Odmik od načrtovanega stanja je 80%. V javnih objektih v občini Šentjernej približno 40 % nima vgrajenih termostatskih ventilov in to predvsem v objektih, ji se le občasno ogrevajo. Cilj: Vgradnja termostatskih ventilov v vse javne objekte do leta Odmik: Odmik od načrtovanega stanja je 40%. Industrija, obrt in ostali porabniki Energetski pregled ima opravljena le približno polovica od velikih porabnikov energije, vsi pa precej dobro vodijo energetsko knjigovodstvo. Manjši porabniki pa večinoma energetskega pregleda nimajo opravljenega. Pomanjkljivo je tudi vodenje energetskega knjigovodstva. Energetski pregled še ni izveden pri velikih porabnikih energije, vodenje porabe energije (energetsko knjigovodstvo) vseh vrst energentov je pomanjkljivo. Tudi manjši porabniki večinoma nimajo izdelanega energetskega pregleda. Cilj: Izvedba energetskih pregledov in uvedba energetskega knjigovodstva do leta Odmik: Odmik od načrtovanega stanja je 100%. 57

58 Novogradnje ter urbanistični razvoj Pri načrtovanju energetskega razvoja je bistvenega pomena kaj se bo gradilo in kje v prostoru in kdaj se bodo gradili novi objekti, naselja, razne cone itd. Omenjeni podatki so ključni za smotrno načrtovanje energetskih sistemov. Obnovljivi viri Lesna biomasa se kot vir energije uporablja skoraj izključno za ogrevanje enostanovanjskih hiš ter v podjetju Podgorje d.o.o. za ogrevanje in tehnologijo. Sončna energija se v splošnem zelo malo koristi. Cilj: Izdelava sončnih elektrarn z skupno močjo 600 kw do leta Odmik: Odmik od načrtovanega stanja je 100%. Hidro-potencial je v dokajšni meri izkoriščen, vendar so naprave zelo zastarele. Stabilnost oskrbe O resnični stabilnosti in zanesljivosti oskrbe lahko govorimo le tedaj, ko imamo možnost za oskrbo s toplotno energijo proizvedeno iz najmanj dveh virov (goriv). Večji industrijski porabniki nimajo večinoma možnost uporabe dveh goriv (npr. lesni sekanci in kurilno olje ali zemeljski plin). Pri tem velja, da so strateško manj zanesljiva tista goriva, ki ne predstavljajo domačega vira in jih je težko skladiščiti. Okoljska sprejemljivost Ne glede na vrsto uporabljenega goriva, z uporabo goriva vplivamo na okolje. Vsekakor se produkti zgorevanja različnih goriv med seboj razlikujejo. V ta namen je sprejeta in se v praksi tudi izvaja regulativa, ki omejuje izpuste škodljivih snovi v ozračje (SO x, NO x, C x H x,co in prašni delci) torej tiste produkte zgorevanja, ki jih z ustreznimi napravami lahko zajamemo. Problem pa so emisije toplogrednih plinov, ki jih (za enkrat) še ne moremo zajeti. Kot glavni predstavnik teh se pri kurjenju fosilnih goriv pojavlja CO 2. Na nižanje emisij CO 2 lahko za enkrat vplivamo le tako, da pokurimo čim manj fosilnih goriv, da kurimo tista fosilna goriva, ki sproščajo čim manj CO 2 ter da jih kurimo na čim bolj učinkovit način. O potencialih, ki jih ima občina Šentjernej v tem pogledu še ni bila izdelana nobena analiza. Električna energija in javna razsvetljava V občini Šentjernej ni večjih težav pri oskrbi z električno energijo. Stanje na področju javne razsvetljave pa je podano v študiji, ki je bila izdelana leta

59 11. PRIMERJAVA STROŠKOV OGREVANJA Z RAZLIČNIMI GORIVI Ob odločitvi, kateri energent bomo uporabili za ogrevanje ali za pridobivanje energije, moramo upoštevati tudi globalne trende pridobivanja in rabe energenta. V teh trendih se odražajo cene energentov, ki seveda vplivajo na poslovne in individualne energetske odločitve. Na cene energentov vplivajo številni faktorji: razpoložljivost energenta, obdavčitve, subvencije, itd. Ti faktorji bodo v prihodnosti delovali v smeri povečanja cen fosilnih goriv in iz fosilnih goriv proizvedene energije. Trenutne cene energije ne zajemajo celotnih družbenih stroškov, saj pogosto ne upoštevajo posledic proizvodnje in rabe energije za človekovo zdravje in okolje. Nafta Nafta je kot najpomembnejši globalni nosilec energije najvažnejša surovina industrijske družbe. Pri ustvarjanju elektrike in toplote je nepopustljiva in služi kot gorivo pri skoraj vseh transportnih sredstvih. V kemijski industriji se uporablja kot dodatek pri proizvodnji številnih umetnih mas, najde pa se celo pri kozmetiki in zdravilih. Pričakovani prihodnji trend - rastoči! Vir: Diagram 11.1: Gibanje cene surove nafte v USD za sodček v zadnjem letu 59

60 DATUM Prodajna cena brez dajatev 0, , , , , , , , , ,6735 0, , ,71745 Trošarina 0, , , , , , , , , , , , ,09005 DDV 0, , , , , , , , , , , , ,17017 Maloprodajna cena [EUR/L] 0,508 0,590 0,579 0,612 0,650 0,739 0,743 0,789 0,744 Vir: 0,932 0, , ,00800 Diagram 11.2: Gibanje maloprodajnih cen ELKO za porabo v gospodinjstvih Utekočinjeni naftni plin (UNP) Utekočinjeni naftni plin (UNP) je energetsko učinkovito in do okolja prijazno gorivo. Pri popolnem zgorevanju nastajata poleg toplote le še ogljikov dioksid in vodna para, medtem ko je emisija ostalih škodljivih snovi z okoljevarstvenega vidika zanemarljiva. UNP se pridobiva pri predelavi surove nafte, na naravnih nahajališčih propana ter z destilacijo iz zemeljskega plina. Pri normalnih pogojih (tlak, temperatura) je UNP nestrupen plin brez barve in okusa. Je težji od zraka in zelo lahko vnetljiv. Utekočinja se pri relativno nizkem tlaku, kar mu daje možnost enostavnega transporta in skladiščenja. S pojmom utekočinjeni naftni plin opredeljujemo družino lahkih ogljikovodikov, od katerih sta najbolj znana in uporabljena propan in butan. Tabela 11.1 : Cene utekočinjenega naftnega plina UNP (prodaja v plinohramih) Propan ( /l) Butan-propan ( /l) Prodajna cena brez DDV 0,8205 0,8076 Prodajna cena brez z DDV (20%) 0,9846 0,9691 Prodajna cena brez DDV (20%) za gotovino 0,9551 0,9401 UNP (za odjem na plinomeru) Propan ( /m 3 ) Butan-propan ( /m 3 ) Cena brez DDV 3,0616 3,6739 Cena z DDV (20%) 3,2473 3,8968 Vir: 60

61 Diagram 11.3: Gibanje maloprodajnih cen UNP v zadnjih treh letih Zemeljski plin Fosilno gorivo zemeljski plin je v čisti obliki brez oblike, barve in vonja. V mešanici z različnimi ogljikovodiki (npr. metan, etan, propan in butan) kot med drugim ogljikov dioksid, dušik in žveplovodik lahko vsebujejo tudi žlahtne pline (npr. helij). Zemeljski plin nastane na podoben način kot nafta in ga zato pogosto lahko najdemo v podzemeljskih nahajališčih skupaj z nafto. V obliki leče se zbira plin nad nafto. Zemeljski plin se nahaja pod velikim pritiskom in zato privre na dan sam od sebe, kakor hitro se odpre rezervoar. Pogosto služijo kot skladišče tudi izrabljena plinska polja za najden zemeljski plin. V nekaterih primerih vsebujejo takšne votline tudi do milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina. Plin prispe v industrijske dežele preko plinovodov ali s posebnimi tankerji. Cena zemeljskega plina močno korelira s ceno nafte. V Evropi obstaja celo cenovna povezava med ceno zemeljskega plina in ceno za kurilno olje. Diagram 11.4: Gibanje cene zemeljskega plina v lanskem letu (Vir: 61

62 Tabela 11.2 : Gibanje cen zemeljskega plina od leta 2007 do leta 2011 (Vir: SURS) Diagram 11.5: Gibanje cene zemeljskega plina za poslovni odjem (Vir: SURS) Diagram 11.6: Gibanje cene zemeljskega plina za gospodinjski odjem (Vir: SURS) 62

63 Električna energija Električna energija predstavlja naraščajoči delež končne energetske potrošnje zaradi večjega števila električnih naprav v gospodinjstvih ter v storitvenem sektorju, kakor tudi zaradi povečane porabe v industrijskih proizvodnih procesih. Rast rabe električne energije bo posledično vplivala predvsem na povečan pritisk na okolje. V Evropi so cene električne energije odvisne od tržnih dejavnikov, med katere spada rast porabe (v novih članicah 2 4 % letno, v starih pa 1 2 % letno), gibanje cen energentov, gibanje cen dovolilnic za emisije CO 2 in povezovanja elektroenergetskih sistemov ter od okoljevarstvene zakonodaje. V prihodnosti lahko pričakujemo rast cen električne energije zaradi hitro rastoče porabe električne energije in zaradi dolgoročnega pomanjkanja proizvodnih kapacitet. Od 1. julija 2007 lahko v Sloveniji tudi gospodinjski odjemalci prosto izbirajo svojega dobavitelja električne energije. Dotedanji dobavitelji tarifnim odjemalcem so začeli ponujati različne cene že pred začetkom leta 2008, vendar so bile razlike minimalne, kar ni spodbudilo odjemalcev k številnejšim menjavam dobavitelja. Ponudbe so dobavitelji oblikovali v obliki različnih paketov, ki so ob ceni za električno energijo vsebovali še: ceno za uporabo elektroenergetskih omrežij, ceno, ki pokriva stroške dobavitelja pri dobavi električne energije, trošarino na električno energijo in davek na dodano vrednost. Tabela 11.3: Cena oskrbe z električno energijo za gospodinjske odjemalce Elektro Ljubljana Vir: Udeleženci trga z električno energijo so proizvajalci, trgovci in dobavitelji, ki dobavljajo električno energijo odjemalcem. Električna energija se od elektrarn do odjemalcev prenaša po prenosnem in distribucijskih omrežjih, za kar so odgovorni sistemski operaterji omrežij. Električno energijo proizvajajo elektrarne, ki uporabljajo različne obnovljive (npr. voda, veter, sonce) in neobnovljive (na primer premog, nafta, plin, jedrsko gorivo) vire energije. Odprtje trga bo gospodinjskim odjemalcem omogočalo tudi izbiro električne energije glede na način proizvodnje oziroma glede na uporabljen energetski vir. Okoljsko ozaveščeni odjemalci bodo lahko izbrali električno energijo, proizvedeno na okolju prijaznejši način, na primer iz obnovljivih virov energije ali v objektih soproizvodnje toplote in električne energije. 63

64 Od 1. julija 2007 lahko tudi gospodinjski odjemalci izbirajo med več dobavitelji električne energije. Vendar pa lahko odjemalci z izbiro dobavitelja vplivajo le na del skupne cene, na ceno same električne energije. Končna cena, ki jo plača odjemalec električne energije, namreč vključuje ceno energije, ceno za uporabo omrežij (to so omrežnina in dodatki k omrežnini), prispevke, trošarino in davek na dodano vrednost. Cena za uporabo omrežja ostaja regulirana in jo bosta tudi v prihodnje določali Javna agencija RS za energijo (omrežnina) in Vlada Republike Slovenije (dodatki k omrežnini), cena električne energije pa se oblikuje na trgu. Diagram 11.7: Deleži in pristojnosti pri določanju elementov cen v končni ceni električne energije v letu 2011 za značilnega gospodinjskega odjemalca s povprečno letno porabo 3500 kwh Diagram 11.8: Prikaz gibanja elementov cen v končni ceni električne energije za značilnega gospodinjskega odjemalca s povprečno letno porabo 3500 kwh v obdobju od 2006 dalje 64

65 Tabela 11.4 : Gibanje cen električne energije od leta 2007 do leta 2011 (Vir: SURS) Diagram 11.9: Gibanje cene električne energije za poslovni odjem (Vir: SURS) 65

66 Diagram 11.10: Gibanje cene električne energije za gospodinjski odjem (Vir: SURS) Biomasa Cene biomase so delno odvisne od gibanja cen nafte vendar so bolj stabilne. Spodaj navedene cene so podane za sredino leta 2012 (maj in junij). Biomasa polena: cena za prm je 55,00. Biomasa peleti: cena za kg je 0,22. Biomasa sekanci: cena za nm 3 je 16,00. V tabeli 11.5 so poadne cene energentov in preračun cen posameznih energentov v končno in koristno energijo glede na izkoristek posameznih kurilnih naprav. Objavljeni podatki so zbrani na območju Nove Gorice vendar podobni izračuni veljajo za celotno Slovenijo. Iz prikazanega vidimo, da je npr. ogrevanje z drvi kar več kot šestkrat cenejše kot ogrevanje z UNP. V zadnjem času»popularno«ogrevanje z lesnimi peleti je prav tako tri krat cenejše od ogrevanja z UNP in več kot dva krat cenejše kot je ogrevanje z kurilnim oljem. 66

67 Tabela 11.5 : Primerjava cen energentov, končne in koristne energije (Vir: ENSVET Nova Gorica) 67