17. Mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov

Transcript

1 17. Mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov Gornja Radgona, Bojan Horvat

2 Vsebina Energetska negotovost Obnovljivi viri energije Izraba sončne energije SE Toplotna energija SE Fotonapetostni sistem Finančna struktura fotonapetostnih sistemov Postopki izgradnje, zakonodaja, uredba Oblike financiranja 2

3 Energetska negotovost V zadnjih 100 letih je izraba fosilnih goriv zaradi industrializacije narasla na maksimalno raven Zaloga nafte in plina za 60, premoga 200 let. Izpust toplogrednih plinov izreden po 2. sv. vojni, takrat pomemben le razvoj, tehnologija in močna industrija. Vrhunec v 80 letih za večino zlato obdobje, ne pa za Zemljo. Črno zlato je pridobivalo na vrednosti, začele so se bitke za nahajališča. Začetek Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja, ki je bila osnova za Kyotski protokol, podpisan decembra Definirane so bile naloge, ki jih morajo podpisnice tega protokola izpolniti Slovenija mora do leta 2012 zmanjšati izpuste TGP za 8% glede na izhodiščno leto 1986 (20,2 Mt). EU pritiska na članice, naj izpolnijo pogoje, sicer bodo morale članice plačevati kazen. Slovenija je do leta 2004 zmanjšala za 1%. Resolucijo o nacionalnem energetskem programu in nov Energetski zakon. Vedno dražja električna energija. Prihranek toplogrednih plinov (TGP CO 2 ): 1 tona /1 kwp sistema na leto = 2,7 kg/kwp sistema na dan = 505 m3/kwp sistema na leto! 3

4 Obnovljivi viri energije So viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo! OVE Primarni viri Sekundarni viri Sončna Geotermalna Hidro Vetrna Biomasa Sekundarni so posledica primarnih Na sekundarne ima človek vpliv, na primarne ne Sončna dostopna vsepovsod, geotermalna pod površjem 4

5 Sončna energija Sončna energija je neskončen vir energije, zagotavlja osnovne življenjske pogoje na Zemlji Sončna energija => svetlobni delci atomov - FOTONI Doteka v obliki svetlobnega valovanja v kvantih, energija je odvisna od valovne dolžine Količina prispele energije na površje = x celotne porabe človeštva Zaenkrat nam služi za segrevanje zem. površja atmosfere, pridobivanje kisika, bolj malo za električno energijo in segrevanje sanitarne vode Sončno obsevanje Refleksija oblakov Absorpcija atmosfere Neposredno obsevanje Difuzija v gosti atmosferi 5

6 Sončna energija Spekter valovanja Viden Neviden (ultravijoličen, infrardeč) Trenutno izkoriščamo le viden spekter sončnega obsevanja za proizvajanje električne energije. Zakaj vidimo predmete? Ker se od njih odbija svetloba! 6

7 Možnosti izrabe SE Toplota Električna energija SSE Pasivno ogrevanje SSE Sončna celica Sončni kolektor Koncentratorji SSE Sončno obsevanje Direktno Indirektno 7

8 SE toplotna energija Najbolj razširjen sistem kolektor: SSE (kolektor klasični, vakuumski) Hranilnik toplotne energije Instalacija, črpalke, krmilnik, tipala Uporaba: Priprava tople sanitarne vode Priprava tople sanitarne vode in podpora k ogrevanju Priprava tople sanitarne vode, podpora k ogrevanju in ogrevanje bazena 8

9 Možnosti montaže SSE Na/v poševno streho Na ravno streho Na/v fasado Na prostem 9

10 Načrtovanje SSE Dimenzioniranje sistema: Vrsto uporabe (topla sanitarna voda, podpora k ogrevanju, bazen, wellness, ) Število uporabnikov oz. potrebna energija Vrsta montaže Dober izkoristek sistema je odvisen od: Površine SSE Izbira hranilnika toplotne energije Ustrezne in pravilno izvedena instalacija Nastavitev krmilnika Izolacije prenosnikov in hranilnikov toplote 10

11 SE - Fotonapetostni sistem Je sestavljena na tri večje sklope: Generatorski sklop (moduli, konstrukcija, DC kabli) Stikalni sklop (zaščitni in stikalni elementi, razsmerniki, ostala inštalacija Priključno-merilni sklop (zaščitni in stikalni elementi v priključno-merilni omarici) 11

12 Sončna celica Sončne celice so v osnovi silicijeve polprevodniške diode z veliko površino. Električno energijo proizvaja tako, da s svetlobo generirane pare elektron vrzel in jih ločuje na oba priključka FOTONAPETOSTNI EFEKT Negativni so koncentrirani ob negativni elektrodi, pozitivni pa ob pozitivni elektrodi. Nastane DC napetostni potencial Ob sklenjenem tokokrogu steče električni tok Sončna celica je edini generator električne energije, ki vhodno veličino spreminja neposredno v električno! 12

13 Sončna celica Ločimo: Polikristalne Monokristalne Amorfne Surovina je elektronsko čisti silicij (99,9999 %) 1/3 zemeljske površine sestavlja silicij v neelementarnem stanju Debelina celic je 0,16 mm, v prihodnje 0,10 mm Izkoristek polikristalnih je do 16%, monokristalnih do 20%, amorfnih do 10% 13

14 Sončni moduli Vezava več celic skupaj tvori sončni oziroma fotonapetostni modul. Modul je sestavljen iz: Kaljenega stekla Podložnega laminata Aluminijasti okvir Življenjska doba: najmanj 30 let 14

15 Osnovni podatki modula STC (standard test conditions): 1.000W/m 2 / AM1,5 / 25 C Moč modula: Izražena v W peak (Wp) Nazivna napetost: U mpp (V) Napetost odprtih sponk: U oc (V) Nazivni tok: I mpp (A) Tok kratkega stika: I sc (A) Temperaturni koeficient: P mpp, U oc, I sc (%K) Izkoristek modula: η (%) Bruto mere modula: d x š x v (mm) Teža (kg) Garancija na modul Garancija na izkoristek modula Življenjska doba Opravljen certifikat kakovosti Izračun polnilnega faktorja: FF = U mpp I mpp / U oc I sc 0,75 15

16 Možnosti obratovanja PV elektrarne Omrežno (on-grid): Priklop na distribucijsko omrežje SODO Proizvedeno energijo prodajamo po subvencionirani ceni Otočno (off-grid): Ni priključeno na distribucijsko omrežje Proizvedena energija se hrani v akumulatorjih Smiselno za postavitev manjših sistemov 16

17 Postavitev PV generatorja FIKSNA POSTAVITEV: Moduli pritrjeni na streho, v streho, fasado, ravno streho, na prostem Moduli praviloma orientirani na jug, pod kotom ca. 35 Pridobljena energija: ca kwh/kwp 17

18 Postavitev PV generatorja SLEDLJIV (1-osno): Moduli pritrjeni na konstrukcijo, ki dnevno sledi soncu Potrebna dodatna konstrukcija, pogon oz. mehanizem, krmilnik Povečanje investicije, hkrati večji letni donos ca % več proizvedene energije napram fiksni 18

19 Postavitev PV generatorja SLEDLJIV (2-osno): Moduli pritrjeni na konstrukcijo, ki dnevno sledi soncu in nagibu Potrebna dodatna konstrukcija, dva pogona oz. mehanizma, krmilnik Še večje povečanje investicije, še večji donos ca % več proizvedene energije napram fiksni 19

20 Meje naklona in orientacije 20

21 Velikost sončnega obsevanja 21

22 Osnovni podatki za Slovenijo Število ur sončnega obsevanja: h Povprečno dnevno sončno obsevanje: 3,5 3,8 kwh/m 2 Povprečno letno sončno obsevanje: kwh/m 2 Izplen sistema koliko kwh električne energije nam da elektrarna moči 1 kwp Orientacijski podatek je kwh/kwp Zmogljivostno razmerje (performance ratio PR) - je kvocient med izplenom sistema in predvidenim letnim sončnim obsevanjem. Orientacijska vrednost : PR = 0,8 Vsi podatki o proizvodnji električne energije so ocenjeni na podlagi predvidenega sončnega obsevanja. Odvisno je od geografske lege objekta, od vremenskih razmer v posameznem koledarskem letu, morebitnega senčenja in številu ur sončnega obsevanja. 22

23 Finančna struktura Trajanje projekta: 30 let Doba vračanja projekta: let Odkupna cena: 399, 57 EUR/MWh Finančna struktura: Vrsta v % Enosmerne inštalacije 2-3 Razsmerniki Priklop na omrežje 1-2 Izmenična inštalacija 5-7 Moduli Konstrukcija 6-8 Storitve Okvirne cene za 1 kwp: EUR brez DDV Paziti je potrebno: Kaj zajema ponudba Reference Cena ni merilo Detajlen amortizacijski načrt Ponudnik ne prodaja PV elektrarne, ampak nudi stranki energetske rešitve Možnost izdelave na ključ Vzdrževanje in letni pregledi Cene modulov padle od lani tudi do 10 %. 23

24 Finančna struktura Vhodni podatki: Moč elektrarne Letna proizvodnja Odkupna cena el. energije Investicija Prodajna cena el. energije Letna rast prodajne el. energije Letna stopnja donosa Letna inflacija Padec izkoristka modula Stroški obratovanja Stroški zamenjave razsmernika Izhodni podatki: Leto Investicija (EUR) Tarifa (EUR/kWh) Prodajna cena el. energije (EUR/kWh) Padec izkoristka modula Letna proizvodnja el. en. (kwh) Prihodki (EUR) Stroški obratovanja (%) Odhodki (EUR) Čisti donos (EUR) Kumulativa (EUR) Iz denarnega toka odčitamo čas, v katerem se investicija povrne. 24

25 Postopek izgradnje Določitev lokacije in velikosti PV elektrarne. Pridobivanje ponudb, ki inštalirajo PV elektrarne. Pridobitev projektnih pogojev o priključitvi na električno omrežje: Kontaktirati z lokalnim elektrodistribucijskim podjetjem, pridobiti informacijo o vključitvi elektrarne na DO, ki je osnova za soglasje za priključitev. Izvršen mora biti ogled z njihove strani, ko so vsi pogoji izpolnjeni, se lahko pridobi soglasje za priključitev, ki velja največ dve leti. Izbor izvajalca del: pomembne so reference podjetja in dobro zasnovana ponudba. Vključuje lahko samo inštalacijo sistema, lahko pa nudi tudi celovite rešitve na ključ (paziti na vsebino ponudbe). Pridobiti morebitna soglasja lokacijska informacija, poseg na drugi teren, bližina komunalnih vodov, Priprava projektov (PGD, PZI). Nabava materiala in izvedba del. Priprava projekta izvedenih del (PID) in navodil za obratovanje in vzdrževanje. Tehnični pregled PV sistema, ki zajema inšpekcijski pregled, obvestimo tudi lokalno elektrodistribucijsko podjetje. Po pregledu prejmemo izjavo inšpektorja, da so izpolnjeni pogoji iz soglasja za priključitev. Izvršijo se meritve, priklop in poskusno obratovanje, ob prisotnosti lokalnega elektrodistributera. Pridobitev potrdila o izvoru električne energije na Javni agenciji za energijo. Po pridobitvi potrdila obvestimo sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (lokalno elektrodistribucijsko podjejte) za priključitev na omrežje. Dogovor z izvajalcem o vzdrževanju in letnem pregledu. 25

26 Zakonodaja Postopki pri pridobivanju dovoljenj so z januarjem 2009 lažji, saj je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (EZ-C, Ur. l. RS, št. 70/2008). Elektrarno lahko postavi tudi fizična oseba (ne samo pravne osebe, kot je to bilo do sedaj), vendar še vedno ni rešen problem glede izplačevanja podpor. Montaža PV generatorja na streho se po Uredbi o vrstah objektov (Ur. l. RS, št. 37/2008) šteje za investicijska vzdrževalna dela in po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 126/2007) ne potrebuje gradbenega dovoljenja, ne smejo se pa postavljati v nasprotju s prostorskim aktom. SODO izdaja soglasja za priključitev elektrarne. 15 let zagotovljen odkup električne energije. Ceno določa vlada RS, s podzakonskimi akti na podlagi novega Energetskega zakona. Lokacijska informacija ni več obvezen dokument - Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/2007). Kvalificiranih proizvajalcev električne energije več ni, po novem bo potrebno na Javno agencijo za energijo (JARSE) nasloviti zahtevo za uvrstitev elektrarne v register proizvodnih naprav. JARSE deklaracija proizvodne naprave, kar je pogoj za pridobitev potrdila o izvoru. JARSE vloga za izdajo odločbe o dodelitvi podpore. Pogodba s centrom za podpore pri Borzen-u za izplačevanje podpor. 26

27 Predlog nove uredbe Ministrstvo za gospodarstvo, sektor za razvoj energetike predlaga novo UREDO O PODPORAH ELEKTRIČNI ENERGIJI PROIZVEDENI IZ OVE ( -> Zakonodaja in dokumenti -> Energetika -> Predlogi predpisov -> 5. odstavek) 1. Na zgradbah ali gradbenih konstrukcijah: Velikostni razred Cena zagotovljenega odkupa - mikro (do 50 kwp) 0,401 EUR/kWh - mala (do 1 MWp) 0,39 EUR/kWh - srednja (do 5 MWp) 0,37 EUR/kWh + dodatnih 15%, če je elektrarna del gradbenih elementov zgradbe (fasada, integrirana v streho, funkcija nadstreška, arhitekturna rešitev...) 2. Kot samostojni objekti: Velikostni razred Cena zagotovljenega odkupa - mikro (do 50 kwp) 0,351 EUR/kWh - mala (do 1 MWp) 0,33 EUR/kWh - srednja (do 5 MWp) 0,301 EUR/kWh Za vse velja zagotovljen odkup 15 let po tej ceni. 27

28 Oblike financiranja Slovenski okoljski javni sklad EKO SKLAD Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ARSKTRP Agencija za učinkovito rabo energije AURE (trenutno ni razpisa za ogrevanje prostorov in tople sanitarne vode) Druge oblike 28

29 EKO SKLAD Nepovratna finančna spodbuda občanom za rabo OVE in večjo energetsko učinkovitost stavb Višina razpisanih sredstev: EUR Namen A: Vgradnja ogrevalnih sistemov za SSE Višina sofinanciranja: 25 % priznanih stroškov naložbe, oziroma: - do 150 EUR/m 2 pri ploščatih SSE - do 200 EUR/ m 2 pri vakuumskih SSE - do 75 EUR/m 2 vgradnih SSE SSE, ki imajo pridobljen znak kakovosti Solar Keymark upravičeni do dodatnih 10 EUR/m 2. Razpisna dokumentacija: -> Javni razpisi Razpis je odprt do porabe sredstev. 29

30 EKO SKLAD Kreditiranje okoljskih naložb občanov B raba OVE za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode C raba OVE za pridobivanje električne energije Obrestna mera: letna nominalna 3,9 % Odplačilna doba: največ 10 let Višina kredita: do EUR, pri C do EUR Za kredite za posamezno naložbo lahko zaprosi več upravičencev, v tem primeru je lahko vsota EUR oziroma EUR Kdo: - lastniki objektov - ožji družinski člani lastnika (dovoljenje lastnika) - najemniki (dovoljenje lastnika) Razpisna dokumentacija: -> Javni razpisi Poziv je odprt do porabe sredstev oziroma do

31 ARSKTRP - MKGP Ukrep 311 Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti ( ) Pridobivanje energije za prodajo na kmetiji iz OVE. Višina razpisanih sredstev: EUR (75% EU, 25% SI) Kdo: - kmetija z dopolnilno dejavnostjo - samostojni podjetnik posameznik - gospodarska družba - zadruga Višina sofinanciranja: 50% upravičenih izdatkov EUR Razpisna dokumentacija: in Razpis je odprt do porabe sredstev. 31

32 ARSKTRP - MKGP Ukrep 312 Podpora ustanavljanju in razvoja mikro podjetij ( ) področje D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro Višina razpisanih sredstev: EUR ( 2 / 3 % EU, 1 / 3 % SI) Kdo: - samostojni podjetnik posameznik - gospodarska družba - zadruga Višina sofinanciranja: 50% upravičenih izdatkov EUR Razpisna dokumentacija: in Razpis je odprt do porabe sredstev. 32

33 Druge oblike financiranja Podjetje ENERTEC d.o.o. pripravlja ukrepe glede financiranja v izgradnjo fotonapetostnih sistemov. Možnosti pomoči pri financiranju: - delno - v celoti Možnost investiranja v večje sisteme (MW). 33

34 Zaključek Hvala za pozornost! ENERTEC d.o.o. Ulica borcev 58 SI-2000 Maribor, Slovenija tel.: (02) fax: (02) Bojan Horvat