M FIZIKA. Izpitna pola 2. Ponedeljek, 8. junij 2009 / 105 minut SPOMLADANSKI IZPITNI ROK

HTML
DOWNLOAD

Μέγεθος: px

Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "*M * FIZIKA. Izpitna pola 2. Ponedeljek, 8. junij 2009 / 105 minut SPOMLADANSKI IZPITNI ROK"

Θεοφύλακτος Μακρή
6 χρόνια πριν
Προβολές:

1 Š i f r a k a n d i d a a : Državni izpini cener *M914111* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA Izpina pola Ponedeljek, 8. junij 9 / 15 minu Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandida prinese nalivno pero ali kemični svinčnik, svinčnik HB ali B, radirko, šilček, računalo brez grafičnega zaslona in možnosi računanja s simboli er geomerijsko orodje. Kandida dobi ocenjevalni obrazec. Priloga s konsanami in enačbami je na perforiranem lisu, ki ga kandida pazljivo izrga. SPLOŠNA MATURA NAVODILA KANDIDATU Pazljivo preberie a navodila. Ne odpiraje izpine pole in ne začenjaje reševai nalog, dokler vam nadzorni učielj ega ne dovoli. Prilepie kodo oziroma vpišie svojo šifro (v okvirček desno zgoraj na ej srani in na ocenjevalni obrazec). Izpina pola vsebuje 5 srukuriranih nalog, od kaerih izberie 4. Ševilo očk, ki jih lahko dosežee, je 4; vsaka naloga je vredna 1 očk. Pri reševanju si lahko pomagae s podaki iz periodnega sisema na srani er s konsanami in enačbami v prilogi. V preglednici z "x" zaznamuje, kaere naloge naj ocenjevalec oceni. Če ega ne bose sorili, bo ocenil prve širi naloge, ki se jih reševali Rešive, ki jih pišie z nalivnim peresom ali s kemičnim svinčnikom, vpisuje v izpino polo v za o predvideni prosor. Pišie čiljivo. Če se zmoie, napisano prečraje in rešiev zapišie na novo. Nečiljivi zapisi in nejasni popravki bodo ocenjeni z nič () očkami. Pri reševanju nalog mora bii jasno in korekno predsavljena po do rezulaa z vsemi vmesnimi računi in sklepi. Če se nalogo reševali na več načinov, jasno označie, kaero rešiev naj ocenjevalec oceni. Poleg računskih so možni udi drugi odgovori (risba, besedilo, graf...). Zaupaje vase in v svoje zmožnosi. Želimo vam veliko uspeha. Ta pola ima 16 srani, od ega prazni. RIC 9

2 M PERIODNI SISTEM ELEMENTOV I VIII 1,1 4, H He vodik helij 1 II III IV V VI VII 6,94 9,1 relaivna aomska masa 1,8 1, 14, 16, 19,, Li Be simbol B C N O F Ne liij berilij ime elemena bor ogljik dušik kisik fluor neon 3 4 vrsno ševilo , 4,3 7, 8,1 31, 3,1 35,5 4, Na Mg Al Si P S Cl Ar narij magnezij aluminij silicij fosfor žveplo klor argon ,1 4,1 45, 47,9 5,9 5, 54,9 55,9 58,9 58,7 63,6 65,4 69,7 7,6 74,9 79, 79,9 83,8 K Ca Sc Ti V Cr Mn Fe Co Ni Cu Zn Ga Ge As Se Br Kr kalij kalcij skandij ian vanadij krom mangan železo kobal nikelj baker cink galij germanij arzen selen brom kripon ,5 87,6 88,9 91, 9,9 95,9 (97) Rb Sr Y Zr Nb Mo Tc Ru Rh Pd Ag Cd In Sn Sb Te I Xe rubidij sroncij irij cirkonij niobij molibden ehnecij ruenij rodij paladij srebro kadmij indij kosier animon elur jod ksenon (9) (1) () Cs Ba La Hf Ta W Re Os Ir P Au Hg Tl Pb Bi Po A Rn cezij barij lanan hafnij anal volfram renij osmij iridij plaina zlao živo srebro alij svinec bizmu polonij asa radon (3) (6) (7) (61) (6) (66) (64) (69) (68) Fr Ra Ac Rf Db Sg Bh Hs M francij radij akinij ruherfordij dubnij seaborgij bohrij hassij meinerij cerij 58 3 orij prazeodim 59 (31) proakinij neodim 6 38 uran 9 (145) promeij 61 (37) nepunij samarij 6 (44) pluonij Lananoidi Ce Pr Nd Pm Sm Eu Gd Tb Dy Ho Er Tm Yb Lu evropij 63 (43) Akinoidi Th Pa U Np Pu Am Cm Bk Cf Es Fm Md No Lr americij gadolinij 64 (47) kirij erbij 65 (47) berkelij disprozij 66 (51) kalifornij holmij 67 (54) einseinij erbij 68 (57) fermij ulij 69 (58) mendelevij ierbij 7 (59) nobelij luecij 71 (6) lavrencij 13

3 M KONSTANTE IN ENAČBE ežni pospešek hiros svelobe osnovni naboj Avogadrovo ševilo splošna plinska konsana g = 9, 81 m s 8 1 c = 3, 1 m s 19 e = 1, 6 1 A s 6 1 N A = 6, 1 kmol R = 8, 31 1 J kmol K graviacijska konsana G 11 = 6, 67 1 N m kg influenčna konsana indukcijska konsana ε = 8, 85 1 A s V m μ = 4π 1 VsA m Bolzmannova konsana k 3 1 = 1, 38 1 J K Planckova konsana Sefanova konsana aomska enoa mase h = 6, 63 1 J s = 4,14 1 ev s 8 4 σ = 5, 67 1 W m K 7 1u = 1,66 1 kg; za m = 1 u je mc = 931,5 MeV GIBANJE s = v s = v a s = v + v = v + a v = v + as 1 ω = π ν = π v = ωr a r = ω r s = s sin ω v = ωs cos ω a = ω s sin ω SILA mm F = G r 3 r F 1 = kons. = ks F = ps F = kfn F = ρgv F G = ma = mv FΔ = ΔG M = r F M = rf sin α p = ρgh Γ= J ω M = Γ ENERGIJA A= F s W W k p mv = = mgh ks Wpr = A P = A= W + W + W Δ k Δ p Δ pr A= pδv ρv p + + ρgh = kons.

4 4 M ELEKTRIKA e I = ee F = 4 π F = ee σe ε E = 1 ε r Ae U = E s = e e σe = S e = CU ε S C = l CU We = We we = V ε E we = U = RI ζl R = S P = UI MAGNETIZEM F = Il B F = IlBsin α F = ev B μi B = π r μni B = l M = NISBsin α Φ = B S = BS cos α U i U = ωsbsin ω i = lvb U i = Φ L = Φ I μns L = l W LI m = w B m = μ NIHANJE IN VALOVANJE m = π k l = π g = π LC c = λν Nλ sin α = d P j = S E = cb j = wc 1 j = ε E c j = jcos α v ν = ν (1 ± ) c ν ν = v 1 c TOPLOTA m n = M pv = nrt Δl = αlδt ΔV = βvδt A+ Q = ΔW Q = cmδt Q = qm 3 W = kt ΔT P = λs Δl 4 j = σt OPTIKA c n = c sin α c n = = sin β c n = + f a b 1 1 MODERNA FIZIKA W f f f min = hν W = A + W W λ Δ W = Δ i 1/ N N N e ln λ = n k 1/ W hc = eu = Δ A= Nλ mc = = λ

5 M Prazna sran OBRNITE LIST.

6 6 M NALOGA Koeficien renja med leseno kocko in mizo lahko določimo z naslednjim poskusom. Kocko z maso, 4 kg prislonimo ob sisnjeno vzme, ki je prirjena na navpično seno, kakor kaže slika. Ko kocko spusimo, se začne vzme razegovai in pri em pospešuje kocko. Ko se kocka loči od vzmei, se začne usavljai in čez čas obmiruje. V preglednici so zbrani podaki o časovnem spreminjanju hirosi kocke. Čas smo začeli merii v renuku, ko se je vzme začela razegovai. [] s [ 1] v,,1,65, 1,1,3,78,4,6,5,4,6,5,7,5,8,,9, ms W [ ] kin J 1. V reji solpec preglednice vpišie kineično energijo, ki jo ima kocka v navedenih časih.

7 M Izmerjene hirosi ob pripadajočih časih iz preglednice predsavie s očkami v koordinanem sisemu. Osi v koordinanem sisemu opremie z enoami in usreznim merilom. Točk v grafu ne povezuje s krivuljo. ( očki) v [ ] [ ] 3. Določie časovni inerval, v kaerem se kocka giblje pojemajoče. Zapišie začeni in končni čas ega inervala. 4. Na delu grafa, ki opisuje pojemajoče gibanje kocke, narišie premico, ki se najbolje prilega izmerjenim očkam. Izberie in označie dve očki na narisani premici er iz njiju izračunaje smerni koeficien premice. Ne pozabie na enoe. (3 očke) 5. Pojasnie fizikalni pomen smernega koeficiena, ki se ga izračunali v vprašanju Izračunaje silo renja, ki zavira kocko med gibanjem po mizi, er koeficien renja med kocko in mizo. ( očki)

8 8 M NALOGA 1. Zapišie enačbo, ki pove, kako je nihajni čas ninega nihala odvisen od dolžine vrvice, in poimenuje količine v enačbi. Na sliki je del proge vlakca v zabaviščnem parku. Voziček z maso 5 kg na začeku na vrhu miruje, nao se začne gibai po progi navzdol. A B h = 1 m 6 h = 7, m. Na sliko narišie zunanji sili (ežo in silo podlage), ki delujea na voziček med vožnjo po klancu z naklonom 6 navzdol. Trenja in upora zraka ne upoševaje. 3. S kolikšnim pospeškom bi se voziček spuščal po klancu z naklonom 6, če ne bi bilo renja in zračnega upora? ( očki) 4. Voziček spelje iz očke A, ki leži 1 m nad lemi. S kolikšno hirosjo bi prevozil najnižji del proge, če ne bi bilo renja in zračnega upora? ( očki)

9 M Zaradi upora zraka in renja voziček izgubi 3 % začene energije, ko se povzpne na vrh klanca, visokega 7, m (očka B). Kolikšna je hiros vozička v ej očki? Odgovor uemeljie z izračunom ali z razlago. Kadar voziček ne premaga naspronega klanca, zdrsne nazaj proi najnižji legi in okoli nje zaniha er se po nekaj nihajih usavi v najnižji legi. Za majhne ampliude nihanja vozička lahko opišemo nihanje podobno kakor nihanje ninega nihala. Pri akem nihanju predsavlja dolžino vrvice krivinski radij ira na najnižjem delu proge (slika). R 6. S kolikšnim nihajnim časom zaniha voziček, če je krivinski radij ira na najnižjem delu proge 4, m? 7. Kolikšna je največja kineična energija nihajočega vozička, če je največji pospešek vozička v skrajni legi enak 1, m s? ( očki)

10 1 M NALOGA 1. Z enačbo zapišie Sefanov zakon za sevanje črnega elesa in pojasnie pomen fizikalnih količin v enačbi. Po železni žici, ki je dolga 1, m, eče elekrični ok, 5 A. Žica ima presek S=,1 mm. 1 Specifični upor železa je,1 Ω mm m 3, gosoa železa je 7, 88 kg dm, specifična oploa 1 1 železa pa je 45 J kg K. Na začeku poskusa je emperaura žice in njene okolice 7 C. Privzemie, da se upor žice kljub segrevanju ne spreminja.. Izračunaje upor žice. 3. Kolikšno elekrično moč prejema žica, ko po njej eče ok, 5 A? 4. Izračunaje maso žice.

11 M Žica se greje, ker prejema elekrično delo od vira napeosi. 5. Za koliko sopinj se žica segreje v eni sekundi, če oplone izgube zanemarimo? ( očki) Žico obravnavaje ko črno elo. Radij žice je, 195 mm. 6. Izračunaje, kolikšen energijski ok seva površina žice, ko je njena emperaura enaka emperauri okolice. ( očki) 7. Kolikšna je maksimalna emperaura, ki jo žica doseže, ko eče po njej ok, 5 A? Upoševaje, da žica poleg ega, da seva, udi prejema energijo, ki jo seva okolica. ( očki)

12 1 M NALOGA Zvočnik je priključen na vir sinusne napeosi, ki niha s frekvenco Hz. Membrana 1 zvočnika niha z enako frekvenco in oddaja zvok. Hiros zvoka v zraku je 34 ms. 1. Izračunaje valovno dolžino zvoka, ki ga oddaja zvočnik. Hiros srednjega dela membrane v zvočniku se spreminja, kakor kaže graf. Ampliuda 7 srednjega dela membrane je 1, 6 1 m. v [ 1 ms ],,1,1 5 1 [ 4 1 s],. Narišie graf časovne odvisnosi odmika srednjega dela membrane za dva nihaja. Upoševaje, da je ob času = hiros maksimalna. ( očki) x [ 7 1 m] [ 4 1 s] 3. Izračunaje največjo vrednos pospeška srednjega dela membrane.

13 M V koordinani sisem narišie speker zvoka, ki ga oddaja zvočnik. Merila na ordinani osi ni reba napisai, na abscisni osi pa frekvenco pravilno označie. dj dν Poslušalec se približuje zvočniku s hirosjo 1 34 ms. ν 5. Izračunaje frekvenco zvoka, ki jo zaznava poslušalec. ( očki) Na vir sinusne napeosi priključimo dva zvočnika in ju posavimo ako, da nasanejo v prosoru pred njima ojačive in oslabive. Razdalja med zvočnikoma je 1, m. d = 1, m Cenralna ojačiev Prvi pas ojačenja l = 5 m a 6. Izračunaje, koliko je na razdalji 5, m od zvočnikov prva ojačiev oddaljena od cenralne ojačive. ( očki) 7. Izračunaje, koliko pasov ojačiev nasane na vsaki srani poleg cenralnega pasu.

14 14 M NALOGA Slika kaže anko zbiralno lečo, na kaero vpadajo vzporedni svelobni snopi iz širih laserjev. Točki F sa gorišči leče. F F 1. V sliko narišie svelobne snope po prehodu skozi lečo. Pred anko zbiralno lečo, z goriščno razdaljo cm, posavimo svečo, kakor kaže slika. Na sliki sa narisana goriščni in emenski žarek, ki se širia od plamena sveče. Oddaljenos sveče od leče je 3 cm. F F. V sliko narišie, kako se širia goriščni in emenski žarek po prehodu skozi lečo. Narišie udi sliko sveče, ki nasane po preslikavi z lečo. ( očki)

15 M Izračunaje oddaljenos slike od leče. ( očki) V nadaljevanju naloge obravnavamo rengensko svelobo iz neke rengenske cevi. Graf kaže speker e rengenske svelobe. dj dλ K α,,4,6,8 λ [ nm] 4. Izračunaje frekvenco rengenske svelobe z valovno dolžino pri čri, označeni s K α. 5. Izračunaje energijo, ki jo ima foon rengenske svelobe v čri, označeni s K α. 6. Pojasnie, zakaj je v rengenski cevi med kaodo in anodo priključena visoka enosmerna napeos. 7. Izračunaje napeos med kaodo in anodo, na kaero je bila priključena rengenska cev, ko je oddajala svelobo, za kaero je narisan zgornji speker. ( očki)

16 16 M Prazna sran

Σχετικά έγγραφα

Νόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού.

Νόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού. Περιοδικός πίνακας: α. Είναι µια ταξινόµηση των στοιχείων κατά αύξοντα