Državni izpitni center FIZIKA. Izpitna pola 1. Četrtek, 28. avgust 2014 / 90 minut

Transcript

1 Š i f r a k a n d i d a a : ržavni izpini cener *M44* JESENSKI IZPITNI ROK FIZIK Izpina pola Čerek, 8. avgus 4 / 9 minu ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandida prinese nalivno pero ali kemični svinčnik, svinčnik H ali, radirko, šilček, računalo brez grafičnega zaslona in možnosi računanja s simboli er geomerijsko orodje. Kandida dobi lis za odgovore. Priloga s konsanami in enačbami je na perforiranem lisu, ki ga kandida pazljivo izrga. SPLOŠN MTUR NVOIL KNITU Pazljivo preberie a navodila. Ne odpiraje izpine pole in ne začenjaje reševai nalog, dokler vam nadzorni učielj ega ne dovoli. Prilepie kodo oziroma vpišie svojo šifro (v okvirček desno zgoraj na ej srani in na lis za odgovore). Izpina pola vsebuje 35 nalog izbirnega ipa. Vsak pravilen odgovor je vreden očko. Pri reševanju si lahko pomagae s podaki iz periodnega sisema na srani er s konsanami in enačbami v prilogi. Rešive, ki jih pišie z nalivnim peresom ali s kemičnim svinčnikom, vpisuje v izpino polo ako, da obkrožie črko pred pravilnim odgovorom. Sproi izpolnie še lis za odgovore. Vsaka naloga ima samo en pravilen odgovor. Naloge, pri kaerih bo izbranih več odgovorov, in nejasni popravki bodo ocenjeni z očkami. Zaupaje vase in v svoje zmožnosi. Želimo vam veliko uspeha. Ta pola ima 6 srani, od ega 4 prazne. RI 4

2 /6 *M44* PERIONI SISTEM ELEMENTOV I VIII, 4, H He vodik II III IV V VI VII 6,94 9,,8, 4, 6, 9, liij 3 3, narij 39, kalij 9 85,5 rubidij cezij 55 (3) francij 87 berilij 4 4,3 magnezij 4, kalcij 87,6 sroncij barij 56 (6) radij 88 45, skandij 88,9 irij lanan 57 (7) akinij 89 47,9 ian 9, cirkonij 4 78 hafnij 7 (67) ruherfordij 4 relaivna aomska masa simbol ime elemena vrsno ševilo Li e N O F Ne Na Mg l Si P S l r 5,9 vanadij 3 9,9 niobij 4 8 anal 73 (68) dubnij 5 5, krom 4 96, molibden 4 84 volfram 74 (7) seaborgij 6 54,9 mangan 5 (98) ehnecij renij 75 (7) bohrij 7 55,8 železo 6 ruenij 44 9 osmij 76 (77) hassij 8 58,9 K a Sc Ti V r Mn Fe o Ni u Zn Ga Ge s Se r Kr kobal 7 3 rodij 45 9 iridij 77 (76) M meinerij 9 58,7 nikelj 8 6 paladij P plaina 78 (8) s darmsadij 63,5 65,4 baker cink Rb Sr Y Zr Nb Mo Tc Ru Rh Pd g d In Sn Sb Te I Xe s a La Hf Ta W Re Os Ir Hg Tl Pb i Po Rn Fr Ra c Rf b Sg h Hs srebro u zlao 79 (7) Rg rengenij kadmij 48 živo srebro 8 bor 5 7, aluminij 3 69,7 galij 3 5 indij 49 4 alij 8 ogljik 6 8, silicij 4 7,6 germanij 3 9 kosier 5 7 svinec 8 dušik 7 3, fosfor 5 74,9 arzen 33 animon 5 9 bizmu 83 kisik 8 3, žveplo 6 79, selen 34 8 elur 5 (9) polonij 84 fluor 9 35,5 klor 7 79,9 brom 35 7 jod 53 () asa 85 helij, neon 39,9 argon 8 83,8 kripon 36 3 ksenon 54 () radon 86 4 cerij 58 3 orij 9 4 prazeodim 59 3 proakinij 9 44 neodim 6 38 uran 9 (45) promeij 6 (37) nepunij 93 5 samarij 6 (44) pluonij 94 5 Lananoidi e Pr Nd Pm Sm Eu Gd Tb y Ho Er Tm Yb Lu evropij 63 (43) kinoidi Th Pa U Np Pu m m k f Es Fm Md No Lr americij gadolinij 64 (47) curij erbij 65 (47) berkelij disprozij 66 (5) kalifornij holmij 67 (5) einseinij erbij 68 (57) fermij 69 ulij 69 (58) mendelevij 73 ierbij 7 (59) nobelij 75 luecij 7 (6) lavrencij 3 V sivo polje ne pišie.

3 *M443* 3/6 V sivo polje ne pišie. Konsane in enačbe srednji polmer Zemlje rz 637 km ežni pospešek g 9,8 m s 8 hiros svelobe c 3, m s osnovni naboj vogadrovo ševilo 9 e,6 s 6 N 6, kmol 3 splošna plinska konsana R 8,3 J kmol K graviacijska konsana elekrična (influenčna) konsana magnena (indukcijska) konsana G 6,67 N m kg 8,85 s V m 7 4 V s m 3 olzmannova konsana k,38 J K 34 5 Planckova konsana h 6,63 J s 4,4 ev s 8 4 Sefanova konsana 5,67 W m K poenoena aomska masna enoa lasna energija aomske enoe mase masa elekrona masa proona masa nevrona 7 mu u,6654 kg 93,494 MeV/ c u mc 93,494 MeV 3 me 9,9 kg u/83,5 MeV/ c 7 mp =,676 kg =,78 u = 938,7 MeV/ c 7 mn =,67493 kg =,866 u = 939,566 MeV/ c Gibanje s s v v sv a v v a v v as v o = r o v ar r s s sin v s cos a s sin Sila r g( r) g r z mm F G r r 3 F kons. ks F ps F kf F G n gv F ma mv F G M rf sin p gh Energija Fs Fs cos W mv k Wp mgh W ks pr P = W + W + W p V k p pr P perforiran lis

4 4/6 *M444* Elekrika I e ee F 4 F ee r e U Es e E e S e U l W U e S U e RI l R S U P ef U I ; Ief UI Magneizem F Il F Il sin F ev I r NI l M NIS sin Φ S cos Ui i lv U S sin U i L I W LI m U U N N Nihanje in valovanje c dsin j m k l g L N P 4 r v c v c c Fl m sin c v V sivo polje ne pišie. Toploa Opika Moderna fizika n m M pv N N nrt l l T V VT Q W Q cmt Q qm c n c sin c sin c f a b s b p a n n Wf h Wf i Wk W f W n W mc / NN Ne ln / W 3 kt N Q P P S T l j P S j T 4

5 *M445* 5/6 V sivo polje ne pišie.. ebelina človeškega lasu znaša m. V kaerem od spodnjih odgovorov je navedena enaka razdalja? nm, mm, cm, dm. Kaeri graf lege v odvisnosi od časa opisuje gibanje, na koncu kaerega je premik glede na začeno lego največji? Enoe na vseh grafih so enake. 3. Lealo, ki sprva miruje, se začne enakomerno pospešeno gibai po vzleni sezi. Po 3 m vožnje je njegova hiros 4 m s. Kolikšno dodano po mora naredii, da se njegova hiros podvoji? 3 m 6 m 9 m m 4. Točkaso elo se giblje po premici. Graf lege elesa v odvisnosi od časa je na spodnji sliki. Kaera od izjav o gibanju ega elesa je pravilna? Telo je v renuku v koordinanem izhodišču. Telo ima največjo hiros v renuku s. Telo v renuku s miruje v koordinanem izhodišču. Telo se v renuku s giblje skozi koordinano izhodišče. 3 4 s 5. Telo kroži z obhodnim časom s. S kolikšno frekvenco kroži elo, ki ima dvakra večjo obodno hiros in kroži po krožnici z enakim polmerom?, Hz, Hz,5 Hz Ni dovolj podakov.

6 6/6 *M446* 6. Sili F 5 N in F 5 N sa pravokoni druga na drugo (gl. sliko). Kaeri od širih črkano? narisanih vekorjev ( F, F, F, F ) predsavlja silo FF F F F F F F F F F F V sivo polje ne pišie. 7. Na voziček s ežo Fg posavimo klado s ežo Fg, ki je z vrvico prek škripca povezana z vozičkom. Trenja med vozičkom in mizo ni. Voziček se premika enakomerno, ko ga vlečemo s silo F. Kolikšen je koeficien renja med klado in vozičkom? v k r F F v g k r F Fv F g g m k r Fv F g m v k r F Fv F g g 8. Z dlanjo objamemo ubo zobne pase in jo sisnemo ako, da se lak v ubi poveča za, kpa. Površina ube je S cm, površina izhodne odprine ube (pod zamaškom) je S,5 cm. Za koliko se poveča sila pase na zamašek zaradi opisanega siskanja ube? Z 4 N N,5 N 5 mn 9. eska z maso kg in dolžino l leži na pločniku, ako da je rejina gleda čez rob pločnika. Največ kako daleč čez rob pločnika lahko sopi orok z maso 4 kg, da se deska ne prevesi? l l 4 l 6 l T

7 *M447* 7/6 V sivo polje ne pišie.. Vsoa vseh sil na neko elo je enaka nič. Kaeri graf lege elesa v odvisnosi od časa zagoovo ne opisuje gibanja akšnega elesa?. ve enaki krogli z masama po m in manjšo kroglico z maso m posavimo, kakor kaže slika. Graviacijsko privlačno silo med levo kroglo in kroglico označimo z F. Kolikšna je rezulana graviacijskih sil, s kaerima delujea obe krogli na kroglico? F 3r 9F r r 8F 4F m m m F Leva esna. Voziček z maso m se giblje po vodoravnih račnicah s hirosjo v. Trenje med kolesi in račnicami je zanemarljivo. Na voziček pade v navpični smeri vreča, ki ima maso m in hiros v v, kakor kaže slika. Vreča po rku osane na vozičku. Kaeri odgovor najbolje opisuje hiros vozička skupaj z vrečo akoj po rku? v Lahko je večja ali manjša od hirosi vozička pred rkom, odvisna je od hirosi vreče. Je večja kakor hiros vozička pred rkom, ker gibalno količino vreče prišejemo gibalni količini vozička. Je manjša kakor hiros vozička pred rkom, ker ima vreča pred rkom gibalno količino v navpični smeri, ki ne vpliva na gibalno količino v smeri gibanja. m m v v v v Je enaka hirosi vozička pred rkom, ker ima vreča pred rkom gibalno količino v navpični smeri, ki ne vpliva na gibalno količino v smeri gibanja. 3. V kaerem od navedenih primerov opravi dijakinja na kovčku negaivno delo? ijakinja drži kovček na miru. ijakinja počasi dvigne kovček s al. ijakinja počasi spusi kovček na la. ijakinja s kovčkom v roki hodi po vodoravni podlagi s salno hirosjo.

8 8/6 *M448* 4. V kaerem od našeih primerov ima avo največjo kineično energijo? Ko vozi s hirosjo Ko vozi s hirosjo Ko vozi s hirosjo Ko vozi s hirosjo 3 m s po vodoravni cesi. m s po klancu navzgor. Naklon klanca je 3. m s po klancu navzdol. Naklon klanca je 3. 4 m s v ovinku z radijem m. V sivo polje ne pišie. 5. li je mogoče, da elo z maso 5 kg plava v vodi z maso kg? Nikakor ne. Vsekakor da. a, če je njegova prosornina manjša od prosornine vode. a, če je njegova gosoa manjša od gosoe vode. 6. V posodo zapremo določeno maso idealnega plina. Plin ima pri emperauri T in laku p prosornino V. Kaerega od spodaj navedenih sanj za obravnavani plin ni mogoče doseči? p p; V V ; T T 3 p p ; V 3 V ; T T 3 3 p p ; V V ; T T 4 p p 3 ; V 3 V; T T 7. ve elesi z enakima masama se doikaa. Prvo ima večjo emperauro od drugega. li med njima eče oploni ok? a, oploni ok eče s prvega na drugega. a, oploni ok eče z drugega na prvega. Ne. Ni dovolj podakov. 8. ve plošči (zid in siropor) z enako površino in debelino, a različnim koeficienom oplone prevodnosi sa izposavljeni enaki emperaurni razliki. Toploni ok skozi prvo ploščo je akra enak P, oploni ok skozi drugo ploščo je P P P. Kaj pri enakih zunanjih pogojih velja za oploni ok P skozi plošči, ko ju posavimo drugo za drugo? P P P P P P P P P P P P P?

9 *M449* 9/6 V sivo polje ne pišie. 9. S kovinsko kroglico z nabojem 3 n s se doaknemo kovinske kroglice z nabojem 4 n s. Kaera izjava najbolje opisuje, kaj se pri em zgodi? el proonov s kroglice gre na kroglico, del elekronov s kroglice pa na kroglico. Ob doiku se izniči naboj proonov na kroglici in del naboja elekronov na kroglici. el elekronov s kroglice se premakne na kroglico. el proonov s kroglice se premakne na kroglico.. Kaeri od grafov pravilno kaže jakos elekričnega polja očkasega naboja, pri čemer je r oddaljenos od naboja? E E E E r r r r. Tri različne grelce z različnimi upori vežemo na napeos 3 V. V kaerem primeru je skupna moč grelcev največja? Vsi rije grelci so vezani zaporedno. Grelca z manjšima uporoma sa vezana vzporedno, grelec z večjim uporom pa njima zaporedno. Grelca z večjima uporoma sa vezana zaporedno, grelec z manjšim uporom pa njima zaporedno. Vsi rije grelci so vezani vzporedno.. Na vir napeosi priključimo uporovno žico z dolžino l in presekom S, ki ima elekrični upor R, er zaporedno vezan upornik z enakim uporom, kakor ga ima žica. Tok skozi vir napeosi je I. Kolikšen je ok skozi vir napeosi, če dolžino uporovne žice podvojimo? I I I 3 I I 3 I 3 I 4 I 3. Kaera izjava o zemeljskem magnenem polju je napačna? Silnice so najgosejše v bližini magnenih polov. Na ekvaorju je magnena igla kompasa obrnjena vzdolž silnic magnenega polja Zemlje. V poljubni očki na silnici zemeljskega magnenega polja je smer magnenega polja angenna na silnico v ej očki. Magnena igla kompasa kaže vedno pravokono na silnice magnenega polja Zemlje.

10 /6 *M44* 4. Elekron je v bližini ravnega vodnika in se giblje v označeni smeri. Po vodniku eče ok, kakor kaže skica. V kaeri smeri deluje na elekron v em primeru magnena sila? Proi vodniku. V nasproni smeri elekričnega oka. V smeri elekričnega oka. Pravokono na ravnino skice. v e I V sivo polje ne pišie. 5. Transformaor ima na primarni srani ovojev, na sekundarni pa 5 ovojev. Napeos in ok na primarni uljavi označimo z U in I, napeos in ok na sekundarni uljavi pa z U in I. Kaera rdiev je pravilna? U U; I I U U; I I U U; I I U U; I I 6. Najmanj koliko časa porebuje vzmeno nihalo za premik od ene do nasprone skrajne lege? Z označimo frekvenco nihala Na vzmei visi uež z maso 3 g. Nihajni čas ega nihala je, 3 s. Kolikšno maso moramo dodai ej ueži, da bo nihajni čas,6 s? g 3 g 9 g g 8. Na palici so na različno dolgih vrvicah obešena širi nina nihala. Palico nihamo v vodoravni ravnini, prečno na palico. Ko nihamo palico s frekvenco,7 Hz, je v resonanci nihalo. Frekvenco nihanja palice nao povečamo ako, da je spe eno od nihal v resonanci. Kaero? Nihalo. Nihalo 3. Nihalo 4. Za odgovor ni dovolj podakov. Palica 3 4

11 *M44* /6 V sivo polje ne pišie. 9. Opazujemo uklon reh valovanj. Vsaka reža je široka cm. Slike kažejo žarke vpadnega valovanja in žarke valovanja, ki je prešlo oviro. Kaeri odgovor smiselno navaja velikosi valovnih dolžin posameznega valovanja?. valovanje. valovanje 3. valovanje 3 mm cm dm cm mm dm dm cm mm dm mm cm 3. Z opplerjevim pojavom preiskujemo hiros krvnih celic. Ulrazvočna naprava oddaja zvok frekvence 6, MHz in sprejema odbii zvok. Kaera izjava je pravilna? Če se krvne celice gibljejo ako, da se oddaljujejo od naprave, bo a sprejela zvok s frekvenco, ki je višja od 6, MHz. Če se krvne celice gibljejo ako, da se približujejo napravi, bo a sprejela zvok s frekvenco, ki je višja od 6, MHz. Če se krvne celice gibljejo ako, da se približujejo napravi, bo a sprejela zvok s frekvenco, ki je nižja od 6, MHz. Ulrazvočna naprava zazna odbii zvok le, če krvne celice mirujejo. 3. urek laserske svelobe vsopa iz zraka v seklen kvader in na drugi srani iz njega izsopa. Kaera slika pravilno prikazuje poek curka? 3. Ob jasnem vremenu pada na vsak Ocenie, koliko foonov pade na en enaka,3 ev. Med in 3. Med 6 in 9. Med in 5. Med in. m zemeljske površine al sveloba z močjo W. m vsako sekundo. Privzemie, da je energija vsakega foona

12 /6 *M44* 33. Kaera od spodnjih izjav najbolje pojasnjuje fooefek v foocelici? S curkom elekronov obsevamo negaivno fookaodo. Elekroni se od nje odbijejo in leijo proi anodi. Foone usmerimo na fookaodo. Iz nje izbijejo elekrone, ki nao leijo proi anodi. Elekrone usmerimo na anodo. Iz nje izbijejo elekrone, ki nao leijo proi fookaodi. Fookaodo priključimo na visoko napeos ako, da zažari in začne oddajai elekrone, ki leijo proi anodi. V sivo polje ne pišie. 34. Kaera izjava najbolje opisuje razpad alfa? Nevron v jedru razpade na elekron, proon in aninevrino. Jedro izseva foon. Jedro izseva helijevo jedro. Jedro izseva nevron. 35. Jedrsko reakcijo H 3 H 4 He n uvrščamo med reakcije, ki opisujejo neki fizikalni pojav. Kako imenujemo a pojav? Razpad vodika. Zlivanje jeder. Jedrska cepiev. Razpad.

13 *M443* 3/6 V sivo polje ne pišie. Prazna sran

14 4/6 *M444* V sivo polje ne pišie. Prazna sran

15 *M445* 5/6 V sivo polje ne pišie. Prazna sran

16 6/6 *M446* V sivo polje ne pišie. Prazna sran