Statično in kinetično trenje

Transcript

1 Sila enja Sila enja: povzoči paske na koži, vpliva na speminjanje oblike elesa,... Po dugi sani pa nam omogoči, da hodimo po povšini, vozimo avomobile, plezamo po vveh,... Lasnosi sile enja: Sila enja je vzpoedna s povšino. Sila enja je soazmena z nomalno komponeno sile podlage (obemenivijo v večini pimeov) Sila enja je neodvisna od velikosi konakne povšine. (Zadnji lasnosi je zapisal že da Vinci 1508). Sila enja je neodvisna od hiosi elesa. Saično in kineično enje Saično enje k l je koeficien lepenja k l l p l Kineično enje k je koeficien enja Sila enja naspouje gibanju,l lepenje enje = k p l max l Miovanje na povšini Miovanje na povšini Telo se giblje po povšini

2 Koeficien enja/lepenja konakni maeial Les na les Les na kamen Usnje na lesu Seklo na seklo Jeklo na jeklo k l k Saegija eševanja poblemov iz dinamike 1. Naišie dovolj veliko in pegledno skico s kaeo opisujee fizikalno siuacijo. Določie sisem: eno ali več eles, kaeih dinamiko bose šudiali.. Naišie vse zunanje sile, ki delujejo na vsako elo. Vedno si lahko pedsavljae kaee sile bi delovale na vas, če bi bili na izbanem mesu. 3. Izbeie inecialni koodinani sisem. Običajno je dinamika najbolj jasna, če ena od osi sovpada s pedvideno smejo pospeška. 4. Naišie diagam za vsako posamezno elo: delec naj se nahaja v izhodišču, vse sile azsavie na komponene sil vzdolž izbanih osi. 5. Upoševaje e diagame in zapišie. NZ po komponenah. 6. Peveie ali so vaši ezulai smiselni (pedznak pospeška,...)

3 Newonovi zakoni - zgledi 1. Knjigo z maso 3 kg, piiskamo ob zid. Koeficien lepenja je 0.5. Z najmanj kolikšno silo moamo piiskai na knjigo, da ne bo padla na la?. Sanke z maso 8 kg vlečemo po klancu z naklonom 30 o. Koeficien enja med sankami in snegom je S kolikšno silo moamo vleči v smei klanca, da se sanke gibljejo s konsanno hiosjo? 3. Padalec z maso 7 kg pada poi Zemlji s pospeškom 1 m/s. Kolikšna je sila začnega upoa? Delo in enegija Enegijo lahko definiamo ko zmožnos, da spoži določene spemembe. Sile povzočijo, da se elo začne gibai, spemeni sme gibanja ali pa ga celo usavi. Delo je meilo za spemembo, ki jo je povzočila sila. Delo je 0! Delo je azlično 0!

4 Delo konsanne sile Če delujemo na elo s silo in se je elo pemaknilo za po s, poem je sila opavila delo A = s Če je pemik elesa enak 0, poem udi ni nobenega opavljenega dela. Delo, ko sila in po nisa kolineana Delo sile je definiano ko komponena sile v smei gibanja pomnožena s pemikom: A = s = s cosθ = s x Enoa za delo je Joule: 1 J= 1 Nm= 1 kg m /s

5 Delo pime Delavec ine avo s silo 00 N v eh azličnih smeeh, ko o kažejo spodnje skice. Če je pemik ava 0 m v desno, koliko dela opavi delavec v vseh eh pimeih? A = s cos θ =4000 J A = s cosθ = 4000 J A = s cos θ =0J K Negaivno delo sile enja s R Delo sile enja na kladi je: A R = K Roka opavi pozivno delo R na kladi, klada pa opavi negaivno delo R na oki. = s = k Ke je delo sile enja na kladi negaivno, pomeni, da je delo klade na podlagi poziivno. To delo je poebno, da se nepesano gajo vezi med podlago in klado. N s

6 p g α s = mg j Delo sile eže h A g = g s = mgssinα = = mg( y k y z ) = mgh Delo sile eže je odvisno samo od začene in končne višine, ne pa udi od poi, ki smo jo opavili pi em! Izek o kineični enegiji Poglejmo si sedaj, kaea fizikalna količina se spemeni zaadi dela zunanjih sil na elesu! A = x = ma x Spomnimo se izaza, ki smo ga izpeljali pi kinemaiki za gibanje pod konsannim pospeškom: k z Zdužimo zgonja izaza in dobimo: v = v + a x Vpeljemo oej pojem kineične enegije Kineična enegija delca je enegija, ki jo ima delec zaadi svojega gibanja. A = mv k mv z W k = mv