*M * FIZIKA. Izpitna pola 1. Sobota, 28. avgust 2010 / 90 minut JESENSKI IZPITNI ROK

Transcript

1 Š i f r a k a n d i d a a : ržavni izpini cener *M141111* FIZIK Izpina pola 1 JESENSKI IZPITNI ROK Soboa, 8. avgus 1 / 9 minu ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandida prinese nalivno pero ali kemični svinčnik, svinčnik H ali, radirko, šilček, računalo brez grafičnega zaslona in možnosi računanja s simboli er geomerijsko orodje. Kandida dobi lis za odgovore. Priloga s konsanami in enačbami je na perforiranem lisu, ki ga kandida pazljivo izrga. SPLOŠN MTUR NVOIL KNITU Pazljivo preberie a navodila. Ne odpiraje pole in ne začenjaje reševai nalog, dokler vam nadzorni učielj ega ne dovoli. Prilepie kodo oziroma vpišie svojo šifro (v okvirček desno zgoraj na ej srani in na lis za odgovore). Izpina pola vsebuje 4 nalog izbirnega ipa. Vsak pravilen odgovor je vreden eno (1) očko. Pri reševanju si lahko pomagae s podaki iz periodnega sisema na srani er konsanami in enačbami v prilogi. Rešive, ki jih pišie z nalivnim peresom ali s kemičnim svinčnikom, vpisuje v izpino polo ako, da obkrožie črko pred pravilnim odgovorom. Sproi izpolnie še lis za odgovore. Vsaka naloga ima samo en pravilen odgovor. Naloge, pri kaerih bo izbranih več odgovorov, in nejasni popravki bodo ocenjeni z nič () očkami. Zaupaje vase in v svoje zmožnosi. Želimo vam veliko uspeha. Ta pola ima 16 srani, od ega prazni. RI 1

2 M PERIONI SISTEM ELEMENTOV I VIII 1,1 4, H He vodik helij 1 II III IV V VI VII 6,94 9,1 relaivna aomska masa 1,8 1, 14, 16, 19,, Li e simbol N O F Ne liij berilij ime elemena bor ogljik dušik kisik fluor neon 3 4 vrsno ševilo , 4,3 7, 8,1 31, 3,1 35,5 4, Na Mg l Si P S l r narij magnezij aluminij silicij fosfor žveplo klor argon ,1 4,1 45, 47,9 5,9 5, 54,9 55,9 58,9 58,7 63,6 65,4 69,7 7,6 74,9 79, 79,9 83,8 K a Sc Ti V r Mn Fe o Ni u Zn Ga Ge s Se r Kr kalij kalcij skandij ian vanadij krom mangan železo kobal nikelj baker cink galij germanij arzen selen brom kripon ,5 87,6 88,9 91, 9,9 95,9 (97) Rb Sr Y Zr Nb Mo Tc Ru Rh Pd g d In Sn Sb Te I Xe rubidij sroncij irij cirkonij niobij molibden ehnecij ruenij rodij paladij srebro kadmij indij kosier animon elur jod ksenon (9) (1) () s a La Hf Ta W Re Os Ir P u Hg Tl Pb i Po Rn cezij barij lanan hafnij anal volfram renij osmij iridij plaina zlao živo srebro alij svinec bizmu polonij asa radon (3) (6) (7) (61) (6) (66) (64) (69) (68) Fr Ra c Rf b Sg h Hs M francij radij akinij ruherfordij dubnij seaborgij bohrij hassij meinerij cerij 58 3 orij prazeodim 59 (31) proakinij neodim 6 38 uran 9 (145) promeij 61 (37) nepunij samarij 6 (44) pluonij Lananoidi e Pr Nd Pm Sm Eu Gd Tb y Ho Er Tm Yb Lu evropij 63 (43) kinoidi Th Pa U Np Pu m m k f Es Fm Md No Lr americij gadolinij 64 (47) kirij erbij 65 (47) berkelij disprozij 66 (51) kalifornij holmij 67 (54) einseinij erbij 68 (57) fermij ulij 69 (58) mendelevij ierbij 7 (59) nobelij luecij 71 (6) lavrencij 13

3 M KONSTNTE IN ENČE ežni pospešek hiros svelobe osnovni naboj vogadrovo ševilo splošna plinska konsana g 9, 81 m s 8 1 c 3, 1 m s 19 e 1, 6 1 s 6 1 N 6, 1 kmol R 8, 31 1 J kmol K graviacijska konsana G 11 6, 67 1 N m kg influenčna konsana indukcijska konsana ε 8, 85 1 s V m μ 4π 1 Vs m olzmannova konsana k 3 1 1, 38 1 J K Planckova konsana Sefanova konsana aomska enoa mase h 6, 63 1 J s 4,14 1 ev s 8 4 σ 5, 67 1 W m K 7 1u 1,66 1 kg; za m 1 u je mc 931,5 MeV GINJE s v s v a s v + v v + a v v + as 1 ω π ν π v ωr a r ω r s s sin ω v ωs cos ω a ω s sin ω SIL mm F G r 3 r F 1 kons. ks F ps F kfn F ρgv F G ma mv FΔ ΔG M r F M rf sin α p ρgh Γ J ω M Γ ENERGIJ F s W W k p mv mgh ks Wpr P W + W + W Δ k Δ p Δ pr pδv ρv p + + ρgh kons.

4 4 M ELEKTRIK e I ee F 4 π F ee σe ε E 1 ε r e U E s e e σe S e U ε S l U We We we V ε E we U RI ζl R S P UI MGNETIZEM F Il F Ilsin α F ev μi π r μni l M NISsin α Φ S S cos α U i U ωssin ω i lv U i Φ L Φ I μns L l W LI m w m μ NIHNJE IN VLOVNJE m π k l π g π L c λν Nλ sin α d P j S E c j wc 1 j ε E c j jcos α v ν ν (1 ± ) c ν ν v 1 c TOPLOT m n M pv nrt Δl αlδt ΔV βvδt + Q ΔW Q cmδt Q qm 3 W kt ΔT P λs Δl 4 j σt OPTIK c n c sin α c n sin β c n f a b 1 1 MOERN FIZIK W f f f min hν W + W W λ Δ W Δ i 1/ N N N e ln λ n k 1/ W hc eu Δ Nλ mc λ

5 M Nihajni čas nekega nihala je, 55 s. Na koliko mes naančno je zapisan nihajni čas? Na mesi. Na 3 mesa. Na 4 mesa. Na 5 mes.. Kolikšna je relaivna napaka vsoe dveh dolžin, ki sa obe izmerjeni na 5 % naančno?, 5 % 5 % 1 % 5 % 3. Kaeri od spodnjih grafov prikazuje gibanje, pri kaerem se elo vrne v izhodišče? v v v v 4. Kaera od izjav velja za premo enakomerno gibanje? Telesu se v enakih časovnih inervalih hiros enako poveča. Primer premega enakomernega gibanja je enakomerno kroženje. Hiros je premosorazmerna s časom. Pospešek elesa je nič. 5. Kaera krivulja najbolje opisuje ir kamna, ki ga zalučamo s solpa v vodoravni smeri? y y y y x x x x

6 6 M Telesi in enakomerno krožia po različnih krožnicah. Radialni pospešek obeh eles je enak. Hiros elesa je dvakra olikšna kakor hiros elesa ( v v ). Kolikšno je razmerje med polmeroma obeh krožnic? r 4 r r r r r r r Homogena klada deloma leži na mizi. V kaerem primeru je sila, s kaero klado zadržujemo v mirovanju, najmanjša? 8. Teža nekega elesa na Zemlji je 1 N. Kolikšna je eža ega elesa na planeu, ki ima enako maso kakor Zemlja, a dvakra večji polmer?, 5 N 5 N 1 N N 9. ve elesi z enakima masama in nasprono enakima hirosma cenralno rčia. Kaera siuacija po rku ni mogoča? Telesi obmirujea. Telesi se odbijea v naspronih smereh, z enako velikima hirosma, kakor sa ju imeli pred rkom. Telesi se odbijea v naspronih smereh ako, da je po rku velikos hirosi obeh eles enaka polovici prvone hirosi. Telesi se odbijea v naspronih smereh, ako da je po rku velikos hirosi obeh eles dvakra večja od prvone hirosi.

7 M Vzme s koeficienom prožnosi k prožnosna energija e vzmei? 1 Nm 1 je razegnjena za 1 cm. Kolikšna je, 6 J 6, J 6 J 6 J V čebru je živo srebro, ki ima gosoo 13, 6 kg dm, naočeno do višine, 5 m. Kako globoko bi moralo bii jezero, da bi voda na dnu usvarjala enak lak, kakor ga živo srebro 3 na dnu čebra? Gosoa vode je 1, kg dm. 6, 8 m 13, 6 m 7, m 68 m 1. Plin ohladimo pri salnem laku. Kaera izjava o ej spremembi NI pravilna? Noranja energija plina se spremeni. Prosornina plina se spremeni. Gosoa plina se spremeni. Molska masa plina se spremeni. 13. Zunanje sene sanovanja imajo površino 3 m. Kolikšno emperaurno razliko med emperauro v sanovanju in zunaj njega je mogoče vzdrževai, če greje peč cenralne kurjave z močjo 18 kw? Sene sanovanja so debele 4 cm in narejene iz maeriala s 1 1 oplono prevodnosjo, 6 W m K

8 8 M Svinec ima specifično oploo 13 J kg K. Kos segreega svinca z maso 1, kg spusimo v lier hladne vode, ki je v oplono izolirani posodi. Toplono ravnovesje se vzposavi, ko se svinec ohladi za 65. Za koliko sopinj se med ohlajanjem svinca segreje voda? Specifična 1 1 oploa vode je 4 J kg K. Izmenjavo oploe s posodo zanemarimo., K K 65 K 75 K 15. V očkah I, II in III mirujejo majhne, elekrično poziivno nabie kroglice. Na zgornji sliki je prikazana vsoa sil naboja I in II na naboj III. Kaeri vekor pravilno ponazarja vsoo sil, s kaerima naboja I in II delujea na naboj III, če naboja zamenjamo (naboj I posavimo ja, kjer je bil naboj II, in obrano)? e II r ei r eiii F e e I e I eii eiii eii eiii e I e I eii eiii eii eiii

9 M Na kaeri sliki so silnice v okolici dveh različno nabiih delcev narisane pravilno? Na sliki je s silnicami ponazorjeno elekrično polje. Jakos elekričnega polja je 1 kv m. Kolikšna je napeos med očkama in? V 3 V 4 V 5 V 1 cm E 1 cm 18. Tri enake upornike z upornosmi po 8, Ω vežemo ako, kakor kaže skica. Vezje priključimo na vir napeosi 1 V. Kaera od spodnjih izjav o okovih skozi upornike in padcih napeosi na njih je pravilna? Napeosi so na vseh upornikih enake, okova skozi R in R 3 sa manjša od oka skozi R 1. Napeos na uporniku R 1 je večja od napeosi na upornikih R in R 3, okovi skozi upornike so enaki. R Napeos na uporniku R 1 je večja od napeosi na upornikih R in R 3, okova skozi R in R 3 sa manjša od oka skozi R 1. Napeos na uporniku R 1 je manjša od napeosi na upornikih R in R 3, okova skozi R in R 3 sa manjša od oka skozi R 1. R V R 3

10 1 M Vezja na sliki sesavljajo rije upori in baerija. Kaera od spodaj navedenih izjav je pravilna? Upor R porablja v vseh primerih enako elekrično moč. Upor R porablja največjo elekrično moč v primeru I. Upor R porablja največjo elekrično moč v primeru II. Upor R porablja največjo elekrično moč v primeru III. I II III R1 R + R3 R1 R R + 3 R1 R R3 +. Iz vroče kaode prilei na anodo vsako sekundo 1 elekronov. Kolikšen elekrični ok predsavljajo i elekroni? 19 1, , 6 1 1, m 1 1. urek hirih elekronov pouje vodoravno, ik nad severnim polom navpično posavljenega paličasega magnea. V kaero smer deluje magnena sila na elekron, ko je v položaju, ki ga kaže slika? Navzdol proi magneu. Navzgor, proč od magnea. e v Ven iz ravnine skice. Navznoer v ravnino skice. N S. Kaera rdiev o kaodni cevi je pravilna? V kaodni cevi pospešujemo proone z elekričnim poljem. V kaodni cevi pospešujemo proone z magnenim poljem. V kaodni cevi pospešujemo proone proi anodi ako, da grejemo kaodo. V kaodni cevi ne pospešujemo proonov.

11 M Sklenjeno kovinsko zanko poiskamo v magneno polje, kakor kaže slika. Kaera rdiev o oku po zanki velja med vsopanjem zanke v polje? Tok po zanki ne eče. Tok po zanki eče v smeri gibanja urinih kazalcev. Tok po zanki eče v nasproni smeri gibanja urinih kazalcev. Tok po zanki eče najprej v smeri gibanja urinih kazalcev, nao pa v nasproni smeri. 4. Kakšna je pravilna zveza med pospeškom in odmikom pri sinusnem nihanju? Pospešek je premosorazmeren z odmikom. Pospešek je obranosorazmeren z odmikom. Pospešek je premosorazmeren s kvadraom odmika. Pospešek je obranosorazmeren s kvadraom odmika. 5. Izmenično napeos z ampliudo 31 V želimo ransformirai v napeos z ampliudo 17 V. Kaeri od spodnjih ransformaorjev bi bil usrezen za a namen? Primarna uljava N 1 6 ovojev, sekundarna uljava N 34 ovojev. Primarna uljava N 1 17 ovojev, sekundarna uljava N 31 ovojev. Primarna uljava N 1 6 ovojev, sekundarna uljava N 31 ovojev. Primarna uljava N 1 17 ovojev, sekundarna uljava N 6 ovojev. 6. Slika kaže širi različna nina nihala. Kaero nihalo ima najdaljši nihajni čas?

12 1 M Nihalo na vijačno vzme ima lasni nihajni čas 1, s. Vzme zamenjamo s ršo vzmejo, ki se razegne za enak razezek kakor prva vzme, če jo razeguje širikra večja sila. Kolikšen je lasni nihajni čas novega nihala, če je uež v obeh primerih isa?, 15 s, 3 s, 4 s, 6 s 8. Če se poslušalec približuje viru, ki oddaja zvok s konsanno frekvenco, je zaradi opplerjevega pojava frekvenca, ki jo sliši, povečana. Kaeri graf pravilno kaže, kako se frekvenca, ki jo sliši poslušalec, spreminja s časom, če se viru približuje enakomerno pospešeno? ν ν ν ν 1 9. Po dolgi vrvi poujejo valovi s hirosjo 4 ms. Posamezni deli vrvi nihajo z nihajnim časom, 5 s. Kolikšna je valovna dolžina valovanja na vrvi? 6, m 1 m 4 m 48 m 3. Na 8 cm dolgi sruni nasane soječe valovanje, kakor kaže slika. Sruna niha s frekvenco 88 Hz. Kolikšna je hiros širjenja valovanja po ej sruni? 35 ms 1 74 m s ms ms 1

13 M Slika kaže dva zvočnika, ki oddajaa enaki zvočni valovanji, in poslušalca, ki sedi pred zvočnikoma. Če zvočnika oddajaa zvok, kaerega frekvenca s časom narašča, bo poslušalec slišal: zvok, kaerega jakos se izmenoma veča in manjša; zvok, kaerega jakos se enakomerno povečuje; zvok, kaerega jakos se enakomerno zmanjšuje; zvok, kaerega jakos je ves čas enaka. 3. Površina, na kaero pravokono vpada svelobni ok z gosoo, 5 W m. Kolikšen je albedo (odbojnos) e površine?, 5, 5, 75 1, 5, W m, absorbira 33. ve plošči iz različnih sekel mejia druga na drugo. V prvi vrsi sekla je hiros svelobe 1 1 c 1 km s, v drugi pa c 15 km s. Kolikšen je mejni ko za popolni odboj na meji med ploščama? α m 1, 5 α m 4, 9 α m 68, 5 α m 93, c c Kaeri dve elekromagneni valovanji imaa višje frekvence od frekvenc vidne svelobe? Mikrovalovi in radijski valovi. Mikrovalovi in rengenska sveloba. Infrardeča sveloba in rengenska sveloba. Ulravijolična sveloba in rengenska sveloba. 35. Kaj je fooefek? Pojav, ko elekrični ok povzroči, da kovina seva foone. Pojav, ko fooni izbijejo elekrone iz kovine. Pojav, pri kaerem jedra aomov sevajo foone. Pojav, ko elekroni pri zaviranju v snovi sevajo foone.

14 14 M Plin seva foone z energijo, 95 ev. Kako o energijo še pravilno zapišemo?, 95 J 19, 95 1 e J 19 4, 7 1 J 19 4, 7 1 e J 37. Pri razpadu β radioakivno jedro razpade in nasane novo jedro. Kaera od spodnjih izjav je pravilna? Novonasalo jedro ima več nevronov ko začeno jedro. Novonasalo jedro ima manj proonov ko začeno jedro. Novonasalo jedro ima več nukleonov ko začeno jedro. Novonasalo jedro ima več proonov ko začeno jedro. 38. Masno ševilo aoma označimo s črko, vrsno ševilo aoma označimo s črko Z, aomsko enoo mase označimo z u. V kaerem od spodnjih odgovorov je pravilno izražena masa aoma? u Zu ( Z) u ( +Z) u 39. Razpolovni čas radioakivnega izoopa je 4, mesece. Po kolikšnem času je v vzorcu le še 1, 6 % začene množine radioakivnih aomov? Po 1 leu. Po leih. Po 3 leih. Po 4 leih. 4. Z merivijo ugoovimo, da so spekralne čre neke zvezde premaknjene proi modremu delu spekra. Kaj lahko na podlagi ega podaka povemo o ej zvezdi? Zvezda je hladnejša od Sonca. Zvezda je bolj vroča od Sonca. Zvezda se Zemlji približuje. Ta zvezda bo goovo kmalu eksplodirala.

15 M Prazna sran

16 16 M Prazna sran