M FIZIKA. Izpitna pola 1. Sobota, 5. junij 2004 / 90 minut. [ifra kandidata: Dr`avni izpitni center SPOMLADANSKI ROK

HTML
DOWNLOAD

Μέγεθος: px

Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "*M * FIZIKA. Izpitna pola 1. Sobota, 5. junij 2004 / 90 minut. [ifra kandidata: Dr`avni izpitni center SPOMLADANSKI ROK"

Σάρρα Μαυρίδης
7 χρόνια πριν
Προβολές:

1 [ifra kandidaa: ràvni izpini cener *M * SPOMLNSKI ROK FIZIK Izpina pola 1 Soboa, 5. junij 4 / 9 minu ovoljeno dodano gradivo in pripomo~ki: kandida prinese s seboj nalivno pero ali kemi~ni svin~nik, svin~nik H ali, plasi~no radirko, {il~ek, èpni ra~unalnik in geomerijsko orodje. Kandida dobi lis za odgovore. SPLO[N MTUR NVOIL KNITU Pazljivo preberie a navodila. Ne obra~aje srani in ne re{uje nalog, dokler vam nadzorni u~ielj ega ne dovoli. Prilepie kodo oziroma vpi{ie svojo {ifro v okvir~ek desno zgoraj na ej srani in na lis za odgovore. Pri re{evanju nalog izberie en odgovor, ker je samo en pravilen, in sicer ako, da obkroìe ~rko pred njim. Naloge, kjer bo izbranih ve~ odgovorov, bodo o~kovane z ni~ o~kami. Odgovore v izpini poli obkroùje z nalivnim peresom ali kemi~nim svin~nikom. Na lis za odgovore jih vna{aje sproi. Pri em upo{evaje navodila, ki so na njem. Pri ra~unanju uporabie podake iz periodnega sisema na ~eri srani izpine pole. Zaupaje vase in v svoje vam veliko uspeha. Ta pola ima 16 srani, od ega prazni. RI 4

2 M KONSTNTE IN ENČE, KI VM OO V POMOČ ežni pospešek hiros svelobe osnovni naboj aomska enoa mase vogadrovo ševilo splošna plinska konsana g 9, 81 m s 8 1 c 3, 1 m s 19 e 1, 6 1 s 7 u 1, 66 1 kg 938 MeV c N 6 1 6, 1 kmol R 8, 31 1 J kmol K graviacijska konsana G 11 6, 67 1 N m kg influenčna konsana indukcijska konsana ε 8, 85 1 s V m µ 4π 1 Vs m olzmannova konsana k 3 1 1, 38 1 J K Planckova konsana Sefanova konsana h 6, 63 1 J s 4,14 1 ev s 8 4 σ 5, 67 1 W m K GINJE s v s v a s v + v v + a v v + as 1 ω π ν π v ωr a r ω r s s sin ω v ωs cos ω a ω s sin ω SIL mm F G r 3 r F 1 kons. ks F ps F k F n F ρgv F G ma mv F G M r F p ρgh ENERGIJ F s W W k p mv mgh ks Wpr P W + W + W k p p V ρv p + + ρgh kons. pr

3 M ELEKTRIK e I ee F 4 π F ee 1 ε r e U E s e e σe S σe E ε e U ε S l U We We we V ε E we U RI ζl R S P UI MGNETIZEM F Il F Ilsin α F ev µ I π r µ NI l M NISsin α Φ S S cos α U lv U ωssin ω U i i i Φ Φ L I µ N S L l LI Wm wm µ NIHNJE IN VLOVNJE m π k l π g π L c λν Nλ sin α d P j S E c 1 j ε E c j j cos α v ν ν (1 ± ) c ν ν v 1 c TOPLOT m n M pv nrt l αl T V βv T + Q W Q cm T Q qm 3 W kt T P λs l 4 j σt OPTIK c n c sin α c n sin β c n f a b 1 1 MOERN FIZIK Wf hν W + W Wf Wn hc λmin eu W mc f i k 1 N N N e ln N 1 λ

4 4 M PERIONI SISTEM ELEMENTOV I VIII 1,1 4, H He vodik helij 1 II III IV V VI VII 6,94 9,1 relaivna aomska masa 1,8 1, 14, 16, 19,, Li e simbol N O F Ne liij berilij ime elemena bor ogljik dušik kisik fluor neon 3 4 vrsno ševilo , 4,3 7, 8,1 31, 3,1 35,5 4, Na Mg l Si P S l r narij magnezij aluminij silicij fosfor žveplo klor argon ,1 4,1 45, 47,9 5,9 5, 54,9 55,9 58,9 58,7 63,6 65,4 69,7 7,6 74,9 79, 79,9 83,8 K a Sc Ti V r Mn Fe o Ni u Zn Ga Ge s Se r Kr kalij kalcij skandij ian vanadij krom mangan železo kobal nikelj baker cink galij germanij arzen selen brom kripon ,5 87,6 88,9 91, 9,9 95,9 (97) Rb Sr Y Zr Nb Mo Tc Ru Rh Pd g d In Sn Sb Te I Xe rubidij sroncij irij cirkonij niobij molibden ehnecij ruenij rodij paladij srebro kadmij indij kosier animon elur jod ksenon (9) (1) () s a La Hf Ta W Re Os Ir P u Hg Tl Pb i Po Rn cezij barij lanan hafnij anal volfram renij osmij iridij plaina zlao živo srebro alij svinec bizmu polonij asa radon (3) (6) (7) (61) (6) (66) (64) (69) (68) Fr Ra c Rf b Sg h Hs M francij radij akinij ruherfordij dubnij seaborgij bohrij hassij meinerij cerij 58 3 orij prazeodim 59 (31) proakinij neodim 6 38 uran 9 (145) promeij 61 (37) nepunij samarij 6 (44) pluonij Lananoidi e Pr Nd Pm Sm Eu Gd Tb y Ho Er Tm Yb Lu evropij 63 (43) kinoidi Th Pa U Np Pu m m k f Es Fm Md No Lr americij gadolinij 64 (47) kirij erbij 65 (47) berkelij disprozij 66 (51) kalifornij holmij 67 (54) ajnšajnij erbij 68 (57) fermij ulij 69 (58) mendelevij ierbij 7 (59) nobelij luecij 71 (6) lavrencij 13

5 M Kaera od navedenih eno je osnovna enoa? mper. Tesla. Vol. Newon.. Vzemimo, da velja Y kx, pri čemer merimo Y v enoah kakšnih enoah izražamo k? s m in X v enoah m s. V s m s m m s m s 3. Ura je naančna na, 14 %. Koliko lahko največ zaosane na dan? 1 min min 3 min 5 min 4. Kroglo vržemo navpično navzgor. Kaj velja za pospešek v najvišji očki lea? Pospešek ima velikos Pospešek ima velikos 9, 8 m s in je usmerjen navzdol. 9, 8 m s in je usmerjen navzgor. Pospešek je. Pospešku se spremeni smer iz navzgor v navzdol, velikos osane enaka.

6 6 M vo najprej spelje iz mirovanja, nao začne zavirai, se usavi in akoj vzvrano zapelje nazaj do izhodišča. Kaeri od spodnjih grafov najbolje kaže spreminjanje lege avomobila v odvisnosi od časa? x x x x 6. Na ravno palico prirdimo dve ueži in palico vrimo okrog osi, kakor kaže slika. Kaera rdiev za gibanje obeh ueži je pravilna? Ueži imaa enako obodno hiros. Ueži imaa enak pospešek. Ueži imaa enako kono hiros. Ueži imaa različen obhodni čas. 7. Kaj velja za enakomerno krožeče elo? Nanj deluje vedno le ena sila. Gibanje ni pospešeno. V irnici elo zadržuje sila, ki vleče elo navzven. Velikos pospeška se ne spreminja. 8. Telo posavimo na desko, ki jo počasi nagibamo iz vodoravne proi navpični legi. Kaera od spodnjih slik pravilno kaže spreminjanje s podlago vzporedne komponene eže ( F ) elesa med nagibanjem deske? ϕ F F F F mg mg mg mg ϕ ϕ ϕ ϕ

7 M Telo z maso kg leži na vodoravni podlagi. Najmanjša s podlago vzporedna sila, ki je porebna, da ga premaknemo, je 1 N. Kolikšen je koeficien lepenja med elesom in podlago?,, Slika kaže dve kroglici, ki sa prirjeni na konceh zelo lahke palice. S kaero od spodnjih enačb izračunamo lego ežišča akega sisema? x mx mx 1 1 T m + m 1 x mx + mx 1 1 T m m 1 x mx mx 1 1 T m m 1 x mx + mx 1 1 T m + m 1 x x x 1 x x m 1 m 11. Na dvigalo z maso 1 kg deluje vlečna vrv s silo 1 N. S kolikšno silo deluje dvigalo na vrv? N 1 N 1 N N 1 1. Voziček z maso 4 g se giblje s hirosjo m s, rči v enak mirujoči voziček in se z njim sprime. Kolikšna je hiros vozičkov akoj po rku? m s 1 1 m s 1 m s 1 4 m s 1

8 8 M Kroglico z maso m in kroglico z maso m m hkrai spusimo z enake višine. Zračni 1 1 upor zanemarimo. Kaera od spodnjih izjav je pravilna? Poencialna energija prve kroglice je ves čas padanja enaka poencialni energiji druge kroglice. Kineična energija prve kroglice je ves čas padanja enaka kineični energiji druge kroglice. Gibalna količina prve kroglice je ves čas padanja enaka gibalni količini druge kroglice. Hiros prve kroglice je ves čas padanja enaka hirosi druge kroglice. 14. Kolikšna sila vzgona deluje na skalo z maso 5 kg in prosornino 17 lirov, ko je vsa poopljena v vodo? 5 N 17 N 33 N 5 N 15. Slika kaže, kako se spreminja prosornina neke snovi v odvisnosi od emperaure pri salnem laku. Kaera od spodnjih rdiev je pravilna? Prosornina snovi in njena emperaura sa premosorazmerni. Med segrevanjem snovi se je spremenilo agregano sanje snovi. Snov je idealni plin. Med segrevanjem se snov najprej krči, nao razeza. V T 16. Kako lahko s splošno plinsko enačbo izrazimo gosoo idealnega plina? pm ρ RT RT ρ pm ρ RM pt Rp ρ TM

9 M V posodah je enaka množina idealnega plina. Prosornini posod sa enaki, prav ako začena emperaura. Z dovajanjem oploe ogrejemo plina v posodah do enake končne emperaure. Plin v prvi posodi ima med segrevanjem salno prosornino, v drugi posodi pa je med segrevanjem salen lak. Plinu v prvi posodi dovedemo Q, plinu v drugi posodi pa 1 Q. Kaj velja za i dve oploi? Q Q 1 1 Q < Q 1 Q > Q 1 Q < Q + p V 1 V kons. p kons. 18. Koliko oploe je reba odvzei človeku z maso 75 kg in emperauro 39, da ga ohladimo na emperauro 37? Privzemie, da je specifična oploa elesa J kg K., 63 MJ 1 MJ 87 MJ 98 MJ 19. Kolikšna elekrična sila deluje med proonom in elekronom, ko sa drug od drugega 9 oddaljena, 1 m? 19 1, 1 N 11 5, 8 1 N 1 7, 1 N 8 3, 6 1 N. Kaera od eno je enoa za kapacieo kondenzaorja? s V Vs s Vs

10 1 M Elekroskop je umerjen za merjenje naboja. Naelekrimo ga z nabojem e 1 in ga prek sikala priključimo na drug enak elekroskop, ki smo ga prej razelekrili. Kolikšen naboj kažea elekroskopa poem, ko sklenemo sikalo? Prvi kaže e 1, drugi nič. Prvi kaže nič, drugi e. 1 Oba kažea e. 1 e 1 Oba kažea.. Energija elekričnega polja naelekrenega ploščaega kondenzaorja je µ J. Kolikšno delo opravimo, ko razdaljo med ploščama kondenzaorja povečamo na dvojno vrednos? Kondenzaor ni priključen na vir napeosi. 1 µ J µ J 4 µ J 3. Kolikšna je napeos med očkama X in Y v vezju, ki ga kaže spodnja slika? 7 V 6 V 5 V, 5 V 4 V X V Y 1 V 1 V 4. Vezje priključimo na baerijo z zanemarljivim noranjim uporom ako, kakor kaže skica. Kolikšen ok eče skozi upornik z uporom 3 Ω?, 5, Ω 7 Ω 3 Ω 1 Ω 5 V

11 M Proon se v magnenem polju, ki kaže proi severu Zemlje, giblje proi zahodu. V kaero smer se odkloni? V lis. Iz lisa. Proi severu Zemlje. Proi jugu Zemlje. zahod sever v vzhod jug 6. Slika kaže model kaodne cevi. Točka na zaslonu je svela, ker vanjo zadevajo elekroni z veliko kineično energijo. Kaj je reba sorii, da bo očka svelejša? Povečai U x. U y Povečai Ux in U y. Povečai U y. Povečai U a. U x U a 7. V kaeri legi je rezulana zunanjih sil, ki delujejo na sinusno nihajoče vzmeno nihalo, največja? Ko gre nihalo skozi ravnovesno lego. Na sredini med ravnovesno in skrajno lego. Ko je odmik nihala od ravnovesne lege enak nič. V skrajni legi. 8. Kaeri od grafov pravilno kaže, kako se pri dušenem nihanju s časom spreminja ampliuda ninega nihala? s s s s

12 1 M Skica kaže ravne valove na vodi, narisane v perspekivi. Kaera od označenih čr je valovna čra? Čra. Čra. Čra. Nobena od označenih čr. 3. va polarizaorja posavimo zaporedno in nanju posveimo z nepolarizirano svelobo. Sveloba prehaja najprej skozi gornji polarizaor, nao skozi spodnjega. Črkana čra nakazuje prepusno smer polarizaorjev. Kaeri par prepušča NJVEČ svelobe? Kaj pomeni N v enačbi d sin α Nλ? Ševilo hrbov soječega valovanja. Ševilo očk, v kaerih se valovanje ojača. Ševilo smeri, v kaerih se valovanje ojača. Ševilo valovnih dolžin, za kolikor je očka ojačive bolj oddaljena od enega izvira valovanja kakor od drugega. 3. Piščal z dolžino d je na eni srani zapra, na drugi pa odpra. Kaera enačba velja za drugi najnižji lasni on soječega zvočnega valovanja? Nihanje zraka shemaično kaže slika. λ λ λ λ d 3 3d 4 4d 3 3d

13 M Kaero od spodaj našeih valovanj ima največjo hiros? Longiudinalno valovanje v vodi. Zvok v zraku. Žarki γ. Transverzalno valovanje na vrvi. 34. Pred lečo, ki jo kaže spodnja slika, lahko posavimo predme v očke F, 1, ali 3. V očki F je gorišče leče. V kaero očko moramo posavii predme, da bo njegova slika realna (prava), obrnjena in povečana? 1 3 F 1 3 F f f F 35. Predme posavimo pred konveksno (razpršilno) zrcalo ako, kakor kaže slika. Kaeri od odgovorov pravilno kaže predme ( p ) in sliko ( s )? F p s p s p s p s 36. Na negaivno naelekreno kovino sveimo z rdečo svelobo. Naboj kovine se ne spremeni. Kaj je reba spremenii, da se bo kovina razelekrila? Povečai gosoo svelobnega oka rdeče svelobe. Povečai gosoo oka in valovno dolžino svelobe, s kaero sveimo na kovino. Povečai frekvenco svelobe, s kaero sveimo na kovino. Zmanjšai gosoo svelobnega oka in povečai valovno dolžino svelobe.

14 14 M Kako se spremeni vrsno ševilo jedra pri razpadu β? Zmanjša se za ena. Zmanjša se za dva. Poveča se za ena. Poveča se za dva. 38. Kaj oddajo aomska jedra pri razpadu gama? omska jedra. Elekrone. Elekromagneno valovanje. Nevrone. 39. Kaera izmed navedenih reakcij je zlivanje jeder? H H He H +O H O U Np+ e U n a Kr n 4. Zakaj lahko s paralakso izmerimo le oddaljenosi Soncu bližjih zvezd? Ker ne moremo izmerii poljubno majhnih koov. Ker se oddaljene zvezde oddaljujejo z zelo velikimi hirosmi. Ker nobena oddaljena zvezda ne spreminja gosoe izsevanega svelobnega oka. Ker za oddaljene zvezde ne moremo izmerii spremembe frekvence svelobe zaradi oddaljevanja.

15 M PRZN STRN

16 16 M PRZN STRN

Σχετικά έγγραφα

Νόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού.

Νόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού. Περιοδικός πίνακας: α. Είναι µια ταξινόµηση των στοιχείων κατά αύξοντα