*M * FIZIKA. Izpitna pola 1. Četrtek, 5. junij 2008 / 90 minut SPOMLADANSKI IZPITNI ROK

Transcript

1 Š i f r a k a n d i d a a : ržavni izpini cener *M84* SPOMLNSK ZPTN ROK FZK zpina pola Čerek, 5. junij 8 / 9 minu ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandida prinese nalivno pero ali kemični svinčnik, svinčnik H ali, radirko, šilček, računalo brez grafičnega zaslona in možnosi računanja s simboli er geomerijsko orodje. Kandida dobi lis za odgovore. Priloga s konsanami in enačbami je na perforiranem lisu, ki ga kandida pazljivo izrga. SPLOŠN MTUR NVOL KNTU Pazljivo preberie a navodila. Ne odpiraje pole in ne začenjaje reševai nalog, dokler vam nadzorni učielj ega ne dovoli. Prilepie kodo oziroma vpišie svojo šifro (v okvirček desno zgoraj na ej srani in na lis za odgovore). zpina pola vsebuje 4 nalog izbirnega ipa. Vsak pravilen odgovor je vreden eno () očko. Pri reševanju si lahko pomagae s podaki iz periodnega sisema na srani er konsanami in enačbami v prilogi. Rešive, ki jih pišie z nalivnim peresom ali s kemičnim svinčnikom, vpisuje v izpino polo ako, da obkrožie črko pred pravilnim odgovorom. Sproi še prepišie črko na lis za odgovore in s svinčnikom počrnie usrezne krogce. Vsaka naloga ima samo en pravilen odgovor. Naloge, pri kaerih bo izbranih več odgovorov, in nejasni popravki bodo ocenjeni z nič () očkami. Zaupaje vase in v svoje zmožnosi. Želimo vam veliko uspeha. Ta pola ima 6 srani, od ega prazno. R 8

2 M8-4-- PERON SSTEM ELEMENTOV V, 4, H He vodik helij V V V V 6,94 9, relaivna aomska masa,8, 4, 6, 9,, Li e simbol N O F Ne liij berilij ime elemena bor ogljik dušik kisik fluor neon 4 vrsno ševilo , 4, 7, 8,,, 5,5 4, Na Mg l Si P S l r narij magnezij aluminij silicij fosfor žveplo klor argon , 4, 45, 47,9 5,9 5, 54,9 55,9 58,9 58,7 6,6 65,4 69,7 7,6 74,9 79, 79,9 8,8 K a Sc Ti V r Mn Fe o Ni u Zn Ga Ge s Se r Kr kalij kalcij skandij ian vanadij krom mangan železo kobal nikelj baker cink galij germanij arzen selen brom kripon ,5 87,6 88,9 9, 9,9 95,9 (97) Rb Sr Y Zr Nb Mo Tc Ru Rh Pd g d n Sn Sb Te Xe rubidij sroncij irij cirkonij niobij molibden ehnecij ruenij rodij paladij srebro kadmij indij kosier animon elur jod ksenon (9) () () s a La Hf Ta W Re Os r P u Hg Tl Pb i Po Rn cezij barij lanan hafnij anal volfram renij osmij iridij plaina zlao živo srebro alij svinec bizmu polonij asa radon () (6) (7) (6) (6) (66) (64) (69) (68) Fr Ra c Rf b Sg h Hs M francij radij akinij ruherfordij dubnij seaborgij bohrij hassij meinerij cerij 58 orij 9 4 prazeodim 59 () proakinij 9 44 neodim 6 8 uran 9 (45) promeij 6 (7) nepunij 9 5 samarij 6 (44) pluonij 94 5 Lananoidi e Pr Nd Pm Sm Eu Gd Tb y Ho Er Tm Yb Lu evropij 6 (4) kinoidi Th Pa U Np Pu m m k f Es Fm Md No Lr americij gadolinij 64 (47) kirij erbij 65 (47) berkelij 97 6 disprozij 66 (5) kalifornij holmij 67 (54) einseinij erbij 68 (57) fermij 69 ulij 69 (58) mendelevij 7 ierbij 7 (59) nobelij 75 luecij 7 (6) lavrencij

3 M8-4-- KONSTNTE N ENČE ežni pospešek hiros svelobe osnovni naboj vogadrovo ševilo splošna plinska konsana g 9, 8 m s 8 c, m s 9 e, 6 s 6 N 6, kmol R 8, J kmol K graviacijska konsana G 6,67 N m kg influenčna konsana indukcijska konsana olzmannova konsana Planckova konsana Sefanova konsana aomska enoa mase ε 8, 85 s V m 7 μ 4π Vs m k, 8 J K 4 5 h 6, 6 J s 4,4 ev s 8 4 σ 5, 67 W m K 7 u, 66 kg; za m u je mc 9,5 MeV GNJE s v s v a s v + v v + a v v + as ω π ν π v ωr a r ω r s s sin ω v ωs cos ω a ω s sin ω SL mm F G r r F kons. ks F ps F kfn F ρgv F G ma mv FΔ ΔG M r F M rf sin α p ρgh Γ J ω M Γ ENERGJ F s W W k p mv mgh ks Wpr P W + W + W Δ k Δ p Δ pr pδv ρv p + + ρgh kons.

4 4 M8-4-- ELEKTRK e ee F 4 π F ee E σe ε ε r e U E s e e σe S e U ε S l U We We we V ε E we U R ζl R S P U MGNETZEM F l F lsin α F ev μ π r μ N l M NSsin α Φ S S cos α U i U ωssin ω U i i lv ΔΦ Δ Φ L μ N S L l L Wm wm μ NHNJE N VLOVNJE m π k l π g π L c λν Nλ sin α d P j S E c j wc j ε E c j jcos α v ν ν ( ± ) c ν ν v c TOPLOT m n M pv nrt Δ Δ l αlδt V βvδt + Q ΔW Q cmδt Q qm W kt ΔT P λs Δl 4 j σt OPTK c n c sin α c n sin β c n + f a b MOERN FZK W f f f min hν W + W W λ Δ W i ΔW / N N N e ln λ n hc eu Δmc k / Nλ λ

5 M V kaerem od spodnjih odgovorov je specifični upor enak 5 Ω mm m? 5, 5 Ω m, 5 Ω m, 5 Ω m 7, 5 Ω m. Kaeri graf pravilno kaže odvisnos hirosi od časa za kolesarja, ki se je najprej gibal enakomerno pospešeno, nao pa enakomerno? v v v v. Na zaslonu opazujemo senco elesa, ki enakomerno kroži. Graf kaže, kako se odmik sence spreminja s časom. Kolikšna je obodna hiros enakomerno krožečega elesa? Sveloba Zaslon x [ cm] [] s, m s, 6 m s, m s, m s

6 6 M Kolo bicikla ima polmer, 4 m. S kolikšno kono hirosjo se vri kolo, ko se kolesar pelje s hirosjo 8, 5 m s? 57 s 79 s 5 s 8, s 5. Lealo poiskajo moorji proi severu s silo 8, kn, veer pa proi vzhodu s silo 6, kn. Kolikšna je rezulana eh dveh sil, ki delujea na lealo?, kn 8, kn 8, kn kn 4 kn 6, kn 6. Opeko z maso, kg položimo na ravno desko. esko nagibamo le oliko časa, dokler opeka ne zdrsne. Ker je koeficien lepenja med opeko in desko, 6, opeka zdrsne pri nagibu. Koeficien renja med opeko in desko je, 4. Kolikšna rezulana sil deluje na opeko med drsenjem po deski navzdol?, N 8, N N N 7. Če na različna orodja delujemo z enako silo in poskušamo odvii isi vijak, nam bo uspelo le v enem od narisanih primerov. Kaera slika (vse slike so narisane v lorisni projekciji) kaže primer, ko bomo lahko odvili vijak? F F F F

7 M Sani z maso kg vlečemo po vodoravni podlagi ako, da se gibljejo enakomerno. S podlago vzporedna vlečna sila je 6 N, koeficien renja med sanmi in podlago je,. Kolikšna je sila renja, ki zavira gibanje sani? N N 6 N N 9. Teža kosa čisega aluminija s prosornino, dm je na Luni 4, 5 N. Na Zemlji ima isi kos aluminija ežo 7 N. Kolikšna je gosoa aluminija na Luni?, 7 kg dm 7 kg dm, 45 kg dm 4, 5 kg dm. Saeli je ob izsrelivi za 64 km oddaljen od središča Zemlje. Takra je privlačna sila Zemlje nanj F g. S kolikšno silo ga privlači Zemlja akra, ko je saeli 64 km nad njenim površjem? F 4 g F g F g. va enaka vozička se gibljea drug proi drugemu po vodoravnem iru. Pri rku se sprimea. Pred rkom je imel prvi voziček hiros, m s v desno, drugi pa, m s v levo. V kaero smer in s kolikšno hirosjo se gibljea vozička po rku? Vozička se gibljea v levo s hirosjo Vozička se gibljea v desno s hirosjo Vozička se gibljea v desno s hirosjo Vozička se gibljea v levo s hirosjo, m s., m s., 5 m s., 5 m s.

8 8 M Telo z maso, kg spusimo, da proso pada. V nekem renuku je njegova kineična energija J. Kolikšno po je elo med padanjem že prepoovalo? 5, m m m 4 m. Širi elesa z različnimi masami, narejena iz snovi z različnimi gosoami, spusimo v bazen, poln vode, in počakamo, da elesa obmirujejo. Na kaero elo deluje največja sila vzgona? Na elo, ki ima maso, kg in je narejeno iz snovi z gosoo Na elo, ki ima maso, kg in je narejeno iz snovi z gosoo Na elo, ki ima maso, kg in je narejeno iz snovi z gosoo Na elo, ki ima maso, kg in je narejeno iz snovi z gosoo, 5 kg dm., 9 kg dm., kg dm., kg dm. 4. Po cevi s premerom d eče voda. Na nekem mesu se cev razširi ako, da je njen premer d. Kaera od spodnjih rdiev je pravilna? Hiros vode v širšem delu cevi je dvakra manjša kakor v ožjem delu. Prosorninski ok vode se v širšem delu cevi poveča na širikrano vrednos oka v ožjem delu. Pri prehodu iz ožjega v širši del cevi se hiros vode ne spremeni. Pri prehodu iz ožjega v širši del cevi se masni ok vode ne spremeni. 5. Kaero od navedenih sprememb kaže graf na spodnji sliki? Segrevanje plina pri salni prosornini. Segrevanje plina pri salnem laku. Siskanje plina pri salni emperauri. Razezanje plina pri salni emperauri. p T

9 M Zrak sisnemo pri salni emperauri ako, da se mu prosornina zmanjša za Δ V. Tlak ob začeku siskanja označimo s p. Kaera rdiev o velikosi dela, ki ga pri siskanju plina opravimo, je pravilna? Pri siskanju opravimo pδ V dela. Pri siskanju opravimo več kakor pδ V dela. Pri siskanju opravimo manj kakor pδ V dela. Pri siskanju ne opravimo dela. 7. V oplono izolirani posodi zmešamo, kg vode s emperauro in, kg vode s emperauro. Kolikšna je emperaura vode, ko se vzposavi oplono ravnovesje? Lier kisika pri salnem laku, bar segrejemo s emperaure K na emperauro 6 K. Kaera izjava o ej spremembi N pravilna? Povprečna kineična energija molekul se podvoji. Prosornina kisika se podvoji. Hiros molekul s povprečno kineično energijo se podvoji. Noranja energija kisika se podvoji. 9. Kaera od spodnjih izjav o oplonem oku je pravilna? Toploni ok eče samo s elesa z večjo noranjo energijo na elo z manjšo noranjo energijo. Toploni ok eče samo s elesa z večjo poencialno energijo na elo z manjšo poencialno energijo. Toploni ok eče samo s elesa, ki ima višjo specifično oploo, na elo z manjšo specifično oploo. Toploni ok eče samo s elesa z višjo emperauro na elo z manjšo emperauro.

10 M Kaera od spodnjih izjav najbolje opisuje princip delovanja oplonega sroja? Toploni sroj je naprava za proizvajanje oploe. Toploni sroj prevarja delo v oploo in jo enakomerno razporeja po okolici. Toploni sroj prejema energijo v obliki oploe in jo v celoi prevori v korisno delo. Toploni sroj prejema energijo v obliki oploe in je del odda v obliki korisnega dela.. Slika kaže razmere v nekem okokrogu. Kolikšen je upor upornika R? U U U U U + U U R R U. aerija z zanemarljivim noranjim uporom poganja ok skozi vezje na sliki. Kaera od spodnjih izjav o oku skozi ampermeer je pravilna? Pri vklopljenem sikalu S eče skozi ampermeer večji ok kakor pri izklopljenem sikalu. Pri vklopljenem sikalu S eče skozi ampermeer manjši ok kakor pri izklopljenem sikalu. Tok skozi ampermeer ni odvisen od ega, ali je sikalo vklopljeno ali ne. Pri izklopljenem sikalu S je okokrog prekinjen in ok skozi ampermeer ne eče. R S + R R

11 M Na baerijo z napeosjo 9, V in zanemarljivim noranjim uporom priključimo dva vzporedno vezana upornika z uporoma R 5 Ω in R 5 Ω. Kolikšno je razmerje moči, ki ju rošia upornika? P 4 P P P P P P P 4 4. V sredino velike uljave, ki je usmerjena vzdolž premice od vzhoda proi zahodu, položimo vrljivo magneno iglo. Ko po uljavi ne eče ok, je igla obrnjena v smeri sever jug (slika ). Tok po uljavi počasi povečujemo, dokler magnena igla ni usmerjena pod koom 45 (v smeri SV JZ) (slika ). Kaj akra velja za gosoi magnenega polja uljave ( T ) in magnenega polja Zemlje ( Z )? S S Z V Z V Z T J J Slika Slika Z T Z T Z T

12 M va izolirana okovna vodnika položimo vzdolž osi pravokonega koordinanega sisema. Po vodnikih eče enako velik ok v smereh, ki sa označeni na sliki. V kaeri od označenih očk je magneno polje usmerjeno navznoer v ravnino skice? V očki. V očki. V očki. V očki V prosoru je homogeno magneno polje. V smeri osi x vlečemo kovinsko palico s salno hirosjo v. Zaradi gibanja skozi magneno polje se palica naelekri ako, kakor kaže slika. V kaero smer kažejo silnice magnenega polja? V smer poziivne osi x. z y V smer poziivne osi y. V smer poziivne osi z. V smer negaivne osi z. + v x 7. Po dolgi uljavi eče ok, ki usvarja v njej magneno polje z gosoo. Pri ej gosoi polja je magnena energija uljave W m. Kolikšni sa gosoa magnenega polja in energija uljave, če ok povečamo na? Gosoa magnenega polja je, energija uljave je W m. Gosoa magnenega polja je, energija uljave je 4W m. Gosoa magnenega polja je 4, energija uljave je W m. Gosoa magnenega polja je 4, energija uljave je 4W m. 8. Nino nihalo z dolžino l niha z nihajnim časom. S kolikšnim nihajnim časom niha nihalo z dolžino l?

13 M Nedušeno vzmeno nihalo voria uež z maso, 5 kg in vzme s koeficienom Nm. Uež povlečemo iz ravnovesne v skrajno lego in jo spusimo. Pri em smo opravili, 5 J dela. Kolikšna je celona energija nihanja, ko prvič prepouje očko, ki leži na sredi med skrajno in ravnovesno lego?, 5 J, J, 75 J, 5 J. Vzmeno nihalo ima vzme s koeficienom k, na njem je obešena uež z maso m. Lasni nihajni čas ega nihala je, 5 s. Nihalo je obešeno na vreče se kolo s premerom cm, kakor kaže slika. Frekvenca vrenja ega kolesa je ν, 9 Hz. Kaera od spodnjih izjav je pravilna? Nihalo niha z ampliudami, ki so veliko večje od cm. Nihalo niha z ampliudami, ki so veliko manjše od cm. Nihalo niha z ampliudo cm. Nihalo niha z nihajnim časom naanko, 9 s. cm ν k m. Po vodoravni vrvi pouje ransverzalno valovanje s hirosjo 8 ms. Vodoravna razdalja med vrhom in sosednjo dolino je 45 cm. S kolikšno frekvenco niha vrv? 8, Hz Hz Hz 45 cm c 4 Hz. Na napei vrvi usvarimo val, ki se razširja proi njenemu vpeemu koncu. Tam se odbije in pouje nazaj po vrvi. Kam se premakne del vrvi, označen s očko T, akra, ko pouje skozi očko od sene odbii val? V smeri. V smeri. T V smeri. 4 V smeri 4.

14 4 M Opazovalec v očki O je pred ogledalom in opazuje sliko majhne sveilke S v zrcalu. V kaeri od označenih očk vidi sliko sveila? V očki. V očki. V očki. V očki 4. O S zrcalo 4 4. Krakovidni osebi izboljšamo vid z uporabo očal z razpršilnimi lečami. Kaera od spodnjih slik kaže, kako krakovidno oko zbere snop vzporedne svelobe (brez očal)? 5. Slika kaže energijske nivoje nekega aoma in ri možne prehode, pri kaerih aom odda svelobo. Kaeri graf pravilno kaže speker svelobe, ki jo lahko seva akšen aom? Upoševaje le ri možne prehode, ki so narisani na skici. Wa λ λ λ λ 6. Posledica kaerih pojavov je nasanek rengenske svelobe v rengenski cevi? Rengenska sveloba nasane le ko posledica prehodov med energijskimi nivoji v aomih kovine. Rengenska sveloba nasane le ko posledica zaviranja elekronov v kovini. Rengenska sveloba nasane ko posledica prehodov med energijskimi nivoji v aomih kovine in radioakivnega razpada jeder v aomih kovine. Rengenska sveloba nasane ko posledica prehodov med energijskimi nivoji v aomih kovine in zaviranja elekronov v kovini.

15 M Kaj imajo skupnega naslednja jedra: 4 7 N, 5 8 O, 6 9 F? Enako ševilo nevronov. Enako ševilo proonov. Enako ševilo nukleonov. Enako ševilo foonov. 8. Opazujemo vzorec americija, za kaerega vemo, da seva delce alfa. Kaera izjava je pravilna? Pri razpadu se vrsno ševilo jeder poveča za. Pri razpadu se vrsno ševilo jeder poveča za 4. Pri razpadu se masa vzorca manjša. Pri razpadu leijo iz jeder negaivno nabii delci alfa. 9. Sveže pripravljeni vzorec radioakivne snovi ima razpolovni čas dni. Koliko odsokov prvonih aomov osane v vzorcu po dneh? 7, 5 % %,5 % % 4. Ko nevron rči v jedro aoma živega srebra, nasane jedro zlaa in še en delec. Reakcijo zapišemo ko: n + Hg u + X. Kaj velja za delec, ki je v reakciji označen z X? 8 79 X je delec α. X je nevron. X je proon. X ni nii delec alfa, nii proon, nii nevron.

16 6 M8-4-- Prazna sran