PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. ELABOAT:- ZASNOVA POŽANE VANOSTI št. 56-11/2010 Investitor/Naročnik : TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTE NOVA GOICA Cankarjeva 10 5000 NOVA GOICA Vrsta in lokacija objekta: MEDPODJETNIŠKI IZOBAŽEVALNI CENTE V NOVI GOICI Vrsta projektne dokumentacije: Projektant: Direktor: PGD - novogradnja P..O. projektiranje adivoj Ostrouška s.p. Kosovelova 12, 6210 Sežana adivoj Ostrouška, dipl.inž.grad. Odgovorni projektant: Osebni žig adivoj OSTOUŠKA, dipl.inž.grad. / IZS TP-0753 Podpis:........................... Odgovorni vodja projekta: Osebni žig obert MAŠEA, univ.dipl.inž.arh./ ZAPS A 1137 Podpis:......................... Številka projekta: Številka izvoda: MMA-07/10 1 2 3 4 A Sežana, december 2011 1/27
PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. VSEBINA ELABOATA: 1.0. IZJAVA O VASTVU PED POŽAOM 2.0. ZASNOVA POŽANE VANOSTI 3.0. IZKAZ POŽANE VANOSTI STAVBE ( v vodilni mapi) 4.0. GAFIČNE PILOGE 2/27
PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. E.02 - IZJAVA ODGOVONEGA POJEKTANTA NAČTA V PGD IZJAVA o varstvu pred požarom Na podlagi 28. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list S, št. 71/93, 87/01, 110/02, 105/6) in v skladu s Pravilnikom o študiji požarne varnosti (Uradni list S, št. 28/05, 132/6) ter Pravilnikom o projektni dokumentaciji (Uradni list S št. 55/08) izjavljamo, da smo pri izdelavi dokumentacije za: Objekt: MEDPODJETNIŠKI IZOBAŽEVALNI CENTE V NOVI GOICI Predmet: Zasnova požarne varnosti faza PGD upoštevali naslednje zakone, pravilnike, standarde in tehnične predpise Zakon o varstvu pred požarom ZVPoz (Uradni list S, št. 71/93, 87/01, 110/02, 105/6) Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list S, št. 31/04) in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list S, št. 10/5, 83/5, 14/7) Pravilnik o študiji požarne varnosti (Uradni list S, št. 28/05, 66/6 in 132/6) Pravilnik o projektni dokumentaciji (Uradni list S, 55/08) Zakon o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh ZES (Uradni list SS, št. 18/77, S, št. 4/92, 29/95, 96/02, 110/02) Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ZVNDN (Uradni list S, št. 64/94, 33/00 Odločba US.: U-I-313/, 87/01, 41/04) Zakon o obrambi in zaščiti ZOZ (Uradni list S, št. 15/91 (18/91 - popr.), 64/94, 82/94) Objekt je projektiran na osnovi 7. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah in sicer na osnovi slovenskih tehničnih smernic TSG-1-001:2010 in ostalih predpisov in normativov, ki so navedeni v nadaljevanju predmetne zasnove požarne varnosti. Odgovorni projektant: adivoj OSTOUŠKA, dipl.inž.grad. 3/27
PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. 1. OPIS ZASNOVE OBJEKTA - Lokacija objekta Nova stavba MIC-a je umeščena med obstoječo glavno stavbo TŠC in glasbeno šolo na parcelah za gradnjo; 650/1, 657/12, 657/8 vse k.o. Nova Gorica. Na območju med novo stavbo MIC (v linji vhoda) in obstoječo fasado stavbe TŠC je predvidena, da se uredi vhodna ploščad, ki povezuje oba objekta. V območju te ploščadi je urejen dovoz na ulico in vozna površina na zaledno parkirišče. Dostopi je primeren tudi za dostop intervencijskih vozil, ki jih imajo na razpolago bližnje gasilske enote. - Velikost objekta in klasifikacija Požarna klasifikacija: Objekt glede na tlorisno površino in namembnost (priloga 1 Pravilnika o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o požarni varnosti stavb razvrstitev stavb glede na požarno zahtevnost) spada med požarno zahtevne stavbe - Stavbe, v katerih se lahko hkrati izobražuje/usposablja 100 učencev/slušateljev: 1263 stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo Glede na določila Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti ni potrebna izdelava študije požarne varnosti. Skladno z Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah je za stavbo potrebno v fazi PGD izdelati Zasnovo požarne varnosti. - Gradbeni proizvodi Konstrukcijsko je objekt skeletna armiranobetonska konstrukcija s centralnim jedrom (sestavljen iz dveh delov). Poleg dveh centralnih jeder (AB stene) se v delavniškem delu pojavlja dodatni dvigalni jašek iz AB sten in dodatno stopnišče, ki pa sega samo v kletno etažo in pritličje. Povezovalni mostič je sestavljen iz dveh ravninskih paličji med seboj povezanih s sekundarnimi nosilci. Stebri so armiranobetonski z dimenzijami 60x60 cm. Vse stene, ki sestavljajo AB jedra konstrukcije, so debeline 20 cm. Obodne stene kletne etaže so prav tako iz armiranega betona, vendar so debeline vsaj 25 cm. Etažne plošče v učilniškem delu objekta so v vseh etažah klasične iz armiranega 4/27
PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. betona in debeline 25 cm. Debelina plošče nad kletjo je 30 cm. Etažne plošče v delavniškem delu objekta pa so večinoma iz prednapetih votlih plošč debeline 26.5 cm (PVP 265). 2. OPIS DEJAVNOSTI ALI TEHNOLOŠKIH POCESOV, KI SE BODO ODVIJALI V OBJEKTU Objekt medpodjetniškega izobraževalnega centra je namenjen izobraževanju različnih ciljnih skupin; srednješolcev, študentov, odraslih, ki se izobražujejo ob delu. Poudarek je predvsem na praktičnem delu, ki se prepleta s teoretičnim znanjem. Programi so različni tehnični programi, ki pokrivajo programe iz področja lesarstvo, strojniški programi, mehatronika, elektro - programi, informacijske tehnologije in ekologija / energetika. V objektu so načrtovani različni prostori delavnice in učilnice, kjer se bo odvijalo predvsem praktično in teoretično usposabljanje. Poleg delavnic je v objektu načrtovana tudi lakirnica, kjer je za sušenje načrtovano, toplovodno ogrevanje. 3. SEZNAM POŽANO NEVANIH POSTOOV IN OPAVIL Objekt in požar v objektu skupaj predstavljata kompleksen in dinamičen sistem, ki se zaradi poteka požara spreminja. Potek požara je odvisen od tako imenovanega požarnega potenciala, torej od vrste in količine ter lastnosti gorljivih snovi v prostoru. Na potek požara in hitre spremembe močno vplivajo tudi izvedeni ukrepi aktivne in pasivne požarne zaščite v objektu, faza izgradnje objekta, aktivnosti na objektu ter lastnosti uporabnikov objekta. OGEVANJE IN HLAJENJE sistem ISOMAX Predvidi se Isomax sistem ki naj bi s pomočjo sončne energije ki jo zbira s sončnimi kolektorji na strehi vzdrževal temperaturo vode v temperaturni barieri (položene cevi v ovoju zgradbe), in na ta način preprečuje vdor hladu ali pa toplote (poleti) skozi ovoj v notranjost stavbe. Kot rezervni vir toplote se namesti toplotna črpalka voda/voda ki bo izkoriščala podtalnico. Podtalnica ni primarni vir energije za ogrevanje stavbe, temveč le podpora in rezerva. Za potrebe hitrega ogrevanja ali hlajenja posameznih prostorov naj se namesti ventilatorske konvektorje. Kot še ena rezerva, ter za morebiti primanjkljaj toplote v koničnih potrebah naj se predvidi uporaba toplote na način da se potegnejo toplovodne cevi 90/70 C iz obstoječe toplotne postaje v lasti investitorja do strojnice v kleti. Za potrebe ogrevanja je na strehi objekta načrtovanih 140 sončnih kolektorjev, ki bodo sončno toploto skladiščili v zemljo pod temelje objekta od koder se bo objekt v zimskem času ogreval. Na strehi je poleg sončnih kolektorjev rezerviran prostor za vgradnjo fotovoltaičnih panelov za potrebe učnega procesa. Ker bodo fotovoltaični paneli služili za potrebe učnega procesa je velikost polja le 57 m 2. azsmernike naj se namesti v pomožni prostor na strehi objekta, kjer je potrebno namestiti tudi stikalo za odklop elektrarne od omrežja. Celoten proces pridobivanja el. Energije s pomočjo FV panelov se odvija nad AB konstrukcijo strehe na strehi objekta. TEHNOLOŠKA VENTILACIJA V prostorih lesarske delavnice v pritličju naj se predvidi centralno odsesavanje lesnih ostankov od lesno obdelovalnih strojev. Priključke na obdelovalne stroje in potrebne količine 5/27
PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. zraka bodo podane s strani investitorja. Za potrebe skladiščenja in filtriranja zraka naj se predvidi filter in silos, ki se namesti izven objekta. Na cevovodu odpraševalne naprave je potrebno pred silosom namestiti»lovilec isker«, ki bo preprečeval, da se morebitne iskre iz lesnoobdelovalnih strojev s pomočjo pnevmatskega transporta prenesejo v silos. Prostor lakirnice se prezračuje skladno z zahtevami BGI 740, ki ga predpisuje TSG-01-2010. Za potrebe avtomehanične delavnice je načrtovano centralno odsesavanje izpušnih plinov. V lakirni kabini, se bo izvajalo predvsem priprava za barvanje in barvanje ter sušenje raznih predvsem lesenih izdelkov. Glede na trend v industriji barv in lakov ter v smislu ekološkega delovanja se ne predvideva uporaba topil ampak le barve na vodni osnovi kot tudi disperzijske barve. TEHNIČNI PLINI + STISNJEN ZAK V vseh delavniških prostorih in laboratorijih za področje lesarstva, strojništva in mehatronike morajo biti na razpolago priključki za stisnjen zrak. Stisnjen zrak naj se pripravlja s centralnim kompresorjem (cca. 1500 l/min) tlaka 8,0 bar. Predvidi naj se sušenje stisnjenega zraka s centralnim sušilnikom. V šolskih prostorih, kjer je načrtovano plamensko varjenje je predvidena tudi uporaba tehničnih plinov in sicer kisik in acetilen. Skladiščenje slednjih se izvede v dveh ločenih sistemih z delovnimi in rezervnimi jeklenkami pred objektom. Za izvedbo instalacije tehničnih plinov se smiselno uporabijo pravilniki: Skladišče plinov - plinska postaja Plinska postaja tehničnih plinov se bo izvedla na zunanji strani objekta pred vhodom v lesno delavnico tako, da bo skladišče ločeno od ostalih delov objekta s požarno odpornim zidom, ograjeno pa bo z mrežasto konstrukcijo. Posamezne pline se hrani v premičnih plinskih jeklenkah - zaprte premične posode za komprimirane in/ali utekočinjene in pod tlakom raztopljene pline, volumna 50 l. Jeklenke so standardno opremljene z priključnim zapornim ventilom, ki je zavarovan z zaščitno kapo. Delovne jeklenke se na plinsko instalacijo priključijo preko spiralne (gibke) kompenzacijske cevi. Priključek mora biti opremljen z zaporni ventilom in elektromagnetnim ventilom, ki bodo služili za zaprtje jeklenk po končanem delu v delavnicah ter za zaprtje z varnostnim stikalom. Pri zamenjavi jeklenk se lahko uporabi le neiskreče orodje. Plinsko postajo se opremi z opozorilno tablo: - Nevarnost požara in eksplozije - Prepovedano kajenje in uporaba odprtega ognja - Prepovedano delo z zamaščenimi rokami, obleko ali orodjem - Nezaposlenim dostop prepovedan - Obvezna uporaba sredstev za osebno zaščito V učilnicah oz. v varilnicah se nad delovnimi pulti namesti plinske priključne spojke z manometrom in zapornim ventilom. Manometri morajo biti označeni v skladu s standardom in z rdeče označenim max. dovoljenim delovnim tlakom. Plinske instalacije se opremijo s standardiziranimi spojkami za posamezno vrsto plina tako, da zamenjava plinov ni možna. Lakirnica Eksplozijsko nevarna cona 2 zajema notranjost odvodnega jaška in notranjost odvodnega kanala. Cona 2 se razširja v sfernem radiju 1,5m od robov odprtin 6/27
PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. odvodnega kanala. Cona 2 se ne razširja izven naprave, saj naprava nima stalnih odprtin. Prostor pred vrati in okrog naprave je eksplozijsko neogrožen prostor. V primeru, da bo vgrajena naprava za lakiranje lakirna komora imela suhi filter, je potrebno tega ščititi z avtomatsko gasilno napravo (lokalno - CO2, BONPET ali drugo ustrezno sredstvo) V območju con eksplozijske nevarnosti je potrebno vgraditi električne in neelektrične naprave in uporabljati orodje, obleko, obutev, ki ne povzroča vžiga eksplozijskih mešanic hlapov z zrakom in mora biti izdelana, preizkušena, vgrajena in vzdrževana v skladu z zahtevami Odredbe o tehničnih zahtevah za naprave, ki se uporabljajo v potencialno eksplozivnih atmosferah (Uradni list S št. 46/). V primeru izpada ventilacije se koncentracija par v spodnjem delu prostora lahko poveča in v bližini izvorov tudi preseže 10 % SEM zato so izvedeni naslednji varnostni ukrepi: projektirane količine odvoda in dovoda zraka morajo biti potrjene z meritvami, vse naprave morajo biti ozemljene in galvansko povezane, vrata morajo imeti samozapiralo, vgrajen mora biti kontrolnik ventilacije na odvodu iz lakirne kabine, vgrajen mora biti elektro magnetni ventil za blokado stisnjenega zraka za brizganje za primer izpada ventilacije, tlak v delavnici mora biti izveden antistatično, delavci morajo uporabljati antistatično obleko in obutev, Osnovni varnostni ukrepi: v lakirnici lahko delo opravljajo samo za to usposobljene osebe, na začetku delavnika je potrebno preveriti delovanje naprav ter vključiti kabino in dovod zraka, do izteka predventilacijskega časa je bokiran dovod svežega zraka za brizganje in napajanje svetilk po končanem delu je potrebno oprati pištolo, neuporabljen lak, barve in razredčilo shraniti v zaprtih posodah v omaro, ventilacija mora delovati še vsaj 15 minut po končanem delu. Ukrepi ob izpadu ventilacije: elektromagnetni ventil za dovod stisnjenega zraka se avtomatsko zapre (brizganje ni več mogoče), elektro napajanje svetilk v kabini se avtomatsko prekine, delavec mora zapreti posode z topilom, 7/27
PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. 4. OCENA POŽANE NEVANOSTI 4.1 Možni vzroki za nastanek požara Požari, ki bi lahko nastali v obravnavanih prostorih objekta, se razširijo počasi oziroma z normalno hitrostjo. Ocenjene požarne obremenitve so nizke. Požarne obremenitve Qm in nevarnosti za nastanek požara (A) so odvisne od vrste in količine gorljivega materiala v prostorih in so ocenjene glede na okvirno podano namembnost po metodi SIA-81. - Glavni vzroki za nastanek požara po posameznih dejavnostih v objektu so lahko: napake na električnih instalacijah (pregrevanje električnih elementov in naprav oziroma kratek stik), kajenje na mestih, kjer to ni dovoljeno in malomarno odvrženi ogorki, uporaba orodij, ki iskrijo, oziroma dela z orodji, ki imajo odprt plamen na nedopusten in nezavarovan način (opustitev požarne straže), uporaba nevarnih eksplozivnih in vnetljivih snovi v delavnici brez ustreznih varnostnih ukrepov in ustrezne opreme, opuščanje zahtev iz te zasnove pri uporabi objekta, opuščanje čiščenja prahu, ki lahko v mešanici z zrakom povzroči vzbuh ali celo eksplozijo, namerni požig, udar strele. - V požaru so kritične sledeče vrednosti za ljudi (v času evakuacije): - temperatura dima pod stropom (h > 2m) višja od 93 C, - temperatura dima, ki se spusti pod nivo 2 m višja od 49 C, - padec koncentracije kisika pod 16 vol%, - preseganje koncentracije ogljikovega dioksida > 5%. - Kritični parametri požara za gradbene elemente so: - kritična temperatura za AB konstrukcijo je 800 C, - kritična temperatura za jekleno konstrukcijo je 500 do 550 C - les in papir se vnameta pri gostoti sevalnega toka nad 12,5 kw/m2, les začne goreti pri temperaturi nad 250 C, kurilna vrednost lesa in papirja (kartona) je ca 18 MJ/kg. - Vidljivost v primeru, da se dim spusti pod 1,8 m, preprečuje možnost orientacije in dodatno ogroža osebe. Pri določevanju ukrepov za varstvo ljudi in premoženja pred požarom je skladno z zasnovo požarnega varstva izbran tak obseg aktivne in pasivne zaščite objekta, da ne prihaja do kritičnih vrednosti za ljudi (v času evakuacije) in kritične vrednosti za konstrukcijo. Med značilnosti objekta štejemo arhitekturne in gradbene značilnosti, notranjo opremo, izvedene požarnovarnostne naprave ter mikro in makro klimatske pogoje. Našteti dejavniki vplivajo na čas evakuacije, razvoj požara v objektu in nastanek ter širjenje produktov izgorevanja. Objekt ima značilnosti, ki vplivajo na požarno varnost. Mednje spadajo predvsem: - vrsta in količina gorljivih snovi v objektu, - vpliv geometrije in velikosti prostora na širjenje požara, 8/27
PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. - položaj vrat in oken, - stopnja aktivne in pasivne požarne zaščite, - vrsta prezračevanja v objektu (naravno ali mehansko), - vrsta konstrukcije, - obložni materiali, - možnosti za nastanek požara (ponoči, podnevi, letni čas), - možnosti reševanja in gašenja (kategorija najbližje gasilske enote, oddaljenost, oprema). 4.2 Vrste ter količina požarno nevarnih snovi - Skupna ocena požarne obremenitve objekta se deli na vgrajeno požarno obremenitev in prenosno požarno obremenitev. Vgrajena požarna obremenitev je merilo za delež vgrajenih gorljivih materialov v objektu (nosilna konstrukcija, stropovi, zunanji in notranji zidovi) in njihov vpliv na širjenje požara. Prenosna požarna obremenitev vključuje vso toplotno vsebnost v požarnem oddelku (požarni sektor, požarna celica), kot bi vse prenosne snovi v celoti zgorele glede na tlorisno površino obravnavanega požarnega oddelka. Nevarnosti, ki izvirajo iz vsebine zgradbe v obliki prenosnih naprav, snovi in blaga, neposredno določajo potek požara. Prisotnost požarnih in eksplozijsko nevarnih snovi Za varno uporabo vnetljivih in gorljivih snovi smo preverili vrelišče, vžigno temperaturo, parni tlak, relativno gostoto glede na zrak in topnost v vodi, kritično temperaturo, eksplozijsko območje ter plamenišče. Požarna obremenitev je toplotna vrednost vseh gorljivih sestavin v prostoru, skupaj z oblogami sten, pregrad, stropov in podov (po SIST ISO 8421-1). Predstavlja skupno količino toplote, ki bi se sprostila pri popolnem sežigu vseh gorljivih materialov v prostoru. NAMEMBNOST POŽANA NEVANOST ZA OBEMENITEV [MJ/m 2 ] NASTANEK POŽAA [A] Pisarne, učilnice kabineti do 500 običajna Lesarske delavnice do 700 običajna Lakirnica do 550 običajna Kovinarske delavnice 250 običana Avtoservisne delavnice 300-500 običajna tehnični prostori (strojnica dvigala, klimati) do 400 običajna Požarne obremenitve Qm in nevarnosti za nastanek požara (A) so odvisne od vrste in količine gorljivega materiala v prostorih in so ocenjene glede na okvirno podano namembnost po metodi SIA 81, oziroma povzete iz smernice VKF 115. Glede na požarno obremenitev in uporabo negorljivih in težko vnetljivih gradbenih materialov pri izvedbi prostorov, spada obravnavani objekt med objekte z nizko požarno obremenitvijo (< 1GJ/m²). 9/27
PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. 5. UKEPI VASTVA PED POŽAOM 5.1 Zasnova požarne zaščite v objektu Cilji požarne zaščite temeljijo na: - varovanju ljudi tako, da ni trajnih posledic v primeru nastanka požara, - varovanju premoženja, da je največja škoda (zaradi ognja) omejena na del požarnega sektorja, - preprečevanju prenosa požara na sosednje objekte drugih lastnikov in obratno, Cilj zaščite objekta je zavarovanje oseb v objektu v največji možni meri, kot to omogoča stanje tehnike in vzporedno kot rezultat maksimalne zaščite oseb, tudi omejitev največje možne škode samo na del požarnega sektorja. Ob upoštevanju ukrepov in zahtev te zasnove, ki morajo biti s postopki in periodiko vneseni tudi v priloge k požarnemu redu, je zagotovljeno varno obratovanje objekta, hkrati pa je ustrezna tudi varnost objekta pred požarom. Zahteve za razdelitev objektov v požarne in dimne sektorje ter v morebitne nadaljnje delitve Objekt se v požarnem smislu razdeli na več požarnih sektorjev, in sicer; - PS1; stopnišče avla v pritličju in dvigalni jašek (P=141,15 m 2 + 179,00 m 2 avla s fotokopirnico); - PS2; jašek A in jašek B(P=29 m 2 ) - PS3; servis računalnikov (P=30,4 m 2 ). - PS4; pomožni prostori, prostori za klimat, strojnica (P=106,95 m 2 ) - PS5; prostor z el. instalacijami in telekom. prostor (P=30,52 m 2 ) - PS6; stopnišče B; (P=135,65 m 2 ) - PS7; dvigalni jašek t. dvigala ; (P=7,56 m 2 ) - PS8; lakirnica; (P=30,06 m 2 ) - PS9; garderobe, sanitarije, lesarske delavnice, učilnice in kabineti (P=784,40 m 2 ) - PS9A; avtoservise delavnice, učilnice in kabinet (P=438,70 m 2 ) - PS10; predstavitvena prostora, čajna kuhinja, hodnik, sanitarije (P=395,35m 2 ) - PS11; tehnične učilnice, kabineti,hodnik; (P=527,25 m 2 ) - PS11A; IKT vozlišče; (P=22,95 m 2 ) - PS 12; varilnica, kalilnica, kovinarske delavnice, delavnice in poligon el. in str. instalacije (P=1117,63 m 2 ) - PS13; kabineti, učilnice, hodnik (P=557,68 m 2 ) - PS 14; predavalnice, sejna soba,pisarne, hodnik; (P=556,60m 2 ) - PS15; pomožni prostor; (P=10,70 m 2 ) Požarni sektorji in posamezni prostori znotraj sektorja so hkrati tudi dimni sektorji. 10/27
PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. V pritličju in prvem nadstropju delavnice je načrtovana požarna ločitev na lesarski del in avtomehanični in kovinski del delavnice. 4.3 Pričakovani potek požara in njegove posledice ačunati je na istočasnost enega požara v celotnem objektu. V nadaljevanju so prikazane predhodne ocene nevarnosti za proizvodni del in kotlovnico. Sistem Nezgoda Nevarnosti za požar in eksplozijo Deli sistema posebnega pomena za varnost Predhodna ocena nevarnosti Delavniški prostori, pomožni prostori in pisarniški prostori Odvržen cigaretni ogorek, Vžig papirja, dokumentacije (cigaretni ogorek, vroča dela), Vžig opreme, izdelkov ali polizdelkov (cigaretni ogorek) Vžig predmetov zaradi poškodovane in električne instalacije, Odvržen cigaretni ogorek Ustrezno število gasilnih sredstev (prenosni gasilniki in notranje hidrantno omrežje) ustrezno število evakuacijskih poti. Avtomatski sistem javljanja požara. Odvod dima in toplote. Sistem Nezgoda Nevarnosti za požar in eksplozijo Deli sistema posebnega pomena za varnost Predhodna ocena nevarnosti Lakirnica Eksplozija hlapov organskih topil V prostoru lakirnice eksplozivna atmosfera Požarna ločitev od ostalih delov objekta, Obvezen vklop ventilacije v času lakiranja, Avtomatski sistem javljanja požara, Ustrezno število gasilnih sredstev. 5.2 Požarna odpornost zunanjih in notranjih delov objekta Glede na vrsto in uporabnost celotnega objekta ter razvrstitev med prostore s specifično požarno obremenitvijo, je potrebno vgraditi konstrukcijske elemente s sledečimi minimalnimi zahtevami skladno s Tehnično smernico TSG-1-001:2010: - nosilna konstrukcija objekta vsaj 90 minutno požarno odpornost (AB stene in stebri ): 90 ali negorljiva. - medetažna konstrukcija vsaj 90 minutno požarno odpornost (PVP plošča 11/27
PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. debeline 26,5 cm, AB klasična plošča debeline 20 cm: 90, negorljiva - uporabljeni materiali bodo takšne kvalitete, da ustrezajo protipožarnim zahtevam po prepovedi sproščanja toksičnih plinov v primeru gorenja. Požarna odpornost nosilne konstrukcije je določena skladno z Tabelo 4 Tehničnih smernic TSG-1-001-2010. Požarna odpornost sten na meji požarnih sektorjev je 90 oziroma 90 za nosilne elemente zgradbe. Vrata na meji požarnih sektorjev so 2 90-C4. Energetski in signalni kabelski kanali se na prehodih med požarnimi sektorji znotraj objekta zatesnijo z vsaj 90 minutno požarno zaščito prebojev skozi meje požarnih sektorjev: 90. Na prezračevalnih kanalih, ki bodo prehajali skozi več požarnih sektorjev je potrebno na meji požarnih sektorjev izvesti požarno ločitev z požarnimi loputami z 90 minutno požarno odpornostjo 90. 5.3 Določitev odmikov od sosednjih objektov in parcel glede na požarne lastnosti zunanjih delov objekta Objekt je od sosednjih objektov oziroma parcel drugega lastnika odmaknjen: Na severni strani je načrtovani objekt od objekta v lasti istega lastnika oddaljen 11 m, na južni strani je od objekta drugega lastnika oddaljen 7.26 m, na vzhodu je objekt od parcelne odmaknjen 31 m, na zahodu je objekt od parcelne meje odmaknjen 11 m. Požarno neodporne površine in s tem povezane odmike od relevantne meje izračunamo po metodi 3 z uporabo smernice SZPV 204. Severna fasadna stena: Izračun za požarni sektor PS 9 in 12 1. Velikost očrtanega pravokotnika je 6 m x 15 m. 2. Celotna površina očrtanega pravokotnika je 6 m x 15 m = 90 m 2. 3. Izračunamo nezaščitene površine = 27,15 m 2 (seštevek površine oken v pritličji in prvem nadstropju ter posebej v drugem in tretjem nadstropju) 4. Delež nezaščitenih površin je 27,15 m 2 / 90 m2 x 100 = 31 %. Vzamemo prvo večjo vrednost odstotka nezaščitenih površin iz tabele 1: stolpec 40%. 5. Iz tabele 1 določimo pri požarni obremenitvi manj kot 800 MJ/m 2 minimalno oddaljenost od relevantne meje je 3 m, glede na oddaljenost sosednjega objekta (11 m) je fasada v tem delu ustrezna. 12/27
PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. Izračun za požarni sektor PS 10, 11, 13 in 14 1. Velikost očrtanega pravokotnika je 3 m x 12 m. 2. Celotna površina očrtanega pravokotnika je 3 m x 12 m = 36 m 2. 3. Izračunamo nezaščitene površine = 19,15 m 2 (seštevek površine oken v posameznem požarnem sektorju po nadstropjih) 4. Delež nezaščitenih površin je 19,15 m 2 / 36 m2 x 100 = 53 %. Vzamemo prvo večjo vrednost odstotka nezaščitenih površin iz tabele 1: stolpec 60%. 5. Iz tabele 1 določimo pri požarni obremenitvi manj kot 800 MJ/m2 minimalno oddaljenost od relevantne meje je 2,5 m, glede na oddaljenost sosednjega objekta (14 m) je fasada v tem delu ustrezna. Južna fasadna stena: Objekt je na južni strani po višini razdeljen na požarne sektorje. Vsako nadstropje je samostojni požarni sektor. Stena, ki je oddaljena od parcelne meje 7,5 m nima požarno neodpornih površin. Fasada požarno ločenega stopnišče je od sosednjega objekta oddaljena več kot 11 m. Del fasade ob stopnišču je v celoti steklen in po višini razdeljen na požarne sektorje. Če vzamemo 100 % požarno neodpornih površin dobimo odmik od relevantne meje 3 m. Tudi ta stena ustreza. Del stene, ki je zamaknjen od sosednjega objekta je po višini razdeljen na dva požarna sektorje (PS 9 in PS 12). Izračun: 1. Velikost očrtanega pravokotnika je 3 m x 9 m. 2. Celotna površina očrtanega pravokotnika je 3 m x 9 m = 27 m 2. 3. Izračunamo nezaščitene površine = 13,60 m 2 (seštevek površine oken v posameznem požarnem sektorju po nadstropjih) 4. Delež nezaščitenih površin je 13,60 m 2 / 27 m 2 x 100 = 50 %. Vzamemo vrednost odstotka nezaščitenih površin iz tabele 1: stolpec 50%. 5. Iz tabele 1 določimo pri požarni obremenitvi manj kot 800 MJ/m 2 minimalno oddaljenost od relevantne meje je 2,0 m, relevantna meja glede na požarno neodporne površine je na oddaljenosti 2 m od fasadne stene. Vzhodna fasadna stena: Po višini je stena razdeljena na dav požarna sektorja in sicer pritličje in prvo nadstropje en požarni sektor in drugo in tretje nadstropje en požarni sektor. Izračun za požarni sektor PS 9 in 12 1. Velikost očrtanega pravokotnika je 9 m x 57 m. 2. Celotna površina očrtanega pravokotnika je 9 m x 57 m = 513 m 2. 3. Izračunamo nezaščitene površine = 181,00 m 2 (seštevek površine oken v pritličji in prvem nadstropju ter posebej v drugem in tretjem nadstropju) 4. Delež nezaščitenih površin je 181,00 m 2 / 512 m 2 x 100 = 35 %. Vzamemo prvo večjo vrednost odstotka nezaščitenih površin iz tabele 1: stolpec 40%. 5. Iz tabele 1 določimo pri požarni obremenitvi manj kot 800 MJ/m 2 minimalno oddaljenost od relevantne meje je 5,5 m, najbližji objekt je od obravnavanega oddaljen 31 m relevantna meja na oddaljenosti 5,5,m ustreza. 13/27
PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. Na zahodni strani je oddaljenost sredine parcele v javni rabi (Cankarjeva ulica) od obravnavanega objekta več kot 20 m. Fasadna stena ustreza. 5.4 Odziv na ogenj za gradnjo objekta predvidenih gradbenih proizvodov V skladu z arhitekturnimi načrti bodo v objekt vgrajeni gradbeni proizvodi in deli objekta skladno s predpisi o gradbenih proizvodih. (Predvidena vgradnja gradbenih proizvodov ter delov objekta izdelanih na gradbišču iz gradbenih materialov): - notranja nosilna konstrukcija objekta negorljiva (razred A1, A2/DIN 4102 oziroma Direktiva Sveta CPD 89/106/ES) - nosilne stene objekta negorljive (razred A1, A2/DIN 4102 oziroma Direktiva Sveta CPD 89/106/ES), - predelne stene objekta negorljive (razred A1/DIN 4102 oziroma Direktiva Sveta CPD 89/106/ES), - medetažna konstrukcija objekta negorljivi (razred A1, A2/ DIN 4102 oziroma Direktiva Sveta CPD 89/106/ES), - obloga stene in stropa na evakuacijskih poteh A2 s1,d0 in tal min. C fl -s1; stopnišča, stene in strop A2-s1,d0 in tla min B fl -s1 - obloge zunanjih sten so lahko minimalno B d1. 5.5. Ukrepi varstva pred požarom pri načrtovanju električnih, strojnih in drugih tehnoloških napeljav v objektu Električna napeljava V kabelskih kinetah ne sme biti poleg električnih instalacij drugih napeljav (cevovodi). Na mestih prehoda skozi mejne konstrukcijske elemente požarnega sektorja ali požarne celice se morajo odprtine, skozi katere so potegnjeni električni kabli, obložiti z negorljivim materialom, ki ima enako odpornost proti požaru kot mejni konstrukcijski elementi, in zatesniti z negorljivim materialom. Glavna stikala - za izklope električnega napajanja za posamezne dele objekta so na elektro omarah, generalni izklop pa je možno izvesti na glavnem stikalu za objekt. Lokacija glavnih stikal mora biti poznana intervencijskim enotam, zato mora biti njihova lokacija vnesena tudi v grafičnih prilogah požarnega reda za objekt. Sončna elektrarna na strehi objekta, bo uporabljena le za učne namene in ne bo neposredno povezana z elektro instalacijo objekta. Za postavitev fotovoltaičnih panelov je na strehi objekta rezerviran prostor tlorisne velikosti 57 m 2. Vsi deli elektrarne (zbirna instalacija, razsmerniki ipd.) bodo locirani na strehi objekta. Načrtovati je potrebno tudi stikalo-la za odklop FV elektrarne od omrežja. Ogrevanje in prezračevanje objekta Za ogrevanje delavniških prostorov (avtomehanična delavnica, lesarska delavnica, strojniške delavnice) in za ogrevanje pritličja (predstavitveni prostori 14/27
PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. in avla) je predvideno ogrevanje in prezračevanje s klimati in konvektorji. Za ogrevanje laboratorijev in pisarniških prostorov se predvidijo ventilatorski konvektorji, za pomožne prostore pa radiatorji. Priprava ogrevne vode je pogojena v skladu s projektnimi pogoji soglasodajalcev in sicer s toplotno postajo, vezano na mestno vročevodno omrežje. Prezračevanja prostorov objekta Ventilacijski kanali se izvedejo iz negorljivih materialov A1 ali A2 skladno s SIST EN 13501-1. Na mejah požarnih sektorjev se vsi ventilacijski kanali opremijo z požarnimi loputami z elektromotornim pogonom. Krmiljenje požarnih loput se izvede preko požarne central, ki je opremljena s senzorji za javljanje požara v posameznem požarnem sektorju. V primeru požara mora požarna centrala, izključiti delovanje vseh ventilacijskih sistemov in klimatov. Klimati morajo biti opremljeni z vzorčno komoro, ki mora biti prav tako vezana na požarno centralo. Ventilacija lesne delavnice V mizarski delavnici se nahajajo lesnoobdelovalni stroji od katerih se bodo odvajali lesni odpadki (žagovine, skoblancev, ), v silos s filtrom. Na centralni odvod bodo priključeni vsi stroji. Izvede se povratek zraka v prostor preko filtra. Od strojev se izdela ventilacijske transportne kanale opremljene z visokotlačnim ventilatorjem za odvod lesnih odpadkov od obdelovalnih strojev v silos. Predviden je sklop sestavljen iz silosa in filtra nad silosom, ki se nahaja izven objekta. Kanale tehnološkega odsesavanja se izdela iz pocinkane pločevine negorljive. Izdelani morajo biti v demontaži izvedbi, kar omogoča čiščenje. Na odsesovalni sistem je potrebno po združitvi vseh sesalnih cevi in pred filtrom silosa namestiti lovilec isker, ki v primeru iskre v prezračevalnem kanalu iskro pogasi z curkom vode. Silos je potrebno opremiti s temperaturnimi detektorji, ki morebitno povišanje temperature signalizirajo na požarno centralo. Večji del objekta učilnice, sejne sobe, delavniški prostori se prezračujejo prisilno preko klimata. Dovod zraka v delovne prostore bo preko vrtinčnih difuzorjev. Odvod bo po obodu prostora preko odvodnih rešetk. Prehode prezračevalne instalacije skozi stene požarnih sektorjev urediti z vgradnjo požarnih loput. Ostali pomožni prostori (sanitarije, garderobe, prostori za čistila, ) se prezračujejo s prisilnim odvodom preko kanalskih ventilatorjev na streho. Prezračevalni kanali morajo biti iz negorljivega materiala, ozemljeni ter ustrezati zahtevam standardov (izvedba, preračun ter tesnost kanalov po DIN 1946, DIN 24190 tip F (10.85) ter DIN V 24 194 del 2). Izolacija ventilacijskih kanalov mora skladno s Pravilnikom o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list S št., 42/02). Ventilacija avtomehanične delavnice Izpušne pline se bo odvajalo s pomočjo sistema za odvod izpušnih plinov sestavljenega iz: zajemne gibke cevi s kovinsko zajemno šobo, odvodnega ventilacijske kinete, ter odvodnega ventilatorja za izpušne pline. Ventilacijska kineta je jeklena opremljena z gumijastim tesnilom in se montira pod stropom garaže. Nanjo se priključi gibljive cevi, ki so drsno vodljive po jekleni kineti kar omogoča lažje priključevanje na izpušno cev servisiranih avtomobilov. Od drsne kinete se vodi okrogle pocinkane pločevinaste kanale čez 15/27
PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. streho objekta. Odvodni ventilator neiskreče izvedbe se namesti na strehi objekta. Prezračevanje lakirnice Glede na trend v industriji barv in lakov ter v smislu ekološkega delovanja se ne predvideva uporaba topil ampak le barve na vodni osnovi kot tudi disperzijske barve. Barve in topila za potrebe lakiranja se hranijo v omari za shranjevanje barve. Lakirno sušilno komoro se ventilira s pomočjo termo ventilacijske enote, ki je opremljena z dovodnim ventilatorjem in grelnikom zraka ter s pomočjo odvodnega ventilatorja. Grelnik zraka je načrtovan na toplo vodo iz mestnega toplovoda. Ventilatorja za prezračevanje oziroma ogrevanje lakirnice zagotavljata pretok min 9000 m 3 /h. Zajem svežega zraka je izveden na fasadi objekta. V samo komoro se zrak dovaja skozi dovodne kanale in vpihovalne odprtine v stropu kabine. Tok zraka v komori ima smer od stropa proti tlom, kjer se nahajajo odvodne odprtine. Zrak se odvaja skozi jaške v tlaku, filtrov odvodnega ventilatorja, skozi kanal iz pocinkane pločevine preko strehe v okolico. Termo ventilacijska enota, kanali, lakirno sušilna komora z vpihovalnimi odprtinami in odvodnimi odprtinami ter odvodni jaški v tlaku, filtri, odvodni ventilator in vertikalni odvodni kanal se dobavijo kot strojna oprema in montirajo v objektu. Odvod dima in toplote iz objekta Odvod dima in toplote je načrtovan skozi okna in vrata objekta. Odvod dima iz objekta je predviden skozi okna in vrata. V objektu ni snovi oziroma materialov, ki bodo povzročale nastanek večje količine dima pri gorenju. Za okna je potrebno zagotoviti ročno oziroma mehansko odpiranje le teh iz varnega in dostopnega mesta. Vsa okna, ki imajo možnost odpiranja (odpiralo oken - kljuka) v posameznih etažah objekta, se v primeru nastanka dima koristijo za odvod dima iz omenjenih prostorov. V primeru večjega požara bodo šipe na oknih zaradi toplote popokale. Glede na velikost požarnih sektorjev in posameznih prostorov znotraj posameznih sektorjev odvod dima in toplote ni načrtovan. Odvod dima in toplote s stopnišč V obeh stopniščih,ki vodita po celotni višini objekta je potrebno v najvišjem nadstropju namestiti odprtino za oddimljanje v obliki okna ali prezračevalnika, ki ga je mogoče odpreti ročno. Odpiralo mora imeti zaskočko proti zapiranju in mora biti izvedeno tako, da se lahko ročno odpre. Geometrična površina odprtine mora biti 5 % tlorisne površine stopnišča, kar je min 1,35 m 2 v vsakem stopnišču. Če je mehanizem za odpiranje izven dosega roke, je treba zagotoviti odpiranje z ročnim prožilom oziroma z dimnim javljalnikom v stopnišču. Za dovod zraka v pritličju se lahko uporabijo okna na zunanji steni stopnišča, ki mora biti najmanj 1,5-kratnik površine odvodnih odprtin. Tako okna kot vrata za ta namen morajo imeti nameščeno varovalo, ki prepreči zapiranje. Električne instalacije in strelovodna zaščita Svetila in grelniki v posameznih prostorih morajo biti od gorljivih materialov, kot so na primer zavese, stenske in stropne obloge toliko oddaljeni, da ne pride do vžiga teh materialov. 16/27
PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. Izenačitev potenciala Vse kovinske dele instalacij je potrebno medsebojno povezati v točko enotnega potenciala. S tem se prepreči preboje ne ohišja in kovinske dele drugih naprav instalacij, ki so posledica razelektritvenega toka, ki ustvari po udaru strele močno magnetno polje v okoliških zankah, kar inducira napetost, ki uničuje naprave in predstavlja možnost za preskok iskre in s tem nastanka požara. Kriterije za izenačitev potenciala določa standard IEC 1024. Strelovodna zaščita bo predvidena v obliki Faraday-eve kletke. Kot ozemljilo bo služilo temeljno ozemljilo izvedeno s trakom FeZn 25 4 mm 2. Kot lovilec in odvod do zemlje se uporabi žica FeZn ø 8 mm. V skladu v veljavnim pravilnikom je potrebno izvesti strelovodno zaščito v sklopu celotnega objekta (upornost < 20 Ω). Zahteve za vgrajevanje sisteme aktivne požarne zaščite, vključno s krmiljenjem v primeru požara Sistem avtomatskega javljanja požara Po objektu se vgradi sistem avtomatskega javljanja požara (AJP), ki se bo z instalacijo navezoval na požarno centralo. Projektiranje in izvedba avtomatskega sistema javljanja požara mora biti skladno z normami EN 54 dela 14. V objektu se predvidi ustrezno ožičenje sistemov aktivne požarne zaščite, s katerimi se omogoča delovanje posameznega sistema v primeru požara, če je to zahtevano. Predvidena je vgradnja interaktivnega adresabilnega sistema avtomatskega javljanja požara zasnovanega na sistemu delne zaščite objekta. Gostota javljalnikov mora biti izbrana skladno z zahtevami proizvajalca izbranega sistema. Zahteve za javljalne cone Objekt bo zasnovan na več javljalnih conah (področje v nadzorovanem objektu), katere nadzoruje eden ali več javljalnikov, centrala pa požar v coni prikaže z vklopom opozorilne lučke za cono ali z izpisom na prikazovalniku. Prostori, ki tvorijo posamezno javljalno cono glede na norme EN 54/14, ki navajajo naslednje omejitve: - tlorisna površina posamezne javljalne cone ne sme presegati 1600 m 2, - cona naj bo znotraj enega požarnega sektorja, če pa se razteza v več sektorjev, naj bo meja cone enaka meji sektorjev in tlorisna površina manjša od 300 m2, - cona naj zajema samo eno etažo, izjemoma se lahko razširi na več etaž, če gre za stopnišče in podobne prostore ali če je celotna tlorisna površina objekta manjša od 300 m2. Vgrajevanje avtomatskih javljalnikov - specifikacije En avtomatski javljalnik lahko nadzira le omenjeno površino (področje pokrivanja). Potrebno je upoštevati posebnosti prostora, ventilacije, višino in konfiguracijo stropa, vpliv različnih motilnih signalov, upoštevati pa je potrebno tudi dostopnost za servisiranje in vzdrževanje. Vsak zaprt prostor mora imeti najmanj en javljalnik. Javljalniki morajo biti nameščeni v zgornjih 5% višine prostora in ne smejo biti poglobljeni v strop. Če prezračevanje prostora preseže 4-kratno menjavo zraka na uro, je potrebno predvideti še dodatne javljalnike. 17/27
PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. Javljalnik ne sme biti nameščen v toku svežega vstopnega zraka. Če je dovod zraka skozi performiran strop, mora biti okrog javljalnika strop v premeru 600 mm neperformiran. Če je javljalnik nameščen manj kot 1 m od vstopne odprtine ali je hitrost zraka pri javljalniku nad 1 m/s, je potrebno še posebej upoštevati vpliv toka zraka. očnih javljalniki požara - specifikacije Sistem avtomatskega javljanja požara bo dopolnjen tudi z ročnimi javljalniki požara, ki bodo nameščeni ob prehodih iz objekta. očni javljalniki morajo biti razporejeni tako na gosto, da pot do javljalnika za nobeno osebo v prostoru ne bo daljša od 30 m. očni javljalniki so predvideni ob izhodih iz objekta, in v stopniščih priporočena višina montaže je med 1,2 m in 1,5 m. Predlog za razmestitev ročnih javljalnikov je razviden iz grafičnih prilog. Avtomatski javljalniki požara in dima Avtomatski javljalniki naj bodo kombinirani (temperatura / optični dimni) in morajo imeti možnost nastavljanja stopenj občutljivosti posameznega senzorja glede na pričakovano vrsto požara. En avtomatski javljalnik lahko nadzira le omejeno površino področje pokrivanja (skladno z EN 54/14). Pri tem se naj upoštevajo posebnosti prostora, ventilacija, višina in konfiguracija stropa, vpliv različnih motilnih signalov, dostopnost za servisiranje in vzdrževanje. Če ni posebnih določil v standardu, se upoštevajo priporočila proizvajalca (vodniki linij požarnega javljanja morajo biti položeni v enem kosu od javljalca do javljalca. Prepovedano je podaljšanje ali vejanje vodnikov v instalacijskih dozah. Kjer so predvidene zbirne omarice posameznih javljalnih linij, mora to biti tipska omarica fiksno pritrjena na zid in opremljena z telefonsko regleto, na kateri se linije priključujejo. Omarica mora biti označena z rdečo barvo). Požarna centrala Požarna centrala mora biti nameščena na takem mestu, ki omogoča enostaven dostop, ki omogoča ob alarmu s pomočjo prikaza na požarni centrali hitro ugotoviti mesto požara in spremljati potek požara. Zagotovljena mora biti primerna osvetljenost prostora, ki omogoča normalno ravnanje s centralo ter branje napisov na njej. Napajanje V primeru požara v in na objektu je velika verjetnost, da bo izpadlo omrežno napajanje. Do požara lahko pride tudi takrat, ko je omrežno napajanje prekinjeno. Iz obeh razlogov se predvidi obvezno rezervno napajanje za vsak požarni sistem. ezervno napajanje morajo zagotavljati akumulatorji, ki skladno z zahtevami standarda EN 54/14 oziroma DIN VDE 0833 zahteva avtonomijo rezervnega napajanja 48 ur v normalnem stanju, po poteku tega časa pa še 0,5 ure v alarmnem stanju. Centrala zaznava: - aktiviranje preko ročnih javljalcev, - aktiviranje preko avtomatskih javljalnikov Centrala krmili: - signal o požaru prenese do pristojne gasilske enote ali družbe registrirane za požarno varovanje s stalno 24-urno prisotnostjo (skladno s standardom 18/27
PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. EN 50136 1-4), - sproži sistem za alarmiranje, ki obiskovalce preko naprav za alarmiranje obvesti, da je v objektu prišlo do požara - proži odpiranje vrat za evakuacijo - izklop prezračevanja - aktivira požarne lopute Alarmiranje Javljanje intervencijskim enotam opravi centrala po alarmu druge stopnje. Med alarmom prve in druge stopnje je časovni zamik od 1 do 3 minute, kar omogoča kontrolo morebitnega lažnega signala. V primeru aktiviranja ročnega javljalca preide signal takoj k intervencijski enoti, s katero bo investitor sklenil pogodbo skladno s Pravilnikom o pogojih za izvajanje požarnega varovanja (Uradni list S, št. 64/95), in ima jasna navodila za ravnanje v primeru opozorila s strani požarne centrale. V primeru aktiviranja ročnega javljalca preide signal na centrali v alarm druge stopnje. V primeru požara mora biti možno alarmiranje tudi preko telefona. V objektu mora biti izveden sistem alarmiranja (sirena oziroma ozvočenje), ki omogoča takojšnje obveščanje obiskovalcev, da je v objektu oziroma v prostoru prišlo do požara in da naj takoj zapustijo objekt oziroma prostor. V času odsotnosti uporabnikov objekta in glede na to, da v objektu ne bo stalnega dežurnega mesta, je potrebno zagotoviti: - zvočne signale (sirena), avtomatski prenos signala v sprejemni alarmni center po nadzorovani liniji (TUS, ULTANET) ali z avtomatskimi telefonskimi pozivniki Ustreznost sistema se ob vgradnji, rekonstrukcijah in v periodi 5 let dokazuje tudi s potrdilom o brezhibnem delovanju. 5.6 Zagotavljanje hitre in varne evakuacije Število in dolžine evakuacijskih poti so zasnovane glede na lego in število etaž, površino posameznega požarnega oziroma dimnega sektorja, namembnost prostorov in največjega števila ljudi, ki se nahaja znotraj posameznega požarnega oziroma dimnega sektorja. Evakuacijske poti objekta se bodo v primeru požara in eksplozije uporabljale tudi kot poti za intervencijo. Evakuacija iz obravnavanih prostorov (tehnična smernica TSG 1-001:2010): - maksimalna dolžina evakuacijske poti en izhod iz prostora: 20 m - maksimalna dolžina evakuacijske poti dva ali več izhodov iz prostora: 35 m - maksimalna dolžina evakuacijske poti en končni izhod: 35 m - maksimalna dolžina evakuacijske poti dva ali več končnih izhodov: 50 m V objektu je predvidenih do 100 slušateljev. Evakuacija bo iz nadstropij bo potekala po dveh zaščitenih stopniščih v pritličje. Severno stopnišče ima izhod preko avle, ki je sestavni del PS 1 stopnišča na prosto. Južno stopnišče ima direktni izhod na prosto v pritličju. Evakuacija iz nadstropja lahko poteka tudi preko stopnišča N1-15, ki povezuje klet pritličje in prvo nadstropje. Evakuacijska pot ni nikjer daljša kot 35 m. Glede na število oseb, ki se bodo nahajale v obravnavanih prostorih, število evakuacijskih izhodov ustreza in 19/27
PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. izračun ni potreben. Zahteve za evakuacijske poti V primeru izpada električnega omrežja objekta je bistven hiter pričetek delovanja sistema varnostne razsvetljave, ki se mora po izpadu napajanja splošne razsvetljave takoj vklopiti v času 1 sekunde in mora imeti lokalno ali centralno baterijsko napajanje. Varnostna razsvetljava mora zagotavljati vsaj eno uro delovanja. Smeri izhodov se označi s piktogrami ustreznih velikosti na vidni razdalji skladno z zahtevami SIST 1013. Poti za evakuacijo morajo biti označene tudi v načrtih evakuacije, ki morajo biti razobešeni na vidnih mestih po objektu (požarni red). Izhodi morajo biti označeni pravokotno na smer gibanja. Če izhod ni dobro viden, mora biti označen dostop do izhoda z oznako smeri in oznako za IZHOD. Po objektu se glede na vrsto objekta namestijo svetleči znaki (nalepke neposredno na prosojnih kapah svetilk), ki so normalno neprižgane. Iz vidika, da so svetleči znaki bolj razpoznavni, so lahko manjši in sicer pri znakih za umik je najmanjša potrebna višina 0,5 % razdalje razpoznavnosti, pri znakih za požarnovarnostne naprave in opremo pa je najmanjša potrebna širina 1,5 % razdalje razpoznavnosti. Število svetlečih znakov (piktogramov) na evakuacijskih poteh je še dodatno odvisno od medsebojne oddaljenosti znakov in vidnosti izhodov (na križiščih evakuacijskih poti in zavojih so potrebni dodatni svetleči znaki). azsvetljava evakuacijskih poti: Evakuacijske poti, ki vodijo iz prostorov na prosto ali na drugo varno mesto v zgradbi, morajo biti v oseh poti (na tleh) osvetljene vsaj 1 lx. Osvetlitev varnostnih naprav in opreme: Gasilnike ali mesta z opremo se dodatno varnostno osvetli vsaj s 5 lx, merjeno na tleh. Poleg zahtevane osvetljenosti evakuacijskih poti (tal), znakov za umik in znakov za požarnovarnostne naprave in opremo, pa je potrebno z varnostno razsvetljavo osvetljevati tudi vse morebitne ovire, ki štrlijo od zgoraj v razdaljo manj kot 2 m nad tlemi in prostor oziroma predel glavnega stikalnega bloka. Periodika in način kontroliranja evakuacijskih oznak mora biti določena v požarnem redu za objekt. Varna področja evakuiranih oseb zunaj objekta Varna področja ob pobegu v sili (požar, potres in druge nevarnosti) se nahajajo na zunanjih manipulativnih površinah, na varni oddaljenosti od obravnavanega objekta. 5.7. Načrtovanje neoviranega dostopa za gašenje in reševanje Dovozne poti Obravnavan objekt bo zgrajen v Novi Gorici ob Cankarjevi ulici v bližini obstoječega objekta tehniškega srednješolskega centra. V neposredni bližini je tudi stavba glasbene šole. Dovozna pot za intervencijska vozila bo potekala po ulici Cankarjevi ulici na dovozno cesto, ki je načrtovana okoli objekta. Širina, kot tudi radijusi na zavojih morajo ustrezati zahtevam standarda SIST DIN 14090, ki določa, da mora biti zunanji polmer ovinka na dovozni poti najmanj 10,5 m, najmanjša širina poti v ovinku pa odvisna od zunanjega polmera (glej tabelo standarda) in se mora začeti že 11 m pred ovinkom. Dovozne poti so lahko 20/27
PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. zaprte s stebrički, verigami, vrati ali kako drugače, le da morajo biti ključavnice take, da se dajo odpreti s ključem za hidrante ali da jih je mogoče brez težav hitro prerezati. Površine bodo utrjene za najmanj 10 ton osnega pritiska. Višinskih ovir, ki bi onemogočale dostop intervencijskim vozilom, ne bo. Delovne površine Po standardu je zahtevana velikost delovne površine 7 m 12 m, kar omogoča postavitev vozila ter uporabo opreme. Delovno površino je treba zagotoviti za vse avtomobile, predvidene z načrtom gašenja in reševanja (alarmnim planom) pristojne gasilske enote. Delovne površine za gasilska vozila se zagotovi na zahodni strani (Cankarjeva Ulica) in jugovzhodni strani objekta. 5.8. Količina vode za gašenje Glede na namembnost objekta ter velikost oziroma prostornino največjega požarnega sektorja do 20.000 m 3, je potrebno zagotoviti za zahteve gašenja požara vsaj 10 l/s vode za gašenje in to za čas najmanj dveh ur (ca 70 l vode). Gasilci in oprema Ob požaru na oziroma v objektu je možno računati na poklicno gasilsko enoto iz Nove Gorica ki bo od objekta oddaljeno cca 2 km in bo lahko na kraju požara prej kot v 10 minutah po prejemu obvestila. Gasilci so opremljeni (voda, pena, prah) in usposobljeni za gašenje vseh vrst požarov, ki bi lahko nastali na obravnavanem objektu. Gasilska enota je kategorizirana kot gasilska enota V. kategorije. Zunanji hidranti Zunanji hidranti so na obstoječem vodovodnem omrežju in sicer eden na zahodni strani ob Cankarjevi cesti, premer cevi je 250 mm cev je povezana v zanko in sicer na ejčevi ulici in Erjavčevi ulici. Drugi hidrant na vzhodni strani (med telovadnico in igriščem) priključen na cev premera 250 mm, ki je povezana v zanko na Cankarjevo ulico in na vzhodu na Delpinovo ulico. Najnižji tlak zunanjega hidrantnega omrežja mora biti 2,5 bara. Priložene so tudi meritve obeh hidrantov. Notranji hidranti Glede na velikost in namembnost objekta se v objekt vgradi 17 notranjih hidrantov. Premer izhodne cevi hidranta je lahko DN 25, pretok 1,16 l/s pri tlaku 2,5 bar. Gasilni aparati gasilniki V obravnavanem objektu mora biti glede na velikost in namembnost ter požarne obremenitve za gašenje začetnih požarov na razpolago zadostno število gasilnih aparatov. Primerni so ročni gasilni aparati na prah ABC in CO2 za gašenje požarov na el. napeljavah in napravah. Gasilnike je potrebno namestiti tako, da je glava ročnega gasilnika z mehanizmom za aktiviranje v višini 80 do 120 cm od tal. Količino gasila in tipe gasilnikov določimo na podlagi Pravilnika o izbiri in 21/27
PO-projektiranje adivoj Ostrouška s.p. namestitvi gasilnih aparatov. V skladu z pravilnikom potrebujemo v objektu velikosti 3878 m 2 (neto tlorisna površina) namestiti 216 EG srednja požarna nevarnost. Zaradi notranjih hidrantov lahko količino EG zmanjšamo za 1/3 kar pomeni 144 EG oziroma 15 gasilnikov S-6 na prah in 9 gasilnikov CO2 (5EG) 5.9 Nadzor vpliva požara na okolico Širjenje toksičnih in korozivnih produktov gorenja ob požaru (v dimu) v okolico ni mogoče preprečiti, pri gašenju oziroma v vodi, ki se uporabi pri gašenju, pa ni pričakovati škodljivih učinkov pri izlivu v kanalizacijo oziroma podtalje. Glede na navedeno ni posebnih zahtev glede varstva okolja ob požaru. Nadzor nad širjenjem požara v okolico mora biti v primeru, da požar preide v razvito obliko zagotovljen s strani gasilske interventne enote. Iz okolice objekta je potrebno takoj odstraniti morebitne gorljive snovi in material ter okolico objekta hladiti z vodo, da ne pride do preskoka ognja na materiale, opremo ali objekte v okolici. 22/27