Универзитет Св. Кирил и Методиј во Скопје Фармацевтски факултет Институт за фармацевтска технологија ПРАКТИЧНИ ВЕЖБИ ФАРМАЦЕВТСКА ТЕХНОЛОГИЈА 1

Универзитет Св. Кирил и Методиј во Скопје Фармацевтски факултет Институт за фармацевтска технологија ПРАКТИЧНИ ВЕЖБИ ФАРМАЦЕВТСКА ТЕХНОЛОГИЈА 1 Скопје, 2010

Подготвиле: Проф. Д-р. Рената Славеска Раички Доц. Д-р. Марија Главаш Додов Асс. М-р Маја Симоноска Црцаревска Асс. Дипл. Фарм. Никола Гешковски Дипл. Фарм. Весна Петровска Рецензенти: Проф. Д-р. Катерина Горачинова Проф. Д-р. Кристина Младеновска Билтен број 985, Скопје, 30 април 2010 година

Вежба бр. 1 VOVED VO VE@BITE PO FARMACEVTSKA TEHNOLOGIJA 1 Potrebno predznaewe: Podelba na osnovnata farmacevtska dokumentacija Izbor od sodr`ini na stru~na farmacevtska dokumentacija Izvori na relevantni farmacevtski i medicinski informacii Definirawe i struktura na Farmakopeja Vidovi na Farmakopei Cel na ve`bata: zapoznavawe na studentot so: o razli~ni izvori i vidovi na literatura od farmacevtski interes o Farmakopeja (op{t del i specijalen del) o monografija i individualni monografii na pomo{ni supstancii, aktivni supstancii (API) i farmacevtski dozirani formi o sporedba na monografii od razli~ni farmakopei; procesi na harmonizacija FARMAKOPEJA (,,farmacon,, lek,,, poieō,,- pravam) Фармакопеја е збир на прописи кои го регулираат производството на лековите, контролата и потврдувањето на нивниот идентитет, испитувањето и утврдувањето на чистота и други параметри кои го определуваат квалитетот на лекот и неговите составни супстанции.(sl.v.106/2007na RM) Osnoven slu`ben dokument/propis so koj se utvrdeni i regulirani site aktivnosti koi se odnesuvaat na lekovite, pomo{nite lekoviti sredstva, homeopatskite proizvodi i medicinskite pomagala odnosno, pretstavuva propis koj gi utvrduva barawata za izrabotka, kvalitet, postapki za ispituvawe na kvalitet, ~uvawe i ozna~uvawe na istite. Sostavena e od 2 dela:

Op{t del Specijalen del-materia medica (monografii na hemiski supstancii i gotovi farmacevtski dozirani formi) Monografija - propis koj gi sodr`i site barawa koi {to treba da gi ispolnat hemiskite supstancii i gotovite farmacevtski dozirani formi za da se zadovoli odreden kvalitet. Postoe~ki Farmakopei: Ph. Jug I, Ph. Jug II, Ph. Jug III, Ph. Jug IV, Ph. Jug V Ph. EUR I, Ph. EUR II, Ph. EUR III, Ph. EUR IV, Ph. EUR V, Ph. EUR VI BP. 93, BP. 99, BP.03, BP.05, BP.08, USP 32-NF 27 DAB 5th. Ed. Pharmacopoea Internationalis (WHO) Formulae magistrales Pra{awa 1. Koi se korisnicite na farmakopejata? 2. Koe e poslednoto izdanie na Evropskata farmakopeja i koj ja izdava? 3. Koja godina RM ja prifa}a konvencijata za Evropskata farmakopeja? 4. Koja farmakopeja se koristi vo RM? 5. Nabroj {to se sodr`i op{tiot del na farmakopejata? a) farmakopejski propis b) Ph. EUR. 6. Od {to e sostavena edna monografija? a) farmakopejski propis b) Ph. EUR

7. [to e karakteristi~no za monografiite vo BP? 8. Sostavni elementi na monografija na pomo{na supstancija? (Pharmaceutical excipiens) 9. Nabrojte nekolku stru~ni dokumentacii? 10. Koga e izdaden posledniot nacionalen registar na lekovi vo RM? Odgovori

Da se izrabotat postavenite zada~i: 1. Vo farmakopejski propis i Ph. EUR, da se najdat i sporedat podatocite za: 1. Particle size of powders, Sieves 2. Sterilization (methods) 3. Solubility 2. Da se najdat op{tite monografii za: 1. Supozitorii 2. Tableti 3. Kapsuli 3. Da se najdat monografii za: a) Aqua purificata b) Aspirin tabl. c) Coffein

*Podatoci za European Pharmacopoeia: www.edqm.eu

Вежба бр. 2 FARMACEVTSKO-TEHNOLO[KO RABOTEWE Potrebno predznaewe: Podelba na farmacevtsko-tehnolo{kite operacii definirawe Na~in na ozna~uvawe na koncentracija na rastvor i nivno Cel na ve`bata tehniki na vagawe na farmacevtski materijali so razli~na agregatna sostojba procenuvawe na rastvorlivost na supstancii steknuvawe na presmetkovni ve{tini za izrabotka na farmacevtski rastvori FARMACEVTSKO-TEHNOLO[KO RABOTEWE Farmacevtko-tehnolo{koto rabotewe obedinuva i primena na strogo definirani proceduri za izrabotka, procesirawe i proizvodstvo na dozirani formi od farmacevtski aktivni supstancii i soodvetni ekscipiensi kako i pakuvawe i ozna~uvawe na ambala`ata. Osnovata na edno proizvodstvo se sostoi od niza oddelni operacii, koi, izvedeni spored odreden redosled, se garancija za uspe{no i ekonomi~no proizvodstvoto. Procesot na izrabotka i proizvodstvo na farmacevtskite preparatite vo osnova gi opfa}a operaciite na: merewe-vagawe (odmeruvawe na pra{kasti supstancii i te~nosti). rastvoruvawe (pra{kasti supstancii ili te~nosti vo soodveten vehikulum) usitnuvawe prosejuvawe me{awe

Merewe-vagawe (odmeruvawe na pra{kasti supstancii i te~nosti) So vagaweto se kvantificiraat koli~inite na pojdovnite aktivni i pomo{ni supstancii, poluproizvodite ili kone~niot proizvod, a se koristi i za indirektno presmetuvawe na koli~inata na aktivnata supstancija vo edinica od kone~niot proizvod (tableta, ampula i sl.). Spored masata (m) na materijalot koj se vaga i spored to~nosta so koja treba da se odvaga se koristat vagi so razli~na nosivost i osetlivost (industriski, laboratoriski, analiti~ki ili mikrovagi) Osnovni edinici SI Golemina Oznaka Osnovna edinica SI naziv oznaka Dol`ina l metar m Masa m kilogram kg vreme t sekunda s Ja~ina na I amper A elektri~na struja Termodinami~na T kelvin K temperatura Svetlosna ja~ina Iv kandela cd Koli~ina materija n mol mol Primer: Relativna molekulska masa, M r (NaCl) = 58.44. Molarna masa, M (NaCl) = 58.44 g mol -1 Koli~ina, n (NaCl ) = m/m (NaCl) mol. 1 mol na NaCl e 58.44 g. So vagawe se slu`ime naj~esto za kvantificirawe na cvrsti ili polucvrsti masi, no vo praktikata go koristime i za kvantificirawe na te~ni masi pri {to identi~nosta na vrednostite za masa i volumen imame samo za voda ili diluirani vodeni rastvori. Pod poimot to~no odvaguvawe se podrazbira dozvoleno odstapuvawe od ± 5 edinici od poslednata brojka od propi{anata vrednost. Internacionalnata farmakopeja dozvoluva odstapuvawe od ± 2.5% od propi{anata vrednost.

Za izrazuvawe na sostav na me{avini se koristat: Oznaki m/m (w/w) % g na supstancija r-reni vo g na r-r V/V % ml na supstancija r-reni vo ml na r-r m/v % g na supstancija r-reni vo ml na r-r ppm del na supstancija r-reni vo 1000 000 del na r-r Vo praktika se koristat i aproksimativni merki za pra{kasti supstancii: Oznaki mala laì~ka, ramna napolneta mala laì~ka, so vrv napolneta na vrv na no` 2-3 g 4-6 g 0.5-1.5 g Merewe na zafatnina za te~ni supstancii -so pipeti - graduirani menzuri - odmerni tikvi~ki -standardizirani kapalki -razli~ni pumpi-dozatori prakti~ni merki za voda i vodeni rastvori mala kafena laì~ka golema supena laìca 5mL (5g) 15 ml (15g) Temperatura ( 0 C) sobna temperatura 15-20 0 C ladno 8-15 0 C vo friìder 2-8 0 C dlaboko oladeno -15 0 C Mereweto na temperatura se vr{i so koristewe na termometri so alkohol ili ìva ili dr. elektri~ni merni instrumenti

rastvoruvawe (cvrsti supstancii, te~nosti ili gasovi vo soodveten vehikulum) Proces na dispergirawe na ~esti~ki (cvrsti, te~ni ili gasoviti) vo soodveten vehikulum do formirawe na molekularen disperzen sistem. Rastvorlivosta mo`e da se zgolemi so: -fizi~ki postapki (usitnuvawe, me{awe, zagrevawe ili ladewe i dr.) - hemiski postapki (koristewe na posrednici za rastvoruvawe i drugi postapki) prosejuvawe Procesot na prosejuvawe ili razvrstuvawe spored golemina na ~esti~kite, pretstavuva farmacevtsko-tehnolo{ka operacija na klasificirawe na ~esti~kite na edna supstancija spored nivnata golemina, vo edna ili pove}e razli~ni golemini Stepen na usitnetost (prosejanost) me{awe Me{awe na te~nosti - homogeni smesi (rastvori) - nehomogeni smesi (emulzii) Me{awe na cvrsti supstancii - pra{oci Me{awe na crsti supstancii i te~nosti - homogeni smesi (rastvori) - nehomogeni smesi (suspenzii) Me{awe na polucvrsti i viskozni masi -masti, pasti, kremovi Me{awe na gasovi

EKPERIMENTALNA RABOTA 1. Merewe - Da se izmeri 100g. Aqua purificata i da se opredeli kolkav volumen zafa}a - Da se izmeri 100 mlaqua purificata i da se opredeli masata na istata - Da se izmeri 100 mlaethanolum concentratum i da se opredeli masata na istata - Da se opredeli kolku g imaat 60 gtt. na Aqua purificata, Aethanolum concentratum, Aethanolum dilutum, Olivae oleum. Zadadeno Izmereno 100 g Aqua purificata ml Aqua purificata 100 mlaqua purificata g Aqua purificata 100 ml Aethanolum concentratum g Aethanolum concentratum 60 gtt Aqua purificata g Aqua purificata 60 gtt Aethanolum concentratum g Aethanolum concentratum 60 gtt Aethanolum dilutum g Aethanolum dilutum 60 gtt Olivae oleum g Olivae oleum 2. Rastvorlivost: Da se opredeli rastvorlivosta na: 10g Saharoza vo: 10 g Aqua purificata 10 g Aethanolum concentratum 10 g Aethanolum dilutum Opis

3. Me{awe Da se pome{aat i izmerat masata i volumenot na dobienite smesi: Vkupna masa (g) Vkupen volume (ml) 50 g Aethanolum conc. i 50 g Aqua pppur purificapurificatapurificata 50 ml Aethanolum con. i 50 ml Aqua pur.

Farmacevtski kalkulacii 1. Ako 3 tableti sodràt 975 mg Aspirin, kolku tableti }e sodàt 3900mg Aspirin? 2. Preparat, Penicilin V, sodrì 400.000 aktivni edinici vo sekoja tableta od 250 mg. Kolku vkupno edinici na aktivnost, }e primi pacientot ako zema 4 tableti na den, vo period od 10 dena? 3. Vo rastvor (100 ml) ima 3.7 ml na lekovita supstancija vo sekoi 30 ml od rastvorot. Kolku ml na aktivna sustancija }e ima vo edna kafena laì~ka kako poedine~na doza od rastvorot? Kolku vkupno ml na lekovita supstancija ima vo rastvorot? 4. Edna dozirana forma, kapsula, sodrì: 0.075g na aktivna supstancija a od ekscipiensite, 1-4 po: 1=20mg; 2=0.0005g; 3=4 mg i 4=500μg. Kolkava e vkupnata masa na site supstancii vo sostavot na kapsulata, izrazeno vo (g ) i (mg)? 5. Spored sostavot na receptot, propi{ani se: 0.060g na supstancija-1, 2.5 mg na supstancija-2 i dovolno od tretata supstancija taka {to vkupnata masa na smesata iznesuva 0.5 g. Kolkava e vkupnata masa na supstanciite vo preparatot izrazena vo (g ) i (mg)? 6. Na 200g od 3% rastvor na lekovita supstancija dodadeni se 50 g pro~istena voda. Koja e koncentracijata na lekovitata supstancija na dobieniot razreden rastvor, izrazena vo (%)? 7. Kolku grami (g) na Dekstroza se potrebni za podgotovka na volumen od 4000 ml na 5% voden r-r? 8. Kolku grami (g) na lekovita supstancija e potrebno da se rastvori vo volumen od 240 ml na pro~istena voda, za da se dobie 4% (w/w) rastvor? 9. Kolku grami (g) na 10% (w/w) rastvor na borna kiselina moè da se dobie od 1800g na 28%(w/w) rastvor? 10. Kolku grami (g) na pro~istena voda treba da se izme{aat so 250 g na 5% rastvor i 750g 15% rastvor na borna kiselina za da se dobie 10% rastvor na borna kiselina? 11. Kolku grami (g) na vazelin treba da se izme{aat so 250g na 5% i 750g na 15% sulfurna mast za da se izraboti mast so sodrìna od 10%? (sulfurnata mast se izrabotuva od vazelin i sulfur) 12. Pri izrabotka na sirup, 6800 g na saharoza se potrebni za dobivawe na 8 L sirup. Ako specifi~nata gustina na sirupot e 1.313 g/ml, kolku ml pro~istena voda treba da se upotrebat za izrabotka na sirupot?

Re{enie

Вежба бр. 3 KARAKTERIZACIJA NA PRA[OCI Potrebno predznaewe Metodi za opredeluvawe na golemina na ~esti~ki (direktni i indirektni) Cel na ve`bata zapoznavawe na studentot so principite na sitenata analiza kako eden od metodite za opredeluvawe na goleminata na ~esti~ki. opredeluvawe na distribucijata po golemina na ~esti~kite na pra{kastitot materijal so upotreba na sitena analiza. opredeluvawe stepenot na usitnetost na ispituvan materijal. 1. Granulometriska analiza Sitena analiza Razvrstuvaweto na ~esticite po golemina kaj cvrstite materijali (pra{oci i granuli) moè da se izvede so pomo{ na sitena analiza. Za taa cel, sitata se redat po golemina na otvori- okca (descedentno), pri {to sitoto so najgolemi otvori se nao a najgore, a ona so najmali otvori e najdolu postaveno vo sistemot od sita. Primerokot za analiza se stava na najgornoto sito. Se see (ra~no ili mehani~ki) vo tekot na opredeleno vreme. Se meri koli~inata na cvrstiot materijal (zadràn/pominat) na sekoe sito i se opredeluva distribucijata na ~esti~kite po nivnata golemina. êsti~kite za da pominat niz otvorite na sitoto ili pak da se zadràt, mora da bidat so pomala odnosno pogolema golemina od otvorot na sitoto. Na ovoj na~in se opredeluva sredniot siten dijametar, a bidej}i se meri koli~inata na cvrst materijal zadràn/pominat na sekoe sito sredniot siten dijametar ja pretstavuva masenata distribucija. Goleminata na otvorot na sitata se izrazuva so nominalen broj - Mesh. Mesh- brojot e broj na ìci so standarden dijametar upotrebeni na eden inch (in~) za da se dobie sito povr{ina so soodvetna golemina na otvori. Goleminata na otvorite izrazena vo mikrometri (μm) e obratno proporcionalno povrzana so Mesh- brojot. Pri normalna, t.n. Gausova distribucija se dobiva simetri~na kriva, kade srednata vrednost i medijanata se so isti golemini. Za linearizacija se koristi grafik na normalna verojatnost (normal probability plot)- zavisnost pome u goleminata na otvorite na sitata izrazena vo µm nasproti dobienite kumulativni procenti (%), naneseni na skala na verojatnost od kade moè da se ot~ita medijanata (µm), dijametar nad i pod koj se naogaat 50% od ~esticite. Pri granulometriskite analizi moè da se dobijat nesimetri~ni krivi na distribucija koi naneseni na skalata na verojatnost nema da se lineariziraat so {to ne e mo`no ot~ituvawe na srednata golemina na ~esticite.

Simetri~na distribucija na ~esti~kite po golemina (Gausova distribucija) Nesimetri~na distribucija na ~esti~kite po golemina Zatoa e potrebno nivno prikaùvawe so nekoja druga funkcija kako RRSB funkcijata i log-normalnata funkcija (log-normal probability plot) kade goleminite na otvorite na sitatat se prikaàni preku nivnite log golemini nasproti kumulativnite (%) naneseni na skalata na verojatnost. Dobienata raspredelba e log-normalna distribucija. Od grafikot moè da se ot~ita geometriskiot sreden dijametar dg (µm/mm) koj pretstavuva golemina na ~estici koja odgovara na kumulativna frekvencija od 50%. Analogno, se ot~ituvaat vrednostite d16% i d84% so koi se presmetuva geometriskata standardna devijacija σ. Taa ja dava {irinata na distribucijata, σ=1.5 odgovara na tesna distribucija, a σ=2 na {iroka distribucija.

EKSPERIMENTALNA RABOTA Sitata se podreduvaat descedentno po golemina: sitoto so najmal Mesh- broj (najgolemi otvori) se stava najgore, a sitoto so najgolem Mesh-broj (najmali otvori) najdolu. Na krajot se nao a sadot za sobirawe. Pra{okot, vo koli~ina od okolu 100g (to~no odvagan) se stava na najgornoto sito. Se pokriva so kapak. Se vr{i prosejuvawe vo vreme od 5 min. Materijalot zadràn (pominat) na sekoe sito se odmeruva. Se presmetuvaat procentite na materijal zadràn (pominat) na (niz) sekoe sito i se opredeluvaat kumulativnite (%) na pra{ok zadràn (Gi) ili pominat (Fi) niz sitata. Od dobientite podatoci se konstruiraat kumulativnite krivi na ostatok ili premin t.e. zbiren (%) na materijal koj se zadràl (pominal) na (niz) sitata vo odnos na goleminata na otvorite na sitata izrazeno vo µm. Na~in na presmetuvawe: pri odreduvawe na ostatok pri odreduvawe na preod d 16% d 84% σ = -------------- σ = --------------- dg dg Dobienite vrednosrti se koristat za presmetuvawe na sredniot volumensko povr{inski dijametar (d vs ) koj ja izrazuva goleminata na ~esti~kite preku nivniot volumen i povr{ina. log d vs = log dg - 1.151 (log 2 σ)

Presmetki

Rezultati Mesh- broj Golemina na okce (μm) Sad za sobirawe Golemina na sito (µm) log od goleminata na Masa na pra{ok (% )na pra{ok, zadr`an na sito Kum. (%) na pra{ok zadr`an na sito Sad sobirawe za Golemina na sito (µm) log od goleminata na Masa na pra{ok, pominat niz sito (%) na pra{ok pominat niz Kum. (%) na pra{ok Sad sobirawe za

Pra{awa: 1. Opredeli go srediot siten dijametar i standardnata devijacija (normalna ili log-normalna) za ispituvaniot pra{kast materijal so nanesuvawe na dobienite podatoci na grafik na skala na verojatnost. 2. Dali }e se dobie istiot sreden siten dijametar ako pri ispituvaweto na pra{kastiot materijal se napravat slednite promeni: a) da se prodolì vremeto na seewe na 10 min. b) da se promeni brzinata na seewe 3. Sitenata analiza e korisen metod za opredeluvawe na golemina na ~esti~ki na pra{kast materijal so golemina do 25µm. Zo{to ne moè da se primeni za opredeluvawe na golemina ~estici kaj pra{kast materijal so pomala golemina na ~esti~kite od 25µm? 4. Navedi gi nedostatocite na opredeluvawe na golemina na ~esti~ki na pra{kast materijal so sitena analiza. Kaj koi vidovi na ~esti~ki ne moè da se opredeli nivnata goleminata so primena sitena analiza? 5. Dali dobienata vrednost za goleminata na ~esti~kite na pra{kastiot materijal e to~na ako golem procent na pra{kastiot materijal se zadrì na najgornoto sito ili pak premine vo sadot za sobirawe? Obrazloète go odgovorot! 6. Dali o~ekuvate razliki vo rezultatite dobieni za distribucija na ~estikite po nivnata golemina na pra{o~na masa, koga se koristi metod na sitena analiza i mikroskop? Ako postojat razliki obrazloète na {to se dolàt. 7. So koi problemi o~ekuvate da se soo~ite pri izveduvawe na sitenata analiza?

Odgovori

2. Stepen na usitnetost Po propis od farmakopeja : Presmetki

Materijal Stepen na usitnetost ( ) Masa (g) zadr`ana na propi{anoto Masa (g) pominata niz narednoto sito Materijal % na zadr`an materijal na % na pominat materijal na Stepen na usitnetost /

Вежба бр. 4 VISKOZITET Potrebno predznaewe Definirawe na poimot viskozitet Podelba na sistemite spored viskozitetot Vidovi na Newutnovski sistemi i nivna prakti~na primena vo farmacija Cel na ve`bata zapoznavawe na studentot so aparaturata za opredeluvawe na viskozitet opredeluvawe na viskozitetot na rastvori na supstancii so koristewe na Osvald-ov i Hepler-ov viskozimetar. Viskozitet Viskozitetot pretstavuva svojstvo na supstancijata koe se projavuva samo pri relativno pomestuvawe na nejzinite ~esti~ki. Za da se izmeri viskozitetot treba da se definiraat parametrite na procesot na te~ewe. Naukata koja se zanimava so prou~uvawe na deformacijata i te~eweto na materijata se narekuva reologija. Zna~ewe na reolo{kite parametric od farmacevtski aspekt - nanesuvawe na te~en ili polucvrst preparat na povr{inata na koàta - rasprskuvawe na sredstvo za obloùvawe vo tehnolo{kata postapka za podgotovka na odredeni farmacevtski formi - rasprskuvawe na aerosol -protok na rastvor za infuzija niz setot za infuzija, protok na rastvor za injekcii ili suspenzija niz injekciska igla - vo proces na usitnuvawe i me{awe (protok na emulzii niz koloidni melnici i homogenizatori, me{awe na masti, razblaùvawe na suspenzii so pistil vo avan)

Opredeluvawe na viskozitet Viskozitetot se odreduva so viskozimetri. Postojat razli~ni tipovi na viskozimetri: Kapilaren viskozimetar - slu`i za odreduvawe na viskozitet na idelanite, wutnovski sistemi, preku vremeto na protok na fluidot niz cevka so opredelen pre~nik. Dinami~kiot viskozitet se presmetuva koristej}i go ravenstvoto: η = k ρ t η - dinami~ki viskozitet (mpa s) ρ - gustina na te~nosta {to se ispituva izrazena vo mg / mm 3, dobiena so mno`ewe na relativnata gustina so 0.9982 t - vremeto na protok (izrazeno vo sekundi) na te~nosta {to se ispituva k - konstanta na viskozimetarot izrazena vo mm 2 /s 2 Kinemati~kiot viskozitet se presmetuva koristej}i go ravenstvoto: : ν = k t ν - kinemati~ki viskozitet (mm 2 / s) k - konstanta na viskozimetarot izrazena vo mm 2 / s 2 t - vremeto na protok,vo sekundi, na te~nosta {to se ispituva Kugli~ni viskozimetri ( viskozimetri so topka koja slobodno pa a) - se meri vremeto na pa awe na topkata so odredena golemina niz ispituvaniot fluid. Pogodni se za wutnovskite sistemi koi se transparentni. Postapkata se izveduva na na~in {to se polni viskozimetarot so supstancijata ~ij viskozitet treba da se opredeli, nekade okolu 25 mm nad gornata oznaka. Se meri vremeto koe e potrebno topkata da pomine od goranata do dolnata oznaka na viskozimetarot (100 mm). Izborot na topkata zavisi od supstancijata ~ij viskozitet se opredeluva i vremeto koe e potrebno topkata da go pomine soodvetniot pat.

Dinami~ki viskozitet se presmetuva koristej}i go ravenstvoto: η = t (ρ 1 - ρ 2 ) K η - dinami~ki viskozitet (mpa s) ρ 1 - gustina na topkata (g/cm 3 ) ρ 2 - gustina na te~nosta (g/cm 3 ) t - vreme na pa awe na topkata (s) K - konstanta na topkata (mpa cm 3 / g) Kinemati~kiot viskozitet se presmetuva koristej}i go ravenstvoto: ν (mm 2 / s) = η (mpa s) / ρ 2 (g/cm 3 ) Rotacioni viskozimetri se pogodni za wutnovski i newutnovski sitemi. Kaj niv ispituvanata te~nost se smestuva vo prostor me u dva koaksijalni cilindri ili me u konus - plo~a kade {to e izloèna na rotaciono dvièwe. Preku menuvawe na brzinata na rotirawe se menuva brzinata na smolknuvawe. So postepeno zgolemuvawe i namaluvawe na brzinata na smolknuvawe se dobivaat krivite na te~ewe preku koi moè da se sledi promenata na viskozitetot so brzinata na smolknuvawe.

EKPERIMENTALNA RABOTA Opredeluvawe na viskozitet na Kolidon 25 i Kolidon 90 Da se opredeli dinami~kiot viskozitet so Hepler-ov i Osvald-ov viskozimetar i da se presmeta kinemati~kiot viskozitet na 5% ; 10% i 20% Kolidon 25 (K25). Pri opredeluvawe na viskozitetot so Heplerov viskozimetar za 20% i 10% K25 se upotrebuva topkata br.2, a za 5% K25 se upotrebuva topkata br.1 Da se opredeli dinami~kiot viskozitet so Hepler-ov i Osvald-ov viskozimetar i da se presmeta kinemati~kiot viskozitet na 10% ; 5% i 2.5% Kolidon 90 (K90). Pri opredeluvawe na viskozitetot so Hepler-ov viskozimetar za 10% i 5% K90 se upotrebuva topkata br.3, a za 2.5% K90 se upotrebuva topkata br.2 gustina ρ (g / sm 3 ) konstanta na topkata topka br.1 2.235 0.009 topka br.2 2.228 0.07 topka br.3 8.135 0.13 K25 K90 10% 5% 5% 2.5% Gustinaρ (g / cm 3 ) 0.9388 0.9348 0.9348 0.9343 relativna gustinaρ(mg/mm 3 ) 1.026 1.01 1.0098 1.007 Konstanta na Osvaldov viskozimetar k=0.01 mm 2 /s 2.

Presmetki

Rezultati 20% dinami~ki (mpa s) kinemati~ki (mm 2 / s) viskozitet opredelen so Hepler-ov viskozimetar viskozitet opredelen so Osvald-ov viskozimetar K25 K90 10% 5% 10% 5% 2,5% dinami~ki (mpa s) kinemati~ki (mm 2 / s) dinami~ki (mpa s) kinemati~ki (mm 2 / s) dinami~ki (mpa s) kinemati~ki (mm 2 / s) dinami~ki (mpa s) kinemati~ki (mm 2 / s) dinami~ki (mpa s) kinemati~ki (mm 2 / s)

Вежба бр. 5 RECEPT I APTEKARSKO RABOTEWE Potrebno predznaewe Definirawe na lekarski recep Struktura na lekarski recept Latinski oznaki koi se koristat vo sekoj del od lekarskiot receptot Diviziona i dispenziona metoda na propi{uvawe na lekarski recept Definirawe na gotov lek, magistralen, oficinelen, homeopatski i d r. lek (zakon za lekovite i medicinskite pomagala na RM, Sl.v.106/2007) Cel na ve`bata zapoznavawe na studentot so lekarski recept, vidovi na recepti, sostavni delovi na receptot zapoznavawe na studentot so dozirawe na lekovi, presmetki za opredeluvawe na dozi na lek, vidovi na dozi, detski dozi i veterinarni dozi zapoznavawe na studentot so konceptot na aptekarsko rabotewe, dobra farmacevtska praktika za priem, izrabotka i izdavawe na lekovi; komunikaciski ve{tinii i sovetuvawe na pacient zapoznavawe na studentot so interakcii lek-hrana, lek-alkohol, lek-lek, lek-bolest ve`bawe vo simulirana apteka 1. RECEPT Oficijalen dokument, propis t.e. pismeno barawe od lekarot, stomatologot, veterinarot do farmacevtot za toa koj lek treba da go izdade ili da se izraboti. Otpe~aten nepopolnet (blanko) formular so definirana golemina, izgled i boja koj {to lekarot, stomatologot, veterinarot treba da go popolni. Se odnesuva za samo eden lek i oblik na lekot i e namenet za eden paceient. [to pretstavuva gotov lek? [to pretstavuva oficinelen preparat? [to pretstavuva magistralen preparat? Koi drugi lekovi gi definira zakonot za lekovite i medicinskite

pomagala na RM od 2007 godina? Ozna~i gi osnovnite delovi na receptot

DOZI I DOZIRAWE se povotuva isto kako kaj aptekarsko rabotewe 1. [to pretstavuva DOZA na lek? 2. Vidovi DOZI na lek? Formuli za presmetuvawe dozi za deca 1. Sprema godini na starost 2. Sprema te`ina na dete

3. Ausbergova formula 4. Young-ova formula 5. Bolognieva-formula 6. Preku povr{ina na telo

ZADA^I *Da se izvr{i kontrola na dozite na slednive recepti Rp/ Ipecacuana radicis infuse 0.6:170 Amonii chloridi 3.0 Anisi aetherolei sol. Ethanolica 2.0 Sirup Simplex ad 200.0 Misce fiat solution. Da ad vitrum. S. Na sekoi 3 ~asa po edna supena la`ica. Pred upotreba da promati i da se ~uva na ladno..

Rp/ Ipecacuana tincturae 2.0 Anisi aetherolei sol. Ethanolica 1.0 Sacharin Na 0.1 Gummi arabici mucilage 50.0 Aqua purificata ad 100.0 Misce fiat mixturae. Da ad vitrum. S. 4 pati na den po edna supena la`ica za dete od 6 godini.

Rp/ Codeini phosphatis 0.45 Glyceroli 3.0 Aethanoli dil. ad 30.0 Misce fiat solution. Da ad vitrum colo pipetto S. 2 pati na den po 10 kapki.

Rp/ Belladonae tincture 5 gtt Glyceroli 3.0 Sacharin Na 0.1 Aqua pirificata ad 20.0 Misce fiat solution. Da ad vitrum colo pipetto S. na 6 ~asa po 10 kapki.

Da se re{at slednive zada~i 1. Srednata poednine~na doza na vozrasen pacient e 50mg za nekoja lekovita supstancija. Kolkava }e bide dozata za dete so visina od 107sm i masa od 20 kg. 2. Antibiotik e dostapen vo forma na injekcionen rastvor so koncentracija od 10mg/ml. Kolku ml od ovoj rastvor treba da se dadat na dete so masa od 8 kg, dokolku dozata na antibiotikot e 1.4 mg/kg telesna masa. 3. Doza na vozrasen e 5g. Kolkava e dozata za 5-godi{no dete? 4. Doza na vozrasen e 250 mg. Kolkava e dozata za 8 mese~no bebe? 5. Kolkava e detskata doza ako dozata za vozrasen e 50 mg, i povr{ina od 0.52m 2. 6. Kolkava e dozata za prose~en pacient ako dozata na lekovitata supstancija e 45 mg/m 2. 7. Kolkava e dozata na pacient so visina na 115sm i masa dokolku dozata na lek e 50mg/m 2. 8. Ako ~ovek e indeks 1 ili 100%. Kow 10, Govedo 15, Sviwa 5, Ovca 1/5 (50%), ku~e 1/5 (20%), ma~ka 1/25 (4%), `ivina 1/50 (2%). Vozrasno `ivotno 1 (100%), poluvozrasno (1/2 ( 50%), mlado (25%), mnogu mlado 1/8 (12.5%), cical~e 1/16 (6.25%). Ako poedine~na doza na vozrasen ~ovek e 75 mg/kg. Kolkava e dozata na mnogu mlado ku~e so masa od 2.5 kg?

Re{enie

2. APTEKARSKO RABOTEWE PACIENTOT treba da bide upaten i sovetuvan za: Kako lekot se dozira i na koj na~in istiot pravilno se primenuva (pr. aerosoli, supozitorii, kapki za o~i, nos i dr.) Pravilna upotreba na medicinskite pomagala Da se dadat dopolnitelni upatstva, informacii i soveti povrzani so pravilnata upotreba na lekot ili medicinskoto pomagalo (pr. lekot da se zeme pred jadewe; rastvorot e za nadvore{na upotreba; koristewe na insulinsko penkalo i sl.) Kolku vreme i do koga treba da se zema lekot ili koristi medicinskoto pomagalo? Kako }e se postapi vo slu~aj koga }e se propu{ti doza na lek? Da se dadat preporaki za sledewe na znacite za podobruvawe ili vlo{uvawe na sostojbata na pacinetot. Pri pojava na poseriozni nesakania reakcija na lekot da se izvesti lekarot ili farmacevtot FARMACEVTOT naj~esto gi postavuva slednive pra{awa: Dali dosega pacientot go primal propi{aniot lek/-ovi? Dali lekarot dodelil jasni upatsva koi se odnesuvaat na na~inot na upotrebata na lekot? Dali lekarot go zapoznal pacientot so eventualnite nesakani reakcii na lekot, specijalni preduprduvawa i merki na pretpazlivost povrzani so upotrebata na propi{aniot lek/-ovi? Dali pacientot znae kako se otvara ambala`ata na lekot; kako i do koga da se ~uva lekot po otvaraweto i pod koi uslovi da se ~uva?

Ako ima pove}e registrirani lekovi so isto generi~ko ime koj preparat (pod koe ime) go bara pacientot da se izdade? Dali ima opteretuvawe kaj pacientot od drugo(i) zaboluvawe(a)? (pr. bolesti, kontraindicirani za primenata na propi{aniot lek) Dali istovremeno prima i nekoi drugi lekovi vklu~itelno i lekovi od OTC listata odnosno lekovi koi se izdavaat bez recept (BR)? (primeri so diskusija za mo`ni interakcii) Dali pacientot e alergi~ni kon odredeni lekovi i dali ima doka`na alergiska reakcija na nekoja sostojka na lekot? (pr. laktoza, lanolin konzerzvansi i dr.)

Generi~ko ime: Farmako-terapiska grupa: Terapevtski indikacii: Generi~ko ime: Druga terapija Farmako-terapiska grupa: Terapevtski indikacii: Interakcii: Soveti za pacient:

Вежба бр. 6 NEVODENO-EKSTRAKTIVNI POSTAPKI Potrebno predznae Definirawe na procesot na difuzija Definirawe na procesite na ekstrakcija Podelba na nevodeno ekstraktivnite postapki Cel na ve`bata zapoznavawe na studentot so op{tite propisi za izrabotka na nevodeno-ekstraktivnite preparati izrabotka na tinkturi i ekstrakti oa rastitelno poteklo Nevodeno ekstraktivni postapki-izbor 1. Maceracija 2. Perkolacija 3. Kontinuirata ekstrakcija 4. Sovremeni metodi 1. Koi se nevodeno ekstraktivni-postapki a koi se nevodenoekstraktivni preparati? 2. Op{t propis za izveduvawe na perkolacija (farmakopejski propis)

3. Op{t propis za izveduvawe na maceracija (farmakopejski propis) 4. Dobivawe na tinktura so dvojna maceracija. 5. Podelbi na cvrsti i te~ni ekstrakti? (farmakopejski propis)

EKPERIMENTALNA RABOTA Rp/ Belladonnae tinctura 50 ml Izrabotka : Belladonnae herba 100.0 Aethanolum dilutum q.s Se izrabotuva okolu 900 ml tinktura so perkolacija po op{t propis. Drogata se nakvasuva so dovolna koli~ina na menstrum i se ostava da babri vo zatvoren sad, vo tekot na 4 ~asa. Po ova se postavuva vo perkolatorot i se dodava od menstrumot. Koga }e iste~at prvite kapki od perkolatorot ventilot se zatvara i se dopolnuva so menstrum nekolku cm nad nivoto na drogata. Se ostava da se perkolira 24 ~asa. Se sobiraat perkolatite ¾ od baraniot volumen. Drogata se cedi i se dodava od menstrumot do dobivawe na baraniot volumen. Tinkturata se bistri so filtrirawe i na vaka dobiena tinktura i se opredeluva koncentracijata na alkaloidi i ako e potrebno se dopolnuva so menstrum za da finalnata tinktura sodr`i 0.03% (m/v) na alkaloidi. Gustinata na tinkturata e 0.91g/cm 3. *Kolku kapki vo minuta }e protekuvaat niz perkolatorot?

Rp/ Thymi tincture 25.0 Izrabotka : Thymi folium (2000) 200.0 Glycerolum 100.0 Aethanolum conc. 320.0 Aqua purificata 580.0 Usitnetata droga se preliva so smesa na rastvoruva~i vo dobro zatvoren sad i so maceracija se izrabotuva tinktura po op{t propis. Maceratot se odvojuva od drogata so cedewe i presuvawe. Tinkturata se ostava 2 dena na ladno a potoa se filtrira. Upotreba: Ekspektorans Napomena: Glicerolot e korastvoruva~ za taninite koi se farmakodinamski sinergisti so timolot.

Rp/ Sennae liquid extract 5 ml Izrabotka : Sennae fructus 1000.0 Anisi aetheroleum 6 ml Aethanol conc. 250 ml Aqua purificata q.s Drobenite plodovi se maceriraat vo 5L voda vo tek na 8 ~asa. Bistrata te~nost se dekantira i filtrira. Procesot se povtoruva 2 pati so po 2L za sekoja maceracija. Site dobieni ekstrakti se sobiraat, i zagrevaat 3 min. na 80 C, po {to se ostava smesata da stoi ne pomalku od 24 ~asa vo dobro zatvoren sad. Se filtrira i filtratot se ekstrahira do 750 ml na temperatura ne povisoka od 60 C. Eteri~noto maslo se rastvara vo etanolot i ovoj rastvor se dodava na ekstaktot a potoa, se dopolnuva so voda do 1000 ml i se ostava da stoi 24 ~asa i se filtrira.

Rp/ Frangulae extractum siccum Izrabotka : Frangulae cortex (750) 100.0 Aethanol dil. q.s. Propi{anata isitneta droga se kvasi so 50 g etanol i se ostava da babri 2 ~asa. Drogata se prosejuva niz sito 2000, a potoa se polni vo perkolatorot. Se perkolira 12 ~asa i se sobiraat do 300 g perkolat. Zaostanata koli~ina se sobira, se presuva, i se soedinuva so drugiot perkolat. Stoi na ladno 24 ~asa i po potreba se filtrira. Perkolatot se evaporira do dobivawe na gusta te~nost, se su{i pod UV svetlo ili nad silika gel pod vakum na T od 50 C. Se ~uva vo dobro zatvoren sad nad sredstvo za odzemawe na vlaga.

Zada~a: 1. Za izrabotka na nekoja tinktura potrebni se 5 kg su{ena droga. Kako }e opredelite kolku droga (so sodr`ina na vlaga) treba da se zeme za da se izraboti receptot?

Вежба бр. 7 VODENO-EKSTRAKTIVNI POSTAPKI Potrebno predznaewe Definirawe na procesot na difuzija Definirawe na procesot na ekstrakcija Podelba na ekstraktivnite postapki Cel na ve`bata zapoznavawe na studentot so op{tite propisi za izrabotka na vodeno-ekstraktivnite preparati izrabotka na macerat, infuz i dekokt. 1. Macerati (Macerata) 2. Poparoci (Infusa) 3. Izvaroci (Decocta) Vodeno ekstraktivni preparati 1. [to e ekstrakcija, koi se vodeno ekstraktivni-postapki a koi se vodeno-ekstraktivni preparati? 2. Op{t propis za izrabotka na macerat (farmakopejski propis )

3. Op{t propis za izrabotka na infuz (farmakopejski propis) 4. Op{t propis za izrabotka na dekokt (farmakopejski propis) 5. Pri~ina za dodavawe na limonska kiselina pri izrabotka na ekstraktiven preparat od droga koja sodr`i alkaloid.

EKPERIMENTALNA RABOTA 1. Macerati( Macerata) Rp/ Althea radicis maceratio 9:180 Sirup Simplex ad 200.0 Misce fiat sirup. Da ad vitrum. S. na sekoi 3 ~asa po edna supena la`ica. Da se ~uva na ladno mesto. Pred upotreba da se promati. Izrabotka : Grubo se~en koren od bel slez se promiva brzo so ladna voda na sito za da se otstranat mehani~kite one~istuvawa. Drogata se prenesuva vo erlenmaer so {iroko grlo, i se izrabotuva macerat po op{t propis. Se ostava 30 min. da stoi (kolira), a potoa drogata se promiva. Maceratot se prenesuva vo ambala`a i se dopolnuva so obi~en sirup. Upotreba: Mucilaginosum (ja pokriva sluznicata na grloto so {to se namaluva nadraznuvaweto predizvikano od ka{laweto). Pogoden e za deca. Napomena: So Althea sekoga{ se izrabotuva macerat, iako sluzite se rastvaraat i vo topla voda vo koja istovremeno se rastvara i skrobot {to dava zamatuvawe na preparatot. Stabilnost: Se ~uva na ladno, najmnogu 3 dena po izrabotkata. Presmetka za izrabotka na 1/4 od propis

Rp/ 2. Poparoci (Infusa) Ipecacuanhae radicis infusum 0.6:170 Amonii chloridi 3.0 Anisi aetherolei sol. Ethanolica 2.0 Sirupus Simplex ad 200.0 Misce fiat solution. Da ad vitrum. S. Na sekoi 3 ~asa po edna supena laìca. Pred upotreba da se promati. Da se ~uva na ladno. Izrabotka : Drogata se prosejuva niz sito 750. Kako droga so jako dejstvo (alkaloidna) se nakvasuva so 1 % voden rastvor na limonska kiselina ( drogata sodrì 2% alkaloidi-emetin). Potoa se izrabotuva infuz po op{t propis. Se ostava 5 min. da babri, a potoa se dodava Amonii chloridi i korigensot. Upotreba: Sekretolotik i ekspektorans Napomena: Etanolniot rastvor od anasonot so amonijakot vo alkalen medium gi taloì alkaloidite. Kaj takvi preparati mora da stoi pred upotreba da se promati. Presmetka za izrabotka na 1/4 od propis

Presmetka za limonska kiselina Rp/ 3. Izvaroci (Decocta) Primulae radicis decocti 2:100 Sirupus Simplex ad 125.0 Misce fiat solution. Da ad vitrum. S. 3 pati na den po edna golema la`ica. Izrabotka : Dekoktot se izrabotuva po op{t propis. 100 g na gotov dekokt se dopolnuva so propi{anata koli~ina na Sirup Simplex. Upotreba: Sekretolotik i ekspektorans Napomena: Kiselite saponini se te{ko rastvorlivi vo voda i za podobruvawe na rastvorlivosta se dodava alkalija bidej}i neutralnite saponini se lesno rastvorlivi vo voda. Spored farmakopejski propis na 10 g droga se dodava 1g NaHCO 3.

Presmetka za izrabotka na 1/2 od propis

Rp/ Zada~i: Cinchonae corticis decoct 1:50 Drogata sodr`i 6.5 % alkaloidi. Izrabotka : Se izrabotuva po op{t propis so dodatok na limonska kiselina. Upotreba: Antimalarik, tonik. Dokolku na raspolagawe imate rastvor kade edna kapka ima 17 mg limonska kiselina, kolku kapki t.e kolku ml na limonska kiselina se potrebni za ekstrakcija na aktivniot princip od rastitelnata droga?

Rp/ Primulae radicis decoct 100.0 Sirup Simplex ad 125.0 Kolku g na droga treba da se zemat za izrabotka na ovoj dekokt? Napomena: Vo recepturniot sostav ne e propi{ana koli~inata na iskoristena rastitelna droga. Za taa cel, treba da se najde vo farmakopeja, od monografijata na drogata (Primulae Radix), srednata poednine~na doza na droga koja smee da se sodr`i vo opredelena koli~ina na preparat.

Вежба бр. 8 ODREDUVAWE NA STABILNOST NA FARMACEVTSKITE PREPARATI Potrebno predznaewe Definirawe na konceptot na stabilnost na farmacevtski preparat Definirawe na poimot - rok na upotreba na farmacevtski preparat Matemati~ko presmetuvawe na stabilnosta na farmacevtskiot preparat Arrhenius-raveka: koga }e ja koristime revenkata i koga ima odnesuvawe na sistemot po Arrhenius? Cel na ve`bata zapoznavawe na studentot so metodot na zabrzano stareewe kako metod za odreduvawe na stabilnost na preparatot opredeluvawe na t 90, kaj preparat so acetilsalicilna kiselina EKSPERIMENTALNA RABOTA Odreduvawe na stabilnost na acetilsalicilna ta kiselina so metod na zabrzano stareewe Preparatot pretstavuva rastvor koj {to sodrì: Rp/ Acetylsailicilicum 9.0 Sodium citrate 27.0 Aqua purificata ad 50.0 Volumeni od po 120 ml od rastvorot se prenesuvaat vo ~etiri (4) odmerni tikvici od koi 3 se izloùvaat na tri zgolemeni temperaturi ( 40 C, 50 C, 60 C) i se zabeleùva vremeto. êtvrtata tikvica ostanuva na sobna temperature i od istata se opredeluva koncentracijata na Acetylsailicilicum taka {to taa vrednost e po~etnata (100%) koncentracija.

Opredeluvawe na sodrìna na acetilsalicilna kiselina od sostavot na rastvor Vo odredeni vremenski intervali (na sekoj ~as) i toa po~nuvaj}i od prviot 1 ~as, potoa posle 2 ~asa, 3 ~asa, 4 ~asa, 5 ~asa i 24 ~asa se zemaat po 10 ml od probata (od sekoja tikvica soodvetno) i titrimetriski se opredeluva (se titrira so 0.1 mol/l NaOH) sodrìnata na preostanatata acetil salicilna kiselina. (zabele{ka: acetilsalicilnata kiselina se raspa a na salicilna kiselina i ocetna kiselina). So ponatamo{ni presmetki se opredeluva konstantata na brzina na rekacijata na hidroliza (kinetika od I- red) koristej}i go metodot na najmali kvadrati. Potoa, se konstruira dijagram za zavisnosta na lok K i 1/T preku koj se opredeluva k 26 S i t 90%. Vx/ml -Po~etniot potro{en titrat (100% od sodrìnata.) 2Vx/ml Kraen titrat. t.e koli~ina na NaOH koja e potrebna pri celosna hidroliza na acetilsalicilnata kiselina do salicilna kiselina i ocetna kiselina ( 2Vx-Vy)/ml Titrat potro{en vo tekot na vremeto, koli~inata na NaOH koja e potrebna pri parcijalna hidroliza na acetilsalicilnata kiselina do salicilna kiselina i ocetna kiselina ( 2Vx-Vy)100/ Vy - Sodrìnata na preostanatiot primerok ( vo %) Rezultati Potro{en voleumen (ml) na NaOH Vreme 40 C 50 C 60 C 1~ 2~ 3~ 4~ 5~ 8 ~ 9 ~

Sodr`ina na preostanata lekovita supstancija vo primerok Vreme 40 C 50 C 60 C 1~ 2~ 3~ 4~ 5~ 8 ~ 9 ~ (40 C) x y xy x 2 1~ 2~ 3~ 4~ 5~ 8 ~ 9 ~ Σ b = k 40 = log k 40 = (50 C) x y xy x 2 1~ 2~ 3~ 4~ 5~ 8 ~ 9 ~ Σ b = k 50 = log k 50 =

(60 C) x y xy x 2 1~ 2~ 3~ 4~ 5~ 8~ 9~ Σ b = K 60 = log k 60 = Presmetki: log Cx = log C 0 k/2.303 x t y = a - b x a (log C 0 ) = Vx/mL -Po~etniot potro{en titrat (100% od sodr`inata.) y (log Cx ) = ( 2Vx-Vy)100/ Vy, Sodr`inata na preostanatiot primerok b =Σxy nxy/σx 2 -nx 2, Zemaj}i gi vrednostite za lok k 40 log k 50, log k 60 se konstruira dijagram za zavisnosta na lok k ( na y- oskata) 1/T ( na x- oskata) preku koj se odreduva k 26 S i t 90%.