HIDROTERMI^KA OBRABOTKA NA DRVOTO II DEL PLASTIFIKACIJA NA DRVOTO

Transcript

1 РЕПУБЛИКА МАКЕДОНИЈА УНИВЕРЗИТЕТ СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ ВО СКОПЈЕ Факултет за дизајн и технологии на мебел и ентериер - Скопје D-r Branko D. RABAXISKI D-r Goran B. ZLATESKI HIDROTERMI^KA OBRABOTKA NA DRVOTO II DEL PLASTIFIKACIJA NA DRVOTO SKOPJE, 205

2 D-r Branko D.RABAXISKI D-r Branko D.RABADJISKI D-r Goran B. ZLATESKI D-r Goran B. ZLATESKI HIDROTERMI^KA HIDROTHERMAL OBRABOTKA PROCESSING NA DRVOTO OF THE WOOD II DEL II PART PLASTIFIKACIJA WOOD NA DRVOTO PLASTIFICATION

3 PREDGOVOR Sledej}i gi dosega{nite dostignuvawa poleto plastifikacijata drvoto po pat parewe, varewe, potoa so hemiski sredstva, elektri~ energija, kako i so drugi sredstva i metodi, se odlu~ivme pribranite soznija da gi publikuvame vo u~ebnik sloven kako HIDROTERMI^KA OBRABOTKA NA DRVOTO, II DEL, PLASTIFIKACIJA NA DRVOTO. Ova izdanie }e poslu`i strudentite Fakultetot za dizajn i tehnologii mebel i enterier da ja sovladaat materijata predvide spored stavta programa, no isto taka }e im bide od pomo{ i diplomiranite drvnoindistriskite kapaciteti in`eneri vo koi rabotat vo proizvodnite procesi pri plastifakacijata drvoto. So po~it ja izrazuvame {ata blagodarnost kon recenzentite d-r Vladimir Koqozov i d-r Zoran Trposki, profesori Fakultetot za dizajn tehnologii mebel i enterier vo Skopje pri Univerzitetot,,Sv.Kiril i Metodij vo Skopje, koi go pregledaa rakopisot i dadoa korisni sugestii za podobruvawe negoviot kvalitet. Svesni deka site soznija poleto plastifikacijata drvoto do kraj ne se iscrpeni, dobromernite sugestii }e pomogt za podobruvawe kvalitetot idnite izdanija kako u~ebnik ili vo forma prira~nik. Avtorite

4 VOVED 2. OP[TO ZA TOPLINSKATA OBRABOTKA NA DRVOTO 2 3. DRVO I TOPLINA Specifi~ topli drvoto Toplinska sprovodlivost drvoto Konstanta sprovodlivost topli Koeficient premin topli Koeficient oddavawe topli 9 4. TOPLINSKI PROMENI 4.. Staciorni toplinski promeni 4.2. Nestaciorni toplinski promeni 3 5. METODI ZA PRESMETUVAWE NA TEMPERATURNITE 5 PROMENI VO DRVOTO 5.. Temperaturni promeni vo drvoto vo faza 5 zagrevawe 5... Metod F. Kolman (F. Kollmann) Pravoagolen pre~en presek - varijanta (I) Pravoagolen pre~en presek - varijanta (II) Kvadraten pre~en presek Kru`en pre~en presek Metod P.V. Sokolov Temperaturni promeni vo drvoto vo faza ladewe PLASTIFIKACIJA NA DRVOTO Toplinska plastifikacija drvoto Parewe drvoto Parewe trupci i prizmi Temperaturen ciklus parewe trupci i 33 prizmi Vremetraewe parewe trupci i prizmi Re`imi za parewe trupci i prizmi Uredi za parewe trupci i prizmi Tehnika rabota 44

5 Metodi parewe trupci i prizmi Indirektno parewe trupci i prizmi Direktno parewe trupci i prizmi Prednosti i nedostatoci indirektnoto i 48 direktnoto parewe Kapacitet i broj jami za parewe trupci i 48 prizmi Topli za plastifikacija drvoto Tehni~ko-tehnolo{ka aliza jama za parewe 55 trupci Parewe bi~eni sortimenti Parilnici za parewe bi~eni sortimenti Komori za parewe bi~eni sortimenti Jami za parewe bi~eni sortimenti Yvono za parewe bi~eni sortimenti Avtoklavi za parewe bi~eni sortimenti Metodi za parewe bi~eni sortimenti Direktno parewe bi~eni sortimenti Indirektno parewe bi~eni sortimenti Tehnolo{ka podgotovka i ciklus parewe 79 sortimenti Oprema komora Toplinska instalacija komora Oprema za kontrola rabotata komorata Transporta oprema Ostata oprema Prednosti i nedostatoci vo konstruktivnite 9 formi parilnicite Re`imi za parewe bi~eni sortimenti Gre{ki pri parewe bi~eni sortimenti Tehni~ko-tehnolo{ka aliza parilnica za 97 parewe bi~eni sortimenti Potro{uva~ka vode para Varewe drvoto 20

6 Metodi i re`imi za varewe drvoto Uredi za varewe drvoto Kapacitet i broj bazeni za varewe drvoto Topli za plastifikacija pri varewe drvoto Tehni~ko-tehnolo{ka aliza bazen za varewe 33 drvoto Osobini parenoto i varenoto drvo Prome svojstvata drvoto pri parewe i 40 varewe Brzi su{ewe parenoto drvo Mehani~ka obrabotka parenoto drvo Postojanost (trajnost) parenoto drvo Eksploatacioni osobini parenoto drvo PLASTIFIKACIJA NA DRVOTO SO ELEKTRI^NA 49 ENERGIJA 8. PLASTIFIKACIJA NA DRVOTO SO HEMISKI 5 SREDSTVA 8.. so amonijak PLASTIFIKACIJA NA DRVOTO ZA SVITKUVAWE Toplinska obrabotka drvoto Svitkuvawe drvoto Metodi za svitkuvawe drvoto Termi~ko su{ewe LITERATURA 63. KARAKTERISTI^NI POIMI PRILOZI 7 Prilog - : Toplinski vrednosti nekoi materijali Prilog - 2 : Gusti drvoto Prilog - 3 : Parametri suva zasite para Nomogrami : - 5

7 Voved.VOVED Prvite po~etoci plastifikacija drvoto datiraat od sredita triesetite godini XX-ot vek. Toga{ za prv pat bi~eni sortimenti se tretirani so vode para barometarski pritisok i normalen vo yidani objekti koi pokasno go dobile imeto parilnici. Isto taka, istorijata ka`uva deka vo ovoj period se otpo~ti vo Rusija, Kada i Skandivskite zemji prvite opiti za plastifikacija drvoto po pat varewe, vo t.n. jami za varewe drvoto, pri {to kako medium za varewe se koristeni termalni ~isti vodi so razli~ temperatura. Imaj}i predvid deka so tehnolo{kite postapki parewe i varewe se postignuvaat dve z~ajni pozitivni promeni drvoto, kako {to se negovo obojuvawe i neminovta plastifikacija drvnite vlak, ve}e od sredita 950 godi po~nuva da se primenuvaat direktnite i indirektnite metodi za plastifikacija drvoto za podobruvawe negovite osobini. Podobruvaweto se manifestira vo odnos pobrzoto su{ewe bi~enite sortimenti po priroden pat, podobruvawe mehani~kite svojstva, maluvawe otporite bi~ewe, se~ewe i lupewe furnirski listovi, entomolo{ka i fitopatolo{ka za{tita itn. Prezentirata materija e podele oblasti, poglavja i potpoglavja, koi formiraat zaedni~ka povrzanost vo ed celi. Vo u~ebnikot e vnese sodr`i koja se odnesuva za vrskata pome u drvoto i toplita, toplinskite promeni i metodite nivno presmetuvawe, plastifikacijata drvoto po pat parewe, varewe, so prime elektri~ energija i hemiski sredstva, potkrepeno so termodimi~kite procesi i soodvetta avtomatizacija, kako i potrebnite prilozi i literatura.

8 Op{to za toplinskata obrabotka drvoto 2. OP[TO ZA TOPLINSKATA OBRABOTKA NA DRVOTO Pod poimot toplinska obrabotka drvoto se podrazbira zagrevawe drvoto vo surova sostojba pod dejstvo nekoj medium (zasite vode para, topla voda i sl.), so cel da se promet negovite fizi~ki, mehani~ki i estetski svojstva. Osnovta zada~a toplinskata obrabotka e izme toplita vo drvoto pri jmala mo` prome vlagata vo nego. Celite toplinskata obrabotka mo`at da bidat razli~ni i se vo tes vrska so tehnolo{kite procesi. Vo idustriskata prerabotka drvoto toplinskata obrabotka z~ajno mesto zavzema pri: - omeknuvawe drvoto t.e. plastifikacija surovita za izrabotka se~en ili lupen furnir, so {to se postignuva maluvawe otporite silite vo tehnologijata izrabotkata; - parewe bi~eta gra a (pred se od buka) za ized~uvawe bojata me u la`ta srcevi i belovita; - plastifikacija drvoto za svitkuvawe i presuvawe (proizvodstvo svitkan mebel, stolovi, suveniri, sloeviti plo~i, ambala`a i sl.) - maluvawe vtre{nite pregawa vo drvoto; - maluvawe higroskopnite svojstva drvoto i poka~uvawe stabilnosta dimenziite; - lepewe drvoto i sl. Vo odnos razmeta toplita vo zavisnost od temperaturata, karakterot mediumot i predmetot obrabotka (drvoto), toplinskata obrabotka se klasificira kako: - kontakt toplinska obrabotka. Pretstavuva razme toplita me u grejnoto telo (plo~a) i predmetot za obrabotka (drvo). - konvektiv toplinska obrabotka. Zavisno od primenetiot raboten medium se deli : 2

9 Op{to za toplinskata obrabotka drvoto a) parewe pri atmosferski i pri poka~en pritisok. Kako medium za parewe se koristi zasite vode para. Celta e oblagoroduvawe, plastifikacija i prome bojata drvoto. b) varewe. Mediumot za varewe e `e{ka ili topla voda, a celta e plastifikacija, sterilizacija, maluvawe silite otporot pri mehani~kata obrabotka i prome bojata drvoto. v) zra~ewe (dielektri~ toplinska obrabotka) i g)zagrevawe toplinska so elektri~ struja (visokofrekvent obrabotka - VFTO). Nositeli mediumot za zagrevawe pri toplinskata obrabotka drvoto se: vodeta para, vrela voda, termostabilni ~isti masla, infracrveni zraci, istoso~ ili izmeni~ struja i sl. Naj~esto primenuvani nositeli toplita se smetaat vodeta para, vrelata voda i termo-maslata koi vo ponovo vreme jdoa prime i vo drvta industrija. Sepak, so ogled deka vode para vo praktikata e jprimenuvan nositel toplita koja se koristi vo toplinskata obrabotka drvoto, }e se potsetime nekoi osnovni fizi~ki osobini vo odnos nejzita agregat sostojba. Vodeta para, ~ista ili vo smesa so vozduhot, zavisno od sodr`ita vlagata mo`e da bide: - vla` vode para, - suva zasite vode para i - pregrea vode para. Vla`ta para e zasite vode para koja sodr`i sitni kapki voda, po boja bela, vo forma magla i retko se koristi kako toplinski medium. Suva zasite vode para e para ~ija temperatura e edkva so temperaturata vrie~kata voda pri soodveten pritisok. Taa e vo faz ramnote`a so te~nosta od koja e obrazuva, bez boja i ne se gleda. So golemuvawe temperaturata parata, raste i pritisokot zasitenosta. 3

10 Op{to za toplinskata obrabotka drvoto Pregrea vode para e sostojba parata koja pri normalen atmosferski pritisok e so temperatura pogolema od 000C. Taa e proyir i bez boja. 4

11 Drvo i topli 3. DRVO I TOPLINA Celta toplinskata obrabotka surovoto drvo e prome negovite svojstva (fizi~ki, mehani~ki i estetski) pod vlijanie nekoj medium, j~esto zasite vode para ili topla voda. Toplinskite svojsta koi se od bitno z~ewe za sposobnosta drvoto za toplinska obrabotka se karakteriziraat so: - specifi~ topli drvoto, - toplinska sprovodlivost drvoto, - konstanta sprovodlivost topli, - koeficient premin topli i - koeficient oddavawe topli. 3.. Specifi~ topli drvoto Pod poimot specifi~ topli drvoto se podrazbira koli~estvo topli potrebno,0 kg materija da se zagree za,00c. Se presmetuva spored formulata: C Q... () m (t p t k ) C - specifi~ topli drvoto, (kj/kg0c) Q - koli~estvo topli, (kj) m - materija, (kg) tp - po~et temperatura, (0C) tk - kraj temperatura, (0C) Specifi~ta topli ne zavisi od drvniot vid i gustita drvoto, tuku taa e vo tes vrska so temperaturata i vla`nosta drvoto. Zavisnosta od temperaturata ima linearen karakter, taka {to stvarta specifi~ topli se presmetuva spored ravenkata: C =,2 + 0,00694 t...(2) t - temperatura, (0C) 5

12 Drvo i topli Za tehni~ki presmetki vo temperaturen opseg pome u 00C i 000C, sredta specifi~ topli se odreduva spored formulata: C C dt t 00 C (,2 0,00694 t ) dt...(3) t 0 C- sred specifi~ topli, (kj/kg0c) Vo temperaturen interval od 00C do 000C za apsolutno suvo drvo sredta specifi~ topli iznesuva,354 kj/kg0c; za voda 4,86 kj/kg0c; vozduh,005 kj/kg0c; celuloza,550 kj/kg0c; jaglen 0,669 kj/kg0c itn. Sredta specifi~ topli se menuva i so prome vla`nosta vo drvoto. Se izrazuva so ravenkata: Cx = x W ( - x ) C0... (4) Cx - sred specifi~ topli pri prome vlagata, (kj/kg0c) x - stepen vla`nost drvoto, (kg/kg) W - komercijal vla`nost drvoto, (kg/kg) C0 - sred specifi~ topli drvoto vo apsolutno suva sostojba, (kj/kg0c) So ogled toa {to sredta specifi~ topli vodata (C = 4,86 kj/kg0c) e pogolema od sredta specifi~ topli drvoto vo apsolutno suva sostojba (C0 =,354 kj/kg0c), vrskata e vospostave so ravenstvoto: C2 W W C ( ) C0 W W C2 W C C0 4,86 W,354...(5) W W C2 - specifi~ topli drvoto pri odrede vla`nost,(kj/kg0c) W - vla`nost drvoto,(kg/kg) 4.2 Toplinska sprovodlivost drvoto Toplinskata sprovodlivost drvoto se presmetuva spored formulata: 6

13 Drvo i topli λ Q s...(6) F Z (t 2 - t ) λ -toplinska sprovodlivost drvoto, (W/m2 0C) Q - toplinska energija (koli~estvo topli), (kj) s - debeli drvoto, (m) F - povr{i drvoto, (m2) Z - vreme, (h) (t2 - t) -temperatur razlika me u povr{inite drvoto, (0C) Vrz golemita toplinskata sprovodlivost drvoto kako anizotropen materijal, vo zavisnost od sokata dvi`ewe toplita vlijaat pove}e faktori, od koi poz~ajni se: - vidot drvoto, - gustita drvoto, - sokata protegawe drvnite vlak, - temperaturata i - vla`nost vo drvoto. So golemuvawe gustita, vla`nosta i temperaturata, se zgolemuva i toplinskata sprovodlivost. Vo odnos protegaweto drvnite vlak toplinskata sprovodlivost ima jgolema vrednost vo dol` soka i inesuva, λl = 0,06 0,043 (W/m2 0C), pomala vo radijal, λr = 0,047 0,029 (W/m2 0C) i jmala vo tangencijal soka, λt = 0,046 0,026 (W/m2 0C). Toplinskata sprovodlivost e vo direkt korelacija so vla`nosta vo drvoto. Koga e pozt koeficientot sprovodlivost topli " λo", pri vla`nost vo drvoto W = 0,0 %, po matemati~ki pat vrz osnova formulata {to sleduva mo`e da se opredeli toplinskata sprovodlivost : λw = λo ( +,65 W)...(7) Koga e pozta vrednosta koeficientot sprovodlivost topli "λ" za vla`nost drvoto "W ", koeficientot sprovodlivost topli " λ2" se presmetuva: λ2 = λ [- 0,025 (W - W2)]...(8) 7

14 Drvo i topli 3.3. Konstanta sprovodlivost topli Konstantata sprovodlivost topli se definira kako brzi sproveduvawe topli vo drvoto. Se oz~uva so "a" i izrazuva vo m2/s. Za matemati~ka presmetka se koristi formulata: a λ...(9) C ρ a - konstanta sprovodlivost topli, (m2/s) λ - toplinska sprovodlivost drvoto, (W/m2 0C) C - specifi~ topli drvoto, (kj/kg0c) ρ - gusti drvoto, (kg/m3) Vrednostite za konstantata sprovodlivost topli (a), zavisno od vla`nosta (W), gustita drvoto (ρ), gusti drvoto pri opredele toplinskata vla`nost sprovodlivost (ρw), specifi~ta drvoto (λ), se topli (C) prika`ani i vo tabelata. Tabela. Vrednosti konstantata sprovodlivost topli Gusti drvoto ρ(g/cm3) Vla`nost drvoto W (%) Gusti drvoto ρw(g/cm3) Toplinska sprovodlivost drvoto λ (W/m2 0C) Specifi~ topli drvoto C (kj/kg0c) Konstanta sprovodlivost topli a (m2/s) 6 0 0,27 0,066,62 0, ,233 0,074,825 0, ,252 0,083 2,009 0, ,287 0,099 2,298 0, ,380 0,42 2,770 0, ,427 0,07,62 0, ,45 0,2,825 0, ,480 0,34 2,009 0, ,540 0,60 2,298 0, ,720 0,227 2,77 0, ,627 0,44,62 0, ,657 0,63,825 0, ,690 0,80 2,009 0, ,776 0,26 2,298 0, ,030 0,307 2,77 0, ,20 0,40 0,60 8

15 Drvo i topli 0,80 0 0,825 0,8,62 0, ,846 0,205,825 0, ,880 0,227 2,009 0, ,985 0,272 2,298 0, Koeficient premin topli Koeficientot premin topli se oz~uva so "K", a izrazuva vo (W/m2 0C). Go definira koli~estvoto topli koe pri telo od potopla preminuva kon polad povr{i. Toplita koja od potoplata stra (povr{i) preminuva kon poladta stra nekoe telo se presmetuva spored formulata: Q = K F ( t2 - t)...(0) Q - koli~estvo topli, (W) K - koeficient premin topli, (W/m2 0C) F - povr{i niz koja toplita preminuva, (m2) t2 - temperatura potoplata stra teloto (yid), (0C) t - temperatura poladta stra teloto (yid), (0C) Koeficientot premin topli se presmetuva spored izrazot: K d d d 2... n α i λ λ 2 λn α2 i n... () ili K Q... (2) F (t 2 t ) 3.5 Koeficient oddavawe topli Koeficientot oddavawe topli se oz~uva so "α", a izrazuva vo W/m2 0C. Se definira od osnovta formula za oddadeno koli~estvo topli (Q), prika`a so izrazot: Q α F2 (t 3 t 4 )...(3) 9

16 Drvo i topli α Q...(4) F2 (t 3 t 4 ) Q - oddadeno koli~estvo topli, (W) α - koeficient oddavawe topli, (W/m2 0C) F2 - povr{i drvoto koja se zagreva ili ladi, (m2) t3 - temperatura vodeta para ili vodata, (0C) t4 - temperatura povr{ita teloto (drvoto), (0C) Koeficientot oddavawe topli go bele`i koli~estvoto topli koe pri mirno struewe vodeta para, vodata ili vozduhot pominuva niz,0 m2 povr{i drvoto, za vreme od,0 s, pri razlika temperaturata od,00c. 0

17 Toplinski promeni 4. TOPLINSKI PROMENI Vo ukata za termodimikata se definirani i pozto e deka postojat dva vida toplinski promeni i toa: - staciorni toplinski promeni i - nestaciorni toplinski promeni. 4.. Staciorni toplinski promeni Staciornite toplinski promeni se karakteriziraat so postojanost temperaturnoto pole vo edinica vreme. Toa z~i deka temperaturata pri toplinskata obrabotka vo sekoja to~ka teloto (drvoto) ostanuva nepromeneta. Staciornite toplinski promeni pretstavuvaat osnova za presmetka zagubite vo topli kaj tehni~kite uredi, kako i za presmetka toplinskata mo}nost uredite za izmenuvawe toplita. Kako primer mo`e da se poso~i predavaweto toplita od ed sredi so postoja temperatura vo druga sredi so postoja temperatura niz ednosloj povr{i (yid) so konstant debeli, pove}esloj povr{i so konstant debeli, kako i za cilindri~ ednosloj i pove}esloj povr{i. Temperaturite dvete sredini se postojani (nepromenlivi). Preminuvaweto toplita niz ednosloen yid e prika`ano slikata. Toplinskiot protok e definiran so izrazot: q t t 6...5) δ 5 α λ α 2 q - toplinski protok, (W/m2) α, α2 - koeficient oddavawe topli dvete povr{ini yidot, (W/m2 0C) δ - debeli yidot, (m) λ - toplinska sprovodlivost, (W/m2 0C)

18 Toplinski promeni t5 i t6 - temperatura fluidot pred yidot i po nego, (0C) t t5 2 2 q t6 x Slika. Preminuvawe toplita niz ednosloen yid Preminuvaweto tolita niz pove}esloen yid e prika`ano slikata 2. t t q t6 2 x Slika 2. Preminuvawe toplita niz pove}esloen yid Toplinskiot protok e definiran so izrazot: q t t 6...(6) δi 5 Σ α λi α2 δ, δ2, δ3, δί - debeli sloevite yidot, 2 (m)

19 Toplinski promeni (W/m2 0C) λ, λ 2, λ 3, λ i - toplinska sprovodlivost, Preminuvaweto toplita niz cilindri~en dvosloen cevkovod (parovod) se presmetuva spored izrazot: q= + π d α 2,73 λ t5 - t6 d2 lg + d 2,73 λ 2 d - vtre{en dijametar prviot sloj, d3 lg + d2 π d3 α 2... (7) (m) d2 - dvore{en dijametar prviot sloj, (m) d3 - vtre{en dijametar vtoriot sloj, (m) Preminuvaweto toplita niz cilindri~en pove}esloen cevkovod (parovod) se presmetuva spored izrazot: q= t5 - t6 +Σ 2,73 λ i π d4 α3 di + lg + d π d5 α 4 d4 - dvore{en dijametar, (m) d5 - vtre{en dijametar, (m)...(8) α3 - koeficient oddavawe topli kon vtre{ta stra cevkovodot, (W/m2 0C) α4 - koeficient oddavawe topli od povr{ita cevkovodot kon rabotta sredi, (W/m2 0C) 4.2. Nestaciorni toplinski promeni Nestaciornite toplinski promeni se karakteriziraat so promenlivost temperaturnoto pole po vreme i prostor. Procesite zagrevawe ili ladewe tvrdite tela, me u koi spa a i drvoto, koi se vo prostor sredi so temperatura razli~ od po~etta temperatura teloto, kako i prome toj odnos po vreme i prostor, se vbrojuvaat vo karakteristi~ni 3

20 Toplinski promeni nestaciorni tekovi toplita. Tipi~en nestaciren proces e zagrevaweto drvoto. Za homogeni i anizotropni tela prometa temperaturata vo nekoja materijal to~ka mo`e da se izrazi so diferencijalta ravenka Furie: δt δ2t δ2 t δ 2 t a ( 2 )...(9) δz δx δy 2 δz 2 t - temperatura (0C) z - vreme, (s); (h) x; y; z - koorditi materijalta to~ka, a - konstanta sprovodlivost topli, (m2/s) Koga ed od dimenziite e beskrajno golema, primer neograni~eno dolgo steblo vo koe temperaturata se menuva vo ramni normal dol`ta oska, toga{ toplinskata sprovodlivost vo dol` soka e zanemarliva, ravenkata se uprostuva i dobiva forma: δt δ2t δ2 t a ( 2 )... (20) δz δx δy 2 4

21 Metodi za presmetuvawe temperaturnite promeni vo drvoto 5. METODI ZA PRESMETUVAWE NA TEMPERATURNITE PROMENI VO DRVOTO Za presmetka temperaturnite promeni vo drvoto svoi metodi iznele Kolman F. (Kollmann F.), Meklin J.D. (Maclean J.D.), Krotov E.G. i Sokolov P.V. Pojdov osnova kaj site predlo`eni metodi e furievata diferencijal ravenka za nestaciorni toplinski promeni. Vo tamo{ta obrabotka materijata ova tematsko podra~je osobeno vnimanie }e bide posveteno kon metodite Kolman F. (Kollmann F.) i Sokolov P.V. zaradi nivta to~nost, ednostavnost i prakti~ primenlivost. 5.. Temperaturni promeni vo drvoto vo faza zagrevawe Temperaturnite promeni vo drvoto vo fazata zagrevawe se alizirni spored metodite Kolman F. (Kollmann F.) i Sokolov P.V Metod Kolman F. (Kollmann F.) Za prakti~ prime Kolman F. (Kollmann F.) /3/, predlaga uprostuvawe diferencijalta ravenka Furie, pretstave so osnovniot izraz: δt δ2t δ2 t a ( 2 )...(2) δz δx δy 2 Pri zagrevaweto drvoto (prizma, slika 3), toplita pominuva vo site atomski soki. Najmalo e vo dol` soka i mo`e da se zanemari. Imaj}i predvid deka dimenzijata,,x", odnosno,,y" ja odreduva atomskata soka (dimeznii vo radijal i tangencijal soka), izrazot (2) se modificira vo: δt δ2 t δ2t ar ( 2 a t )...(22) δz δx δy 2 ar - konstanta sprovodlivost topli vo radijal soka, (m2/s) at - konstanta sprovodlivost topli vo tangencijal soka, (m2/s) 5

22 Metodi za presmetuvawe temperaturnite promeni vo drvoto y y h N x x b Slika 3. Pravoagolen pre~en presek-prizma, b)debeli prizma, h) viso~i prizma, N) to~ka koja se zagreva, x i y) koorditi to~kata,,n So dovol to~nost za tehni~ki presmetki temperaturata zagreanost nekoja to~ka so koorditi pravoagolen, kvadraten ili kru`en pre~en presek, odnosno za prizma, trupec, se presmetuva nekolku ~ini Pravoagolen pre~en presek - varijanta (I) Povikuvaj}i se slikata 3, to~kata koja se zagreva "N" e proizvol i e so koorditi "x" i "y". Sleduva izrazot: t 7 t 8 (t 0 - t 8 ) 6 π2 [e π2 z ( ar at ) b 2 h2 sin π x sin π y ]..(23) b h t7 - temperatura tretirata to~ka vo drvoto, (0C) t8 - temperatura mediumot za zagrevawe, (0C) to - po~et temperatura drvoto, (0C) e - osnova priroden logaritam, (e = 2,7828) b; h - dimenzii prizma, (m) x;y - koorditi to~kata "N", (m) z - vreme postignuvawe temperaturata vo to~kata "N", (s) 6

23 Metodi za presmetuvawe temperaturnite promeni vo drvoto Pravoagolen pre~en presek - varijanta (II) Spored ovaa varijanta to~kata koja se zagreva "N" e smeste vo sredi pre~niot presek drvoto (prizma) i vo odnos dimenziite ("b" i "h") po apcisata i orditata e so soodrvetni koorditi (slika 4). y y h N x x b Slika 4. Pravoagolen pre~en presek-prizma, b) debeli prizma, h) viso~i prizma, N) to~ka koja se zagreva, x i y) koorditi to~kata "N" Bidej}i: x b ; 2 y h. 2 b π x 2 sin π sin sin b b 2 π h π y 2 sin π sin sin h h 2 π ravenkata e vo oblik: t 7 t 8 (t 0 - t 8 ) 6 π2 e π2 z ( ar at 2) 2 b h...(24) Kvadraten pre~en presek Za presmetka temperaturata zagreanost vo nekoja to~ka "M" so koorditi "x" i "y", spored Kolman F. ( Kollmann F.) /3/, se koristi ravenkata: 7

24 Metodi za presmetuvawe temperaturnite promeni vo drvoto t 7 t 8 (t 0 - t 8 ) 6 π 2 e 2 π 2 z a s b2 sin π x.(25) b2 as - sred vrednost konstantata sprovodlivost topli, (m2/s) Vo slu~aj koga e pozta temperaturata tretirata to~ka ili segment, potrebnoto vreme za parewe ili varewe surovita (drvoto) se presmetuva spored izrazot: t7 t8 π2 t t 8 6 ln( ) π x π y sin sin b h...(26) Z a a π 2 ( 2r 2t ) b h Pri presmetuvawe vremeto za koe e potrebno da se postigne temperatura zagreanost vo to~kata ili segmentot vo centralniot del kvadratniot presek prizmata, koga x = b/2 i y = h/2, se koristi formulata: t7 t8 π2 ) t 0 t (27) Z at 2 ar π ( 2 2) b h ln( Kru`en pre~en presek y x=b R N D x x=b Slika 5. Kru`en pre~en presek - trupec, R) polupre~nik trupecot, D) dijametar trupecot, N) to~ka koja se zagreva 8

25 Metodi za presmetuvawe temperaturnite promeni vo drvoto Bidej}i: x = b = y = h = D, a to~kata zagrevawe ne e vo centarot presekot ravenkata ja ima formata: t 7 t 8 (t 0 - t 8 ) 6 π2 e π2z ( ar a t ) π x π y D2 sin sin...(28) b h Isto taka, pri kru`en pre~en presek, no koga barata to~ka zagrevawe ( primer,"n") e so koorditi vo centarot presekot, matemati~ki presmetkata se vr{i vrz osnova izrazot: t 7 t 8 (t 0 - t 8 ) 6 π2 e π2 z ( ar a t ) D2...(29) Navedenite izrazi slu`at za presmetuvawe temperaturata nekoja to~ka vo drvoto pri pozto vreme zagrevawe i obratno. Me utoa, za prakti~no aplicirawe izrazite potrebno e da se zemat predvid ili potvrdat slednive elementi: - uslovite grejta sredi, - dimenziite surovita (trupec, prizma i sl.), - koorditi to~kata ili segmentot, - karakteristiki drvniot vid, - vrednost konstantata sprovodlivost topli, - koeficient toplinska sprovodlivost (koregiran vo odnos sodr`ita vlagata vo drvoto i temperaturata) i - temperatura po presekot trupecot ili prizmata. Temperaturata po presekot drvoto (trupec ili prizma) e promenliva golemi po vreme. Prose~ta temperatura (pozta i kako "bezdimenziol temperatura", "temperaturen kriterium" ili "koeficient"), se presmetuva spored formulata: θ t0 t8 t7 t8 t kor...(30) 4 θ - bezdimenziol temperatura i tkor - koregira temperatura, (0C) Koregirata temperatura se presmetuva spored formulata: t kor t8 t0...(3) 2 9

26 Metodi za presmetuvawe temperaturnite promeni vo drvoto Metod Sokolov P.V. Vo sporedba so metodot Kolman F. (F. Kollmann F.) ~ii metod e izrazito aliti~ki, metodot Sokolov P.V. e grafi~ki i so koristewe nomogrami (grafikoni) se odreduvaat temperaturnite promeni vo drvoto. Sepak, diferencijalta ravenka Furie za nestacioren tek toplita i vo ovoj slu~aj slu`i kako pojdov osnova za definirawe temperaturnite promeni. Kriteriumot Furie e definiran so izrazot: F0 a Z2...(32) R2 F0 - kriterium Furie, a - konstanta (koeficient) sprovodlivost topli, (m2/s);(m2/h) Z2 - vreme zagrevawe, (s); (h) R - polupre~nik kru`en presek (trupec) ili polovi, (m) ~etiriagolen ili kvadraten presek (prizma) Vrednosta "F0" se ot~ituva od nomogram ( i 2 ) za kru`ni i ~etvrtesti preseci. Bezdimenziolta temperatura se presmetuva po formulata: θ t8 t7...(33) t8 t0 t8 - temperatura mediumot za zagrevawe, (0C) t7 - temperatura tretirata to~ka vo drvoto, (0C) t0 - temperatura drvoto, (0C) Vrednostite za bezdimenziolta temperatura se po "y"oskata od nomogramot. Vlezot po "x" - oskata e prika`an so odnosot "X/R", odnosno oddale~enost to~kata zagrevawe od povr{ita drvoto. Trgnuvaj}i od osnovniot izraz zagrevawe: F0 R 2 Z2... (34) a 20 se presmetuva vremeto

27 Metodi za presmetuvawe temperaturnite promeni vo drvoto Konstantata (koeficient) sprovodlivost topli se presmetuva po formulata: a λ...(35) c ρ λ - toplinska sprovodlivost drvoto, (W/m2 0C) C - specifi~ topli drvoto, (kj/kg 0C) ρ - gusti drvoto, (kg/m3) Toplinskata sprovodlivost drvoto se odreduva po ravenkata: λ λ 0 K x Kρ...(36) λo - koeficient toplinska sprovodlivost (W/m2 0C), nomogram /3/ Kx - koeficient koj ja definira sokata toplinskiot tek (popraven koeficient vo odnos atomskata soka) a) tangencijal soka Kxt =,00 b) radijal soka Kxr =,5 v) dol` soka Kxl =,50 2,50 So ogled toa deka to~no ne mo`e da se opredelat sokite pre~niot presek (radijal i tangencijal) se operira so t.n. "popraven koeficient", koj pretstavuva sred aritmeti~ka vrednost pome u koeficientot tangencijal i radijal soka. Sleduva: Kx K xt K xr,0,5, (37) 2 2 Kρ - koeficient koj zavisi od nomilta gusti drvoto gi ima vrednostite: ρ nom = 0,34; 0,36; 0,38; 0,40; 0,45; 0,50; 0,60; 0,65. Kρ = 0,98;,00;,02;,05;,2;,22;,36;,86. Vrednosta za specifi~ta topli drvoto (C) se ot~ituva od nomogramot temperatura. Za (4), vrz osnova vla`nosta i odreduvawe gustita drvoto prose~ta se koristi nomogramot (5). Vo slu~aj koga e pozto vremeto zagrevawe (z2), a se bara temperaturata zagreanost tretirata to~ka, postapkata e sled: 2

28 Metodi za presmetuvawe temperaturnite promeni vo drvoto - se presmetuva vrednosta kriteriumot "F0": F0 a Z2 R2 - koristej}i ja presmetata vrednost za kriteriumot "F0" i vrednosta za "X/R", od nomogram se ot~ituva vrednosta za bezdimenziolta temperatura "θ". - se presmetuva temperaturata tretirata to~ka vo drvoto : θ t8 t7 t8 t0 ottuka, t 7 t 8 θ (t 8 t 0 )... (38) 5.2. Temperaturni promeni vo drvoto vo faza ladewe Vo fazata zagrevawe, temperaturata povr{ita drvoto (trupec, prizma i sl.) e povisoka od oa predvide so tehnologijata zagrevawe, so cel vo vtre{nite sloevi da se postigne temperatura potreb za plastifikacija drvta masa. Po prekinot doveduvaweto topli se o~ekuva ladewe drvoto po celiot presek. Me utoa, o~ekuvawata se sprotivni. Vo povr{inskite sloevi ladeweto e poizrazeno (pointenzivno), dodeka vo vtre{nite se slu~uva dvojno dvi`ewe toplita, odnosno nejzino potamo{no poka~uvawe. Ovaa temperatur pojava mo`e da se potkrepi i potvrdi so eden primer pre~en presek trupec (Slika 6). Na presekot se prika`ani temperaturnite zoni od povr{inskite kon vtre{nite sloevi koi se me usebno rastojanie 0,0 cm. Vremeto ili temperaturniot interval ladewe iznesuva 4 h. 22

29 Metodi za presmetuvawe temperaturnite promeni vo drvoto y 0 cm 20 cm 30 cm x Slika 6. Rastojanie temperaturnite zoni Spored prometa temperaturata vo fazata ladewe vo vremenski interval od 0 do 8 h, vo fazata zagrevawe drvoto mo`e da se koristi temperatura poniska od 0 do 50C od predvidenta mediumot za zagrevawe. Na toj ~in se vr{i za{teda topli, a vtre{nite sloevi drvoto }e se zagreat do potrebta temperatura za plastifikacija. Tabela 2. Tabela 2. Temperaturni promeni - faza ladewe Temperaturni zoni rastojanie Vreme (h) 0,0 (cm) 20,0 (cm) 30,0 (cm)

30 6. PLASTIFIKACIJA NA DRVOTO Plastifikacijata drvoto prestavuva slo`en tehnolo{ki proces pri koja so koristewe toplinskata obrabotka se pojavuva slabeewe vrskata me u ligninot i celulozata vo sredta lamela yidot kletkite. Plasti~noto svojstvo drvoto zavisi od pove}e faktori od koi poz~ajni se: - poroznost drvoto, - vidot drvoto, - starost drvoto, - vla`nost drvoto i - temperatura drvoto. Za prethodno broenite faktori vo kusi crti mo`e da se iznese slednovo: - vo kolku poroznosta drvoto e pogolema, toga{ i negovite plasti~ni osobini se pogolemi; - vo odnos drvniot vid, drvni vidovi koi se karakteriziraat so dobri plasti~ni svojstva se jasenot, dabot, brestot, bukata, vrbata (iva) i drugi; - belovita (kaj bukata) e so pogolemi plasti~ni svojstva vo sporedba so srcevita; - drvoto so pogolema vla`nost ima podobri plasti~ni svojsta vo sporedba so o so pomala vla`nost. Me utoa, koga drvoto neposredno pred prerabotkata e suvo i ako so potopuvawe se te`nee da mu se poka~i vla`nosta, mo`no e pri tretirawe vo vremenski period od 4 h da ja golemi vla`nosta od 2,0 do 3,0%, glavno koncentrira ~elata drvoto. Od taa pri~i pri proizvodstvoto lupen ili se~en furnir se stojuva da se koristi surovi vo surova (vla`) sostojba. - temperaturata vrz plastifikacijata drvoto vlijae vo odredeni granici. Temperatura povisoka od 500C vodi kon karbonizacija drvoto. Pri tretiraweto drvoto so visoki temperaturi drvnite 24

31 vlak se razmeknuvaat i pome u niv se gubi mehani~kata vrska. Konkretno, kaj lupenite furniri se pojavuvaat gre{ki koi go maluvaat kvalitetot furnirskite plat. Isto taka i niskite temperaturi imaat negativno vlijanie, taka {to drvoto se golemuva negovata krtost. Od taa pri~i, primer, pri izrabotkata lupen furnir minimalta temperatura povr{ita "rest-rolta" za bor treba da iznesuva 50C, za breza 200C, topola 00C itn. Plastifikacijata se sveduva toa {to cvrstite libriformni vlaknenca pri deformacijata se smestat vo sosednite porozni prostori, a pri toa da ne se razru{at (skit). Vo kolku vtre{noto triewe pri deformacijata e pomalo, plasti~nosta e pogolema. Vtre{nite triewa se maluvaat so poka~uvawe vla`nosta i temperaturata vo drvoto. Na taa osnova se sozdadeni metodi za golemuvawe plasti~nosta drvoto, a koi se iskoristeni pri izrabotkata lupen i se~en furnir. Eden od prakti~nite metodi e potopuvawe surovita (trupcite) vo voda. Tehnolo{ki, spored ovoj metod, se dobivaat kvalitetni furniri so debeli do,5 mm. Pri izrabotkata furnirite so debeli d,5 mm, plastifikacijata surovita se vr{i so hidrotermi~ko tretirawe po pat parewe ili varewe trupcite. Pareweto i vareweto vo svetski ramki kako tehnolo{ki procesi se jmasovno koristeni metodi za plastifikacija drvoto. Kako mediumi se koristat zasite vode para i `e{ka voda. Drvoto kako nehomoge materija se plastificira: - toplinski - hemiski i - mehani~ki. Pri plastifikacijata so pomo{ topli, bitno e vo drvoto da ne se menuva optimalnoto minimalno koli~estvo sodr`i voda koe iznesuva od 25,0 do 30,0%. Naj~esto vo 25

32 postapkite za zagrevawe drvoto kako mediumi se koristat `e{ka voda, vode para i visokofrekvent struja (VFS-zagrevawe). So postapkata "zagrevawe so `e{ka voda" se postignuvaat poslabi rezultati zaradi pojava neednoli~ vla`nost vo drvoto, dodeka pri pareweto prome optimalta vla`nost ne postoi i drvoto se manifestira so kvalitetni plasti~ni osobini. Maksimalta temperatura za plastifikacija dvore{nite sloevi, spored Kolman F. (Kollmann F.) /3/, ne e pogolema od 000C, a za vtre{nite do 700C. Pri tolinskata podgotovka trupcite za izrabotka lupen firnir ili prizmite za proizvodstvo se~eni furnirski listovi so plastifikacijata se postignuva omeknuvawe drvnite vlak i so koristewe pomala energija (za{teda energijata vo tehnologijata prerabotkata), se dobivaat furniri so kvalitetni svojstva. Isto taka, korata polesno se lupi, a vo isto vreme stanuva i prome, odnosno ized~uvawe bojata drvoto. Bi~enite sortimenti se parat so vode para ~ija temperatura ne e pogolema temperaturata od se 000C. skusuva So poka~uvawe vremeto pritisokot parewe. i Empiriski zagrevaweto trae od do 2 h, za sekoe golemuvawe debelita sortimentot po 25,0 mm. Hemiskata plastifikacija drvoto se postignuva so koristewe amonijak ili karbamid. Mehani~ki drvoto se plastificira taka {to jprvin se pari i vo zagrea ili olade sostojba so koristewe specijalni pravi ({abloni) drvenite elementi se vitkaat i go dobivaat krajniot oblik. Vremetraeweto hidrotermi~koto tretirawe za plastifikacija drvoto, konkretno vo proizvodstvoto furniri, zavisi od drvniot vid, dijametarot trupecot ili dimenziite prizmata, temperaturata mediumot za zagrevawe, temperaturata do koja se zagrevaat trupcite ili prizmite, po~etta temperatura i vla`nosta drvoto. 26

33 6.. Toplinska plastifikacija drvoto Pri toplinskata plastifikacija drvoto kako medium ili agens za zagrevawe se koristi zasite vode para, `e{ka voda ili visokofrekvent struja. Vo tehnologijata proizvodstvoto lupen ili se~en furnir, kako i pri svitkuvaweto drvoto se uka`uva potreba od prethod podgotovka surovita. Podgotovkata se vr{i so hidrotermi~ki metodi, koi vo dosega{ta praktika dale zadovolitelni rezultati so nivno permanentno usovr{uvawe i raciolizirawe. Se izveduva pod dejstvo topli, vo prisustvo vlaga. Vo praktikata hidrotermi~kata postapka e pozta kako parewe i varewe drvoto. Surovita koja se plastificira mo`e da bide vo obla forma, delumno ili polno mehani~ki obrabote. Oblata forma surovita ja definiraat trupcite za proizvodstvo lupen furnir, a vo delumno obraboteta forma se opfateni prizmite ili plansonite za izrabotka se~eni furnirski listovi. Vo polno obraboteta forma e surovita ili drvenite elementi koi slu`at za dobivawe svitkano drvo za potrebite mebelta industrija, ambala`a i sl. Surovita mo`e da bide od lisjarski i iglolisni drvni vidovi. Od lisjarskite vidovi za ovaa cel j~esto se koristat bukata, jasenot, brestot, javorot, platanot, topolata, brezata, ovo{ni vidovi itn. Pretstavnici iglolisnite vidovi se borot, elata, smr~ata i ari{ot. Od stranskite vidovi interes pobuduvaat mahagoni, sapeli, avodire, samba, iroko, paduk itn Parewe drvoto Plastifikacijata drvoto so zasite vode para e karakteristi~no pri hidrotermi~kata postapka - parewe. Celta pareweto kako toplinska postapka e zagrevawe drvoto, ubla`uvawe ili otstranuvawe gre{kite (kolaps skoravenost i sl.) kaj bi~enite pilanski sortimenti predizvikani od nepravilno ve{ta~ko rekondicija, potoa su{ewe - postapka pozta kako plastifikacija drvoto pri dobivawe 27

34 lupeni furnirski plat ili se~eni furnirski listovi, pri {to vo tehnikata lupeweto i se~eweto se maluvaat otporite se~ewe, alatot podolgo vreme se koristi, furnirite se nerazvlakneti, bez puktini i branovidnost. So toplinskata obrabotka - parewe, se menuva i bojata drvoto. Prometa ili ized~uvaweto bojata e od poseben interes za bukovata bi~e gra a koja sodr`i i srcevi. Pri pareweto bojata me u belovita i srcevita se ized~uva i mo`e da bide crve, temnocrve, boja cigla ili keramidno-crve. Imaj}i predvid deka bukata kako surovi dominira vo prerabotkata vo {ite industriski kapaciteti postapkata za ized~uvawe bojata redovno se koristi vo praktikata. Procesot pareweto se izveduva toj ~in {to vo tekot odreden vremenski interval vo komorata za parewe se odr`uva postoja temperatura od 950C do 000C i relativ vla`nost vozduhot okolu 00%, so pomo{ zasite vode para. Pritisokot vodeta para zavisi od celta pareweto, no i od konstruktivta izvedba i otpornosta yidovite zatvoreniot prostor. Za temperatura do 000C, pritisokot se dvi`i do 3,0 bar. Pri pareweto so temperatura parata pogolema od 000C, zasiteta vode para pominuva vo pregra. Vo temperaturen interval od 450C do 500C, otpo~nuva hemiska razgradba drvoto. Pod poimot parewe drvoto se podrazbira dejstvo zasite vode para pod odreden pritisok i temperatura pri {to stanuva konvektiv razme toplita vo zatvoren prostor. Se primenuva za parewe trupci i prizmi vo proizvodstvoto lupen i se~en furnir, potoa za bi~eni sortimenti ({tici, talpi, frizi za parket, ~etvrta~i i sl.), kako i za drveni elementi (detali) vo proizvodstvoto svitkano drvo, mebelnoto proizvodstvo i galanteriska roba. Osnovta poenta pareweto trupcite i prizmite za izrabotka furnir e da se postigne optimal temperatura vtre{nite sloevi za plastifikacija drvoto. 28 vo

35 Vo procesot pareweto pod dejstvo toplita vo drvoto stanuvaat hemiski promeni. Na temperatura poniska od 900C po pat ekstrakcija se dobivaat poliozi (amorfni poliozi), se formiraat monosaharidi (pentozani i heksozani), kako i ni`i molekularni organski kiselini (mravska, ocet, fosfor kiseli itn). Vsu{nost, ni`ite molekularni organski kiselini se produkt raspa aweto pentozanite kaj lisjarskite i heksozanite kaj iglolisnite drvni vidovi. Od alizata kondenzatot koj se formira vo procesot pareweto i vrz osnova koj mo`e da se oceni i kvalitetot pareweto, se konstatiraat pove}e elementi. Koga temperaturata pri pareweto lisjarskite vidovi (j~esto buka) e povisoka, a vretraeweto podolgotrajno, stanuva raspa awe pogolemo koli~estvo pentozani, {to z~i deka kondenzatot }e sodr`i za~itelno pogolemo koli~estvo ocet i mravska kiseli. Za optimalno parewe bukovite trupci i proizvodstvo kvaliteten furnir, se smeta ekstrahirata ocet kiseli da iznesuva okolu 200 mg,0 kg apsolutno suvo drvo. Vo kondenzatot spored Plat E. (Plath E. ) /9/, kako {e}eri se zastapeni arabinozata i galaktozata, koi go ~it glavniot del pektinot. Isto taka, vo kondenzatot e zastapeno izvesno koli~estvo ksiloza, glikoza i lignin. Kiselosta kondenzatot se maluva vo kolku vretraeweto parewe drvoto e podolgo, a temperaturata povisoka. Taka, pri temperatura od 05 do 00C pri parewe vo interval od okolu 80 h, koncentracijata kondenzatot se maluva pod ph = 3,0 a za istoto vreme no pri temperatura od 800C, koncentracijata iznesuva, ph = 4,5. Naveduva zaklu~ok deka pri poniska temperatura, a pri konstantno vreme parewe, kiselosta kondenzatot e pogolema. Optimalnoto vremetraewe pareweto mo`e da se odredi i spored koli~estvoto arabinoza i glikoza sodr`ano vo kondenzatot. Optimalnoto parewe drvoto gi oslabnuva i maluva vrskite me u pektinite i ligninot vo kletkinite yidovi, drvnite vlak omeknuvaat, plasti~nosta im e povol i pri lupeweto trupcite se dobiva maz povr{i furnirskoto platno. 29

36 Sprotivno, ako pareweto e prekumerno, vrskata me u pektinot i ligninot se oslabnuva pove}e od dozvolenoto, drvnite vlak me u sebe se oddeleni i pri lupeweto ili se~eweto furnirot se dobivat rapavi i vlaknesti povr{ini. Kako rezultat pareweto se golemuvaat plasti~nite osobini drvoto, {to e od osobeno z~ewe vo proizvodstvoto furniri i svitkani drveni detali. Vsu{nost, stanuva ized~uvawe jakosta pritisok vo tangencijal i radijal soka i pretstavuva pojdov osnova za dobivawe lupeni i se~eni furniri so kvalitet povr{i, ramnomer debeli, kako i pogolema ekonomi~nost vo rabotata proizvodnite ma{ini, pomala potro{uva~ka elektri~ energija, pomalo zatapuvawe i lesno odr`uvawe alatot, pogolema efikasnost vo raboteweto itn. Edno od pova`nite svojsta drvoto e negovata gusti, odnosno zafatninska masa. So hidrotermi~kata toplinska obrabotka drvoto-parewe, so izvlekuvawe del od supstanciite se predizvikuva prome zafatninskata masa, a so toa prome i svojstavata drvoto. Taka, primer kaj bukata zafatninskata masa se menuva vo belovita i srcevita. Toa e poizrazeno kaj belovita, zaradi pogolemoto koli~estvo rastvorlivi supstanci so vodata. Isto taka, kako posledica pareweto se javuva i prome vo hemizmot drvoto, odnosno prome procentnoto u~estvo hemiskite supstanci. Posebo e karakteristi~no kaj pentozanite, ligninot, smolite i maslata. Spored Kolman F. (Kollmann F.) /3/, kaj drvoto od jasen pentozanite od 26,5% se maluvaat 24,0%, ligninot od 24,2% 23,86%, smolite od 0,35% se maluvaat do 0,8%, a maslata od 0,22% 0,3 %. Z~ajno poka~uvawe se javuva vo u~estvoto celulozata (od 44,23% 46,62%), zaradi prisustvoto Tabela heksozanite i formirata ocet kiseli.

37 Tabela 3. Prome hemiskite komponenti kaj drvoto od jasen Vremetraewe pareweto Celuloza Pentozani Lignin ( min) Smoli Masla 0 44,23 26,50 24,2 0,35 0, ,3 24,22 24,85 0,26 0, ,77 24,6 23,52 0,8 0, ,62 24,00 23,86 0,8 0,3 Vo odnos pareta bi~e gra a, isto taka, mo`e da se iznesat z~ajni konstatacii. Pareta bi~e gra a od buka (belovi ) pomalku babri od nepareta. Kaj srcevita od istiot drven vid se javuva nez~itel razlika. Spored Kolman F. (Kollmann F.) /3/, po pareweto bukova bi~e gra a pri pritisok od,0 do 3,0 bar, babreweto vo tangencijal soka se maluva, no koga tretiraweto e so pritisokot od 0,0 do,0 bar, toga{ skoro i ne postoi razlika me u pareta i nepareta bi~e gra a. Od z~ewe e da se istakne deka pareta gra a pomalku se deformira i puknuva pri termi~koto su{ewe, no i polesno mehani~ki i povr{inski obrabotuva. So pareweto se umrtvuvaat gabite, polo`enite jajca i larvite od insektite. Postapkata potpol sterilizacija se vr{i so poka~uvawe temperaturata parata d 200C, taka {to po tretiraweto se podobruva imunitetot drvoto sprema novite padi destruktorite. Pri pareweto fizi~ko-mehani~kite svojstva drvoto se maluvaat vo relativno niski granici i ne se od posebno z~ewe. Pareta bi~e gra a so vla`nost d to~ka zasitenost drvnite vlak, no ne pogolema od 50,0% e so pomala jakost vo sporedba so nepareta. Od taa pri~i za prakti~no polzuvawe parenite bi~eni sortimenti potrebno e prirodno, odnosno termi~ki da se isu{at do vla`nost zavisno od podra~jeto upotreba. 3

38 Po pareweto sortimentite babreweto i sobiraweto vo radija i tangencijal soka e skoro isto, a so toa sortimentite im se podobruva dimenziolta stabilnost po ve{ta~koto su{ewe. Isto taka, parenite sortimenti im se maluva higroskopnosta, poka~uva stepenot sterilizacija, zabrzuva procesot lepewe itn Parewe trupci i prizmi Pareweto surovita, odnosno trupcite za izrabotka lupen furnir i prizmite vo proizvodstvoto se~en furnir e vo funkcija dejstvoto zasiteta vode para i optimalta temperatura za zagrevawe dvore{nite i vtre{nite sloevi za plastifikacija drvoto. Surovita za plastifikacija, kako {umski sortimenti, e vo forma trupci od koi vo tehnologijata mahani~kata obrabotka se dobivaat lupeni furnirski plat, se~eni furniri i bi~eni sortimenti. Tupcite za lupewe se oz~uvaat so ozka "L". Tie se meneti za proizvodstvo lupeni furniri od koi potamu se izrabotuvaat {perplo~i, ambala`ni proizvodi (gajbi, sandaci i sl.). Vo odnos drvnite vidovi se izrabotuvaat od lisjarski i iglolisni od koi poz~ajni se buka, breza, topola, javor, evla, jasika, lipa, ela, smr~a i poretko bel bor. Dol`ita im zavisi od svetlosniot otvor ma{ita za lupewe. Vo odnos dijametarot, jmaliot sreden dijametar za buka, topola i jasika iznesuva 35,0 cm, za javor 30,0 cm, a za breza, lipa i evla 25,0 cm. Trupcite za izrabotka se~en furnir se obele`uvaat so ozkata "F". Tie se maneti za proizvodstvo blagorodni furniri i im se koristat estetskite svojstva kako {to se teksturata, bojata i sjajot drvoto. Potekloto surovita e od doma{ni, no ~esto i od afrikanski drvni vidovi. Od doma{nite karakteristi~ e surovita od buka, dab, jasen, brest, orev, topola, javor, ela, smr~a, ovo{ni vidovi itn. Vo odnos dimenziite, jmalata dozvole dol`i trupcite iznesuva 32

39 2,0 m, so isklu~ok jasenot ~ija minimal dol`i e,8 m. Minimalniot dijametar trupcite za se~en furnir od ovo{ni drvni vidovi iznesuva 30,0 cm; za jasen, topola i lipa 35,0 cm; za buka i brest 40,0 cm; dab i orev 50,0 cm itn. Se~enite furniri od afrikanskite drvni vidovi se izrabotuvaat od, mahagoni, makore, tijama, koto, paduk, samba, sapeli i drugi, ~ija minimal dol`i iznesuva 2,0 m i minimalen dijametar 40,0 cm Temperaturen ciklus parewe trupci i prizmi Temperaturniot ciklus procesot pareweto e opfaten vo tri fazi i toa: - faza zagrevawe, - aktiv faza parewe i - ladewe drvoto. Prvata faza-"faza zagrevawe", go opfa}a vremeto od po~etokot pareweto, pa se dodeka drvoto ne ja dostigne temperaturata parata. Temperaturata rabotta sredi postepeno se golemuva za da se odbegne o{tetuvaweto surovita. Pri nekontrolirano brzo golemuvawe temperaturata se slu~uva pogolemo zagrevawe povr{inskite od vtre{nite sloevi drvoto, se javuva t.n. "termi~ko {irewe " koe predizvikuva plitki povr{inski puktini. Prakti~no, vo "fazata zagrevawe" poka~uvaweto temperaturata vo rabotta sredi se odviva pobavno i trae /3 vo zimskiot, ili /5 vo letniot period, od vkupno presmetanoto vreme parewe. Vo vtorata faza-"aktiv faza parewe", relativta vla`nost vozduhot postignuva vrednost do 00% ( = 00%), a temperaturata e okolu 000C. Vremenski vo zimskiot period fazata trae 2/3, a vo letniot 4/5 od vkupnoto vreme parewe. Tretata faza -"faza ladewe", otpo~nuva so maluvawe temperaturata vo parilnicata. Osnov cel e da se ized~i temperaturata po presekot surovita (trupec ili prizma) i postigne potrebta temperatura vo vtre{nite sloevi za omeknuvawe drvoto. Teoretski ovaa faza trae okolu 0 h, a 33

40 prakti~no od 4 do 8 h, zavisno od dimenziite surovita. Se odviva postapno so maluvawe temperaturata rabotta sredi, taka {to razlikata temperaturata rabotta sredi i temperaturata povr{ita (obemot) surovita (trupec ili prizma) ne e pogolema od 200C. Koga ladeweto glo se odviva, uredite za parewe (jami ili komori) se otvoreni i surovita e izlo`e dejstvoto dvore{niot vozduh. Pod negovo vlijanie povr{inskite sloevi brzo se ladat vo sporedba so vtre{nite koi seu{te zaradi termodifuzijata se zagrevaat. Se javuvaat pregawa koi rezultiraat vtre{ni i povr{inski puktini, no i skoro celosno raspuknuvawe trupcite ili prizmite. Za odreduvawe optimalta temperatura toplinska obrabotka surovita za izrabotka furnir, a vo zavisnost od zafatninskata masa drvoto, spored Flaj{er H.O. (Fleischer H.O.) /4/, se nudi nomogram prika`an slikata 7. Primer. Za evlata (Alnus glutinoza), so zafatninska masa 0,49 g/cm3, minimalta temperatura za plastifikacija 0 0 iznesuva 0 57 C, maksimalta 7 C, prose~no 64 C. Vo poliwata nomogramot pod krivata minimalta i d krivata maksimalta temperatura od tretiranite trupci ili prizmi vo ovie temperaturni zoni se dobivaat furniri, so golema rapavost, vlaktost, branovidnost i ~esto so puktini. Podatocite {to gi nudi nomogramot se orientacioni, no se ceni deka pri lupewe furniri se debeli d 2,0 mm, poopravdano e da se sledat gornite granici temperaturata, prika`a i oz~e kako tmax. Za se~enite furniri obratno. Spored Rabaxiski B. i Zlateski G. /20/, optimalta temperatura za plastifikacija bukovi trupci so dijametar od 36,0 do 75,0 cm, dol`i 4,0 m i sred vla`nost pred parewe 52,64%, vo zimski period iznesuva 73,790C. Optimalta temperatura za plastifikacija bukovi trupci tretirani vo leten period so dijametar od 33,0 do 62,0 cm, dol`i 4,0 m i sred po~et vla`nost pred parewe 49,05%, iznesuva 75,30C. 34

41 Slika 7. Nomogram za odreduvawe optimal temperatura pri toplinska obrabotka drvoto za izrabotka furniri zavisno od zafatninskata masa drvoto Vremetraewe parewe trupci i prizmi Pri toplinskata "vareweto", obrabotka optimalta "parewe" temperatura za vo sporedba so plastifikacija (omeknuvawe) drvoto se postignuva za 5,0 0,0% pobrzo od vremeto predvideno za varewe. Od praktikata, no i od literaturnite podatoci vrednostite koi se odnesuvaat za vremetraeweto parereweto se dosta varijabilni. Vremetraeweto zavisi od vidot drvoto, dimenziite surovita, po~etta vla`nost i zafatninskata masa. Spored Kolman F. ( Kollmann F.) /3/, pokazatelite za vremeto parewe trupci za lupen furnir od nekoi drvni vidovi se prika`ani vo tabelata 3. Spored Rabaxiski B. i Zlateski G. /20/, pri pareweto trupci, podatoci dobieni osnova empirija za nekoi drvni vidovi se prika`ani vo tabelata 4. Isto taka i Kne`evi} M. (spored Göhre) /4/, iznesuva podatoci za vremeto parewe trupci za plastifikacija drvoto i izrabotka lupen furnir. Tie se prika`ani vo tabelata 5. 35

42 Tabela 3. Vremetraewe parewe trupci za furnir Drven vid Vreme parewe Z (h) abahi 2-5 bor 0-2 breza 0-2 buka 5-30 dab evla 0-2 smr~a 0-2 topola 0-5 okume Tabela 4. Vremetraewe parewe trupci za furnir Drven vid Dijametar d (cm) Temperatura t (0C) Vreme parewe Z (h) bor 30, breza 30, buka 35, evla 34, dab 40, Tabela Vreme parewe trupci za furnir Drven vid Vreme parewe po,0 cm od radiusot Z (h) bor 0,9 breza 0,8 buka, dab,0 evla 0,8 smr~a 0,9

43 Re`imi za parewe trupci i prizmi Re`imite za parewe trupcite i prizmite za plastifikacija drvoto se formiraat vrz osnova drvniot vid, gustita drvoto, po~etta vla`nost, dimenziite surovita, temperaturata, pritisokot i vremeto parewe. Procesot parewe pri normalen atmosferski pritisok se odviva vo jami izgradeni vo zemja ili komori d zemjata vo koi mediumot za parewe e zasite vode para so temperatura okolu 000C. Sepak, osnovniot faktor od koj zavisi efektot plastifikacijata e temperaturata vodeta para i toa od po~etokot pa se do krajot procesot pareweto. Re`imi za parewe trupci od razli~ni drvni vidovi se prika`ani vo tabelite 6, 7 i 8. Tabela 6. Re`im za parewe trupci-razli~ni drvni vidovi Drven Dijametar d (mm) vid 2 buka javor do 80 buka javor do 260 dab d 260 do 260 brest jasen d 260 Vreme parewe Z(h) Teperatura parata t (0C) prolet,leto,esen zima fazi vkupno fazi vkupno

44 Tabela 7. Re`imi za parewe bukovi trupci Vreme parewe i ladewe Z (h) Dijametar trupcite d(cm) trupci so kora leten period (temperatura parata okolu 55 C) 8,0,0 4,0 7,0 2,0 25,0 30,0 34,0 trupci bez kora 7,5 0,5 3,5 6,0 20,0 24,0 29,0 33,0 ladewe 4,0 4,5 5,0 6,0 7,5 9,5,5 4,5 0 trupci so kora leten period (temperatura parata okolu 75 C) 4,0 6,0 8,0 0,0 2,5 5,0 8,0 2,0 trupci bez kora 3,5 5,5 7,5 9,5,5 4,0 7,0 20,0 ladewe 5,5 6,0 6,5 7,5 8,5 9,5,0 3,0 0 trupci so kora zimski period (temperatura parata okolu 55 C) 2,0 6,5 2,5 26,0 3,0 36,5 43,0 50,0 trupci bez kora,5 6,0 2,0 25,0 30,0 35,5 42,0 49,0 ladewe 4,0 4,5 5,0 6,0 7,5 9,5,5 4,5 trupci so kora zimski period (temperatura parata okolu 75 0C) 7,5 0,5 4,0 6,5 20,5 24,0 28,0 33,0 trupci bez kora 6,5 9,5 3,0 5,5 9,5 23,0 27,0 32,0 ladewe 5,5 6,0 6,5 7,5 8,5 9,5,0 3,0 Tabela 8. Re`imi za parewe trupci od tropski drvni vidovi Po et Drven teperatura Vid drvoto t (0C) mahagoni (sapeli) mahagoni (tijama) Temperatura parata 0 t0 ( C) Vreme Vreme Dijametar d (cm) parewe ladewe Z(h) Zl (h) do 25, ,0-30, ,0-35, ,0-40, d 40, do 25, ,0-30, ,0-35, ,0-40, d 40, Vreme ciklusot Zc (h)

45 2 makore mahagoni (kosipo) moabi do 25, ,0-30, ,0-35, ,0-40, d 40, do 25, ,0-30, ,0-35, ,0-40, d 40, do 25, ,0-30, ,0-35, , d 40, Pri pareweto za plastifikacija prizmite so sred viso~i od 300 do 500 mm za izrabotka se~en furnir od tvrdi drvni vidovi (buka, dab i sl.), re`imite se prika`ani vo tabelata 9. Tabela 9. Re`imi za parewe призми od tvrdi drvni vidovi Vreme parewe Z(h) Zimski Leten period period Drven vid Temperatura t (0C) brest buka dab jasen orev Vo tabelite 0 i se prika`ani re`imi za parewe trupci za izrabotka lupen furnir od bel bor i ari{ (Pinus sylvestris, Larix europaea). 39

46 Tabela 0. Re`im za parewe trupci od bel bor Dijametar d (cm) Vreme poka~uvawe temperaturata z (h) Vreme odr`uvawe temperaturata (800C) z2 (h) Vkupno vreme parewe z (h) do 20,0,5 3 4,5 20,0-25,0,5 4 5,5 26,0-30,0,5 6 7,5 d 30,0,5 7 8,5 Tabela. Re`im za parewe trupci od ari{ Po et faza Aktiv faza Temperatura Vreme Temperatura Vreme t (0C) Z (h) t (0C) Z2 (h) Vreme parewe Z (h) do 20, ,0-25, ,5 5,5 25,0-30, d 30, Dijametar d (cm) Uredi za parewe trupci i prizmi Pareweto trupcite i prizmite za proizvodstvo lupen i se~en furnir se vr{i vo jami i komori. Opiti se vr{eni i so `elezni cilindri, me utoa zaradi prisustvoto kiselinite (mravska, ocet, fosfor itn) koi korozivno deluvaat, retko se sre}avaat vo tehnikata pareweto trupci i prizmi. Jamite za plastifikacija surovita se vkopuvaat i gradat vo zemja pred zgradata (pogonot) vo koj se instalirani ma{inite za lupewe ili se~ewe furnir. Tie se pokrieni so kapaci i opremeni j~esto so most digalka za manipulacija so trupcite. Niv gradba vo proizvodta hala ne se prepora~uva, bidej}i vodeta para kondenzira gi o{tetuva yidovite i svetlosnite otvori, se {iri niz celiot pogon i vo dopir so suvite furniri im ja poka~uva vla`nosta. Slika 8. 40

47 B G V A Slika 8. Mestopolo`ba jamite, A) povr{i za istovar i podgotovka surovita, B) most digalka, V) jami za parewe, G) proizvod hala Yidovite i dnoto jamite se gradat od armiran beton i sredstva za prema~kuvawe za dobra izolacija, nepropuslivost voda i izdr`livost mehani~ki optovaruvawa pri manipulacija so surovita. Spored stati~kite presmetki debelita dvore{nite yidovi jamite se dvi`i od 40,0 do 60,0 cm, a pregradnite peme u dve sosedni jami od 25,0 do 30,0 cm. Dlabo~ita jamite e od 2,5 do 3,0 m i zavisi od nivoto podzemnite vodi. Ako gi ima vr{at ladewe dnoto jamite i gi golemuvaat toplinskite zagubi. [iro~ita im zavisi od dol`ita surovita, odnosno svetlosniot otvor ma{inite za lupewe ili se~ewe furnirot, kako i od dmerot za manipulacija po {iro~i koj iznesuva okolu,0 m. Dol`ita jamite, po~nuvaj}i od 4,0 m mo`e dostigne i do 7,0 m, e uslove od korisniot kapacitet koj j~esto se dvi`i od 0,0 do 30,0 m3. Pri presmetka kapacitetot potrebno e predvid da se zeme koeficientot iskoristuvawe zafatnita jamata ili pozt i kako koeficient zapolnetost jamata, koj prose~no iznesuva od 0,50 do 0,65 (K =0,50 0,65). So cel da se mali propuslivosta voda dnoto jamite se prema~kuva so bitumen ili ve{ta~ka smola otpor kiselini i visoka temperatura. Na dnoto se postaveni drveni nosa~i (legi), 4

48 koi se postavuvaat trupcite i vo isto vrteme da ne dojde do o{tetuvawe dnoto jamata pri nejzinoto polnewe i praznewe. Isto taka, od vtre{ta stra yidovite se oblo`uvaat so drveni odbojnici ({tici - za{titeni so sredstva za izolacija od vlaga), so {to se spre~uva o{tetuvawe yidovite no i bivawe sitni kamen~iwa vo ~elata trupcite. Konstruktivno jamite za parewe trupci i призми se izgradeni od dva dela i toa: - aktiven del i - pomo{en del. Vo aktivniot del ili aktivnoto oddelenie se cevkite za dovod mediumot za greewe ili parewe, drvenite nosa~i trupcite ili prizmite, kako i instrumentite za merewe tempetaraturata i pritisokot agensot za plastifikacija drvoto. Vo pomo{niot del ili pomo{noto oddelenie se instaliranite cevkovodi za dovod topla voda (indirektno parewe), ili vode para (direktno parewe), potoa ventilite za regulacija, povratnite ventili, pumpa za kondenzat, otvorot za ispu{tawe ne~ista voda i bazent~e za prirodno sobirawe kondenzatot pri direktno parewe drvoto. Slika 9. G V B A Slikaka 9. Napre~en presek jama, A) po~va, B) pomo{en del, V) aktiven del, G) kapak jama 42

49 Golemo z~ewe pri konstrukcijata jamite imaat uredite za pokrivawe, odnosno kapacite. Od sistemot nivnoto zatvarawe vo jgolema merka zavisat zagubite topli i mo`nosta za odr`uvawe re`imot parewe za plastifikacija drvoto. Kapacite mo`e da bidat izraboteni od drveni materijali ({tici spoeni so pero i `leb), op{ieni so aluminiumski ili ~eli~en pocinkuvan lim. Na toj ~in izrabotenite kapaci zatvaraat samo so svojata te`i i ~esto ostanuvaat slobodni prostori niz koi lesno pominuva vodeta para {to predizvikuva zaguba topli. Prakti~no, kapacite treba solidno da legaat i zatvaraat so yidovite jamata. Yidovite za sigur rabota rabotnicite se 0,8,0 m izgradeni d povr{ita zemjata. Zaradi nestabilta forma i malata trajnost drvenite kapaci, vo ponovo vreme kapacite se izrabotuvaat od t.n. "aluminiumski sendvi~i", kaj koi dvore{ta obvivka e od ~ist aluminium, a vtre{nosta ispol so termoizolacionen materijal. Od dolta stra kapakot e postaven "L" ili "T" `elezen profil potopen vo kal so voda smesten yidovite jamata. Na toj ~in se vospostavuva odli~en kontakt pome u kapakot i yidovite i se spre~uva zagubata topli vo procesot pareweto. Na gorta stra kapacite postojat alki za nivno podigawe i spu{tawe so elektri~ most digalka pri polneweto i prazneweto jamite so surovi. Slika Slika 0. Vrska me u kapakot i yidot jamata, ) kapak, 2) "L" profil, 3) kal~e so voda, 4) yid jamata, 5) alka 43

50 Tehnika rabota Tehnikata rabota so surovita za plastifikacija se odviva vo nekolku tehnolo{ki fazi i toa: - polnewe jamite, - postapno zagrevawe surovita, - aktiv faza plastifikacija surovita, - ladewe surovita i - praznewe jamite. Jamite so surovi za termi~ka obrabotka se polt so most elektri~ digalka so nosivost od 0,5 do 3,5 t. Surovita (trupci ili prizmi) pri polnewe jamite e od ist drven vid, o~iste od ne~istotii i so pribli`no isti dimenzii. Ne se prepora~uva parewe trupci so golema razlika vo dimenziite, zatoa {to onie so pomali dijametari pobrzo se zagrevaat vo sporedba so podebelite i se javuva golema neized~enost vo plastifikacijata sloevite drvoto. Koga re`imot parewe e orientiran kon podebelite trupci, potenkite se preparuvaat i furnirot e so slab kvalitet. Vo kolku postoi otstapuvawe od dijametrite trupcite, re`imot se usoglasuva kon trupcite so pomali dijametri. Koga za niv pareweto e zavr{eno od jamata se vadat zaedno so podebelite trupci koi se odlo`uvaat stra. Po celosnoto praznewe jamata so ispareta surovi, trupcite so pogolemite dijametri povtorno se vra}aat vo jamata za parewe dopolnitel termi~ka obrabotka. Postapkata prakti~no te{ko se izveduva. Gi golemuva tro{ocite, ekonomski ja poka~uva vrednosta proizvodot i mnogu retko vo praktikata se primenuva. Po polneweto jamata so surovi za plastifikacija, so kapacite se pokriva i dobro zatvara. Sleduva procesot postapno zagrevawe. Postapka osobeno va` za vo zimski period koga uslovite rabota se posurovi. Aktivta faza, spored primenetiot re`im parewe, trae se dodeka ne se postigne optimalta temperatura plastifikacija drvoto. Trupcite se zagrevaat d optimalta, bidej}i pri prere`uvawe ~elata i zaobluvaweto 44 ma{ita za lupewe,

51 povr{inskite sloevi se ladat i temperaturata im se dobli`uva do optimalta. Po zavr{uvawe aktivta faza plastifikacija zavr{uva i procesot plastifikacija drvoto. Sleduva fazata ladewe surovita. Ladeweto j~esto se odviva vo vremenski period od 4 do 6 h. Posledta faza od tehnikata rabota se odnesuva za praznewe jamite. Praznewe jamite postapno efektivno sevr{i so elektri~ most digalka. Vo isto vreme mostta digalka mo`e da poslu`i i kako sredstvo za transport trupcite ili prizmite vo proizvodta hala do instaliranite ma{ini za proizvodstvo lupen ili se~en furni Metodi za parewe trupci i prizmi Za parewe trupci i prizmi se koristat dve metodi i toa: - metod indirektno parewe i - metod direktno parewe Indirektno parewe trupci i prizmi Indirektniot ~in parewe trupci i prizmi se vr{i vo jami koi dnoto imaat voden stolb od 30,0 do 50,0 cm. Vo vodata se smesteni grejnite tela. Kako medium za zagrevawe grejnite tela se koristi pregrea vode para, vrela voda ili ~isti termi~ki stabilni masla. Sistemot grejnite tela e zatvoren i kondenzatot se vra}a vo parniot kotel, zaedno so odredeno koli~estvo topli, {to e povolno za ekonomi~no koristewe toplita. Pri zagrevaweto vodata se sozdava zasite vode para koja se koristi vo procesot pareweto. Zagreata voda isparuva i kako vla` vo forma vode para ja opfa}a surovita i ipredava topli. Zagrevaweto vodata e ramnomerno i pareweto se odviva postapno. Bidej}i zagrevaweto drvoto so zasiteta vode para e postepeno, stepenot zagreanost me u dvore{nite 45

52 i vtre{nite sloevi se manifestira so blaga razlika, {to e povolno za kvalitetot tretirata surovi. Slika. Temperaturata vodata e vo granica od 85 do 900C. Pritisokot parata vo grejnite tela e okolu, bar, a nejzita temperatura od 20 do 400C. So ovoj metod toplinska obrabotka surovita se dobivaat temelni rezultati za plasti~nite svojstva drvoto meneto za proizvodstvo luten ili se~en furnir. Slika. Indirektno parewe trupci, ) jama-aktiven del, 2) pomo{en del, 3) trupci, 4) dovod para, 5) grejno telo, 6) sobira~ kondenzat, 7) pumpa, 8) kal za odvod kondenzat, 9) dovod sve`a voda, 0) direktnen dovod voda, ) kazan za odr`uvawe nivoto vodata vo kalot vo jamata, 2) visinska to~ka vodata, 3) dale~inski termometar, 4) izolacija, 5) po~va, 6) kapak, 7) kal~e so voda Direktno parewe trupci i prizmi Pri direktnoto parewe trupci ili prizmi kako medium za parewe se koristi Vodeta para zasite vode para pod nizok pritisok. se sozdava vo kotlarskata postrojka i preku cevkovodot za dovod para (4) se sproveduva do pomo{niot del (2) jamata za parewe-aktiven del (). Pomo{niot del (2) so jamata za parewe () se povrzuva cevkovod za dovod parata vo jamata, so izraboten od bakar (~eli~niot brzo korozira), smesten dnoto jamata (5). Po obemot cevkovodot (5) rastojanie od 0,0 do 5,0 cm se perforirani so 46

53 otvori od 0,4 do 0,5 mm, niz koi parata lesno pominuva i se so~uva kon surovita za parewe. Temperaturata zasiteta vode para e od 00 do 00C i pritisok od 0,5 do,0 bar. Vo kolku kotlarskata postrojka, odnosno parniot kotel raboti pogolem pritisok, se vr{i reducirawe pritisokot pred da se dovede parata vo pomo{niot del (2). Cevkovodot so perforiranite dup~iwa (5) se svrteni kon dnoto jamata ili pak pred nego e postaven za{titen paravan (6) za da nema direkten kontakt parata so trupcite. Na toj ~in, preventivno, od prvi~niot udar parata i kontakt so drvoto se spre~uva puknuvaweto trupcite po obemot i ~elata. So kontrolnite uredi se raboti ednostavno. Vodeta para vo dopir so drvoto predava topli i se ladi. Pri ladeweto se sozdava kondenzat koj se sobira dnoto i zaedno so ne~istata voda so pumpa se otstranuva od jamata. Pri direktnoto parewe trupcite ili prizmite toplinskata obrabotka e pobrza, no postoi opasnost od o{tetuvawe surovita. Energetskiot bilans e dosta nepovolen, bidej}i se tro{i golemo koli~estvo topli, a toplita sodr`a vo kondenzatot e neupotrebliva zaradi nekoristeweto kondenzatot. Ovoj ~in plastifikacija drvoto, pred se od energetski pri~ini, vo ponovo vreme poretko se koristi vo praktikata. Slika 2. Direktno parewe trupci i prizmi, ) jama-aktiven del, 2) pomo{en del, 3) trupci, 4) dovod para, 5) perforirani cevki, 6) za{titen paravan, 7) sobira~ kondenzat, 8) pumpa, 9) po~va, 0) izolacija, ) kapak, 2) kal~e so voda, 3) betonski yid 47

54 Prednosti i nedostatoci indirektnoto i direktnoto parewe Indirektno parewe Prednosti : - ramnomer toplinska obrabotka, - mali o{tetuvawa surovita, - vra}awe i koristewe kondenzatot, - pomala potro{uva~ka topli, - ekonomi~no zagrevawe grejnite tela. Nedostatoci : - postoja kontrola procesot parewe, - pogolem pritisok vo cevkovodite za prenos mediumot za greewe vo grejnite tela, - koristewe poslo`e instalacija (cevkovodi). Direktno parewe Prednosti : - poednostav instalacija, - zasite para e so pomal pritisok. Nedostatoci: - postoja kontrola procesot parewe, - neiskoristenost kondenzatot, - pogolemi zagubi topli Kapacitet i broj jami za parewe trupci i prizmi Kapacitetot jamite za parewe trupci (prizmi), se presmetuva spored formulata: E V m...(39) E - godi{en kapacitet jama za parewe trupci/prizmi, (m3/god) V - koris zafatni jama za parewe trupci/prizmi, (m3) m - broj ciklusi parewe vo godita. Geometriskata zafatni formulata: V a h l...(40) 48 jamata se presmetuva po

55 V - geomatriska zafatni jama za parewe trupci/prizmi, (m3) a - {iro~i jama za parewe trupci/prizmi, (m) h - dlabo~i jama za parewe trupci/prizmi, (m) l - dol`i jama za parewe trupci/prizmi, (m) Za presmetka korista zafatni jamata za parewe trupci (prizmi) se koristi formulata: V V k... (4) k - koeficient zapolnetost jamata, (k = 0,50 0,65) Brojot ciklusite vo godita za parewe trupci (prizmi) se presmetuva spored izrazot: m T k...(42) z3 z 4 z 5 T - rabotni ~asovi vo godita, T = 6000 ( h) ili T = 250 (denovi) k - koeficient koristewe rabotnoto vreme, (k= 0,70 0,85) z3 - vreme polnewe jamata, (h) z4 - vreme parewe, (h) z5 - vreme praznewe jamata, (h) Brojot jamite za parewe se presmetuva spored odnosot: n Q... (43) E n - broj jami za parewe, Q - godi{no koli~estvo surovi za parewe, (m3/god) Alizata za proizvodnosta jamite za plastifikacija trupci prakti~no e prika`a so primerot {to sleduva. Primer. De se presmeta kapacitetot jamite i nivniot broj za parewe bukovi trupci. Godi{ta potreba iznesuva 6500 m3. Parametri: - {iro~i jama, a = 3,0 (m) - dlabo~i jama, h = 2,6 (m) - dol`i jama, l = 8,0 (m) - koeficient zapolnetost jama, kr = 0,5 - koeficient koristewe rabotnoto vreme, k = 0,70 49

56 - rabotno vreme vo godita, T = 6000 (h) - vreme polnewe jamata, z3 = 6 (h) - vreme parewe, z4 = 30 (h) - vreme praznewe jamata, z5 = 8 (h) / Geometriska zafatni jamata: V a h l 3,0 2,6 8,0 62,4 (m3) V = 62,4 (m3) 2 /Koris zafatni jamata: V= V kr = 63,0 0,5 = 3,5 (m3 trupci) V = 3,5 (m3 trupci) 3/ Broj ciklusi: m T k 0,7 96 ciklusi z3 z4 z /Kapacitet jamata: E V m 3, (m3/god) E = 3024 (m3/god) 5 / Broj jami : n Q ,5 E 3024 n 3 jami Vo praktikata tehnolo{ki kako optimalno re{enie pri pareweto trupci ili prizmi se potrebni tri jami. Toa z~i deka vo ed od niv surovita se podgotvuva za parewe, vo vtorata se odviva hidrotermi~kiot proces-parewe i plastifikacija drvoto, a od tretata jama plastificirata surovita so elektri~ digalka se vadi od jamata i transportira vo pogonot do instaliranite ma{ini za lupewe trupcite ili se~ewe prizmite za izrabotka furniri Topli za plastifikacija drvoto Pareweto surovita za plastifikacija drvoto se vr{i spored metodite indirekt i direkt termi~ka postapka. Pri direktniot ~in, mediumot, odnosno nositelot topli e vode 50

57 para koja direktno se vnesuva vo parilnicata (jamata za parewe), a kaj indirektniot metod mediumot isto taka e vode para koja se sozdava vo parilnicata. Vkupnoto koli~estvo topli koe se tro{i vo eden ciklus za parewe drvoto e definirano so korisno potro{eta topli (polez topli) i topli za pokrivawe zagubite topli (nepolez topli). Se presmetuva spored op{tata formula: Q p Q pp Q zp...(44) Qp - topli za plastifikacija drvoto, (kj) Qpp - polez topli-parewe, (kj) Qzp - zagubi topli-parewe, (kj) Poleznoto koli~estvo topli (Qpp) se tro{i za: - topli za zagrevawe drvoto vo apsolutno suva sostojba, - topli za zagrevawe slobodta voda vo drvoto, - topli za zagrevawe higroskopta voda vo drvoto, - topli za topewe mrazot vo drvoto, - topli za zagrevawe yidovite i dnoto jamata i - topli za zagrevawe kapakot jamata. / Topli za zagrevawe drvoto vo apsolutno suva sostojba Q dr = Vdr ρdr Cdr (t sr - t pp )... (45) Qdr - topli za zagrevawe drvoto vo apsol. suva sostojba, (kj) Vdr - zafatni surovita, (m3) ρdr - gusti drvoto, (g/cm3); (kg/m3) /prilog -2/ Cdr - specifi~ topli drvoto, (kj/kg0c) /prilog -/ tsr - sred temperatura zagreanost drvoto, (0C) tpp - po~et temperatura drvoto, (0C) Pri temperatura sredita vo koja drvoto se zagreva (temperatura mediumot za zagrevawe drvoto vo jamata) od okolu 000C, sredta temperatura zagreanost drvoto (tsr) se dvi`i od 70 do 780C. 5

58 Po~etta temperatura drvoto (tpp), e vo tes vrska so vremenskiot period vo godita koga pareweto se izveduva. Vo zimskiot period po~etta temperatura drvoto vo jekstrem granica mo`e da bide i -50C, no j~esto e od 2 do 50C. Vo letniot period e okolu 80C. 2/ Topli za zagrevawe slobodta voda vo drvoto a) nezamrzto drvo: Q sp Vdr ρ dr C voda t srp Wdr 30...(46) 00 Qsp - topli za zagrevawe slobodta voda pri parewe nezamrzto drvo, (kj) Cvoda - specifi~ topli vodata, Cvoda = 4,9 (kj/kg0c), /prilog -/ W dr - po~et vlaga vo drvoto, W dr = 49,0 52,0 (%) b) zamrzto drvo: Q sp2 Vdr ρ dr C voda Wdr 25 (335,2 C m t pp t srp )... (47) 00 Qsp2 - topli za zagrevawe slobodta voda pri parewe zamrzto drvo (kj) 335,2 - skrie topli topewe mrazot, (kj/kg) Cm-specifi~ topli mrazot, Cm= 2, (kj/kg), /prilog -/ 3/ Topli za zagrevawe higroskopta voda vo drvoto Q hp Vdr ρ dr C voda (t srp t pp ) 30...(48) 00 Qhp - topli za zagrevawe higroskopta voda vo drvoto, (kj) 4/ Topli za topewe mrazot vo drvoto Q mp Vdr ρ dr qm Wdr 30...(49) 00 Qmp - topli za topewe mrazot vo drvoto, (kj) qm - specifi~ topli fazen premin mrazot vo voda, (kj/kg) qm = (kj/kg) 52

59 5/ Topli za zagrevawe yidovite i dnoto jamata Q zp = Vzdp γ zdp Czdp ( t zdp max. - t zdp min. )...(50) 2 Qzp - topli za zagrevawe yidovite i dnoto jamata, (kj) Vzdp - zafatni yidovite i dnoto jamata, (m3) γzdp - specifi~ masa materijalot od koj se izraboteni yidovite i dnoto jamata, (kg/m3), /prilog -/ Czdp - specifi~ topli materijalot od koj se izraboteni yidovite i dnoto jamata, (kj/kg0c), /prilog -/ tzdp max.- maksimal temperatura zagrevawe yidovite i dnoto jamata, (0C) tzdp min. - minimal temperatura ladewe yidovite i dnoto jamata, (0C) 6/ Topli za zagrevawe kapakot jamata Qkp = Gkp Ckp (tkp max. - tkp min.)...(5) Qkp - topli za zagrevawe kapakot jamata, (kj) Gkp - masa kapakot jamata, Gkp drvo-al = (kg) tkp max.- max. temperatura zagrevawe kapakot jamata, tkp max. = (0C) tkp min.- min.temperatura ladewe kapakot jamata, (tkp min. = 00C, zimski period) Poleznoto koli~estvo topli se presmetuva spored izrazot: Qpp = Qdr + Qsp + Qhp + Qmp + Qzp + Qkp... (52) Zagubite topli pri plastifikacija drvoto po metodite parewe se sostojat od: -zaguba topli niz yidovite i dnoto jamata, -zaguba topli vo dovodta instalacija mediumot za zagrevawe vodata (indirektno parewe) ili parata (direktno parewe) i -zaguba topli zaradi lo{a hermeti~nost jamata. 53

60 7/ Zaguba topli niz yidovite i dnoto jamata Qzzp = F K (tpm - tp pocva)... (53) Qzzp - zaguba topli niz yidovite i dnoto jamata, (kj) F - povr{i niz koja se gubi toplita, (m2) K - koeficient sprovodlivost topli, (kj/m2h0c) tpm - temperatura mediumot, (vode para), tpm = 00 (0C) tp pocva - temperatura po~vata, (tp pocva = od -5 do + 20 (0C) Koeficientot sprovodlivost topli za ednosloen yid se presmetuva spored formulata: K...(54) δ α α α 2 α - koeficient prenesuvawe topli vodeta para niz yidot, α = (kj/m2h0c) α2 - koeficient prenesuvawe topli od yidot kon po~vata, α2 = 2, 33,8 (kj/m2h0c) 8/ Zaguba topli vo dovodta instalacija mediumot za zagrevawe vodata (indirektno parewe) ili parata (direktno parewe) Q zip l π (t ip t vozduh ) K...(55) Qzip - zaguba topli vo dovodta instalacija, (kj) l -dol`i cevkovodot instalacijata, (m) π - Ludolfov broj (π = 3,4) tip -temperatura parata -direktno parewe, (0C) tvozduh - temperatura vozduhot vo jamata -direktno parewe, (0C) K - koeficient sprovodlivost topli, K = 5,0,0 (kj/m2h0c) 9/ Zaguba topli zaradi lo{a hermeti~nost jamata Ovoj vid zaguba topli so matemati~ki model formula ne se definira i to~no nemo`e da se presmeta. Empiriski, po pat eksperimentalni istra`uvawa zagubata topli zaradi lo{a hermeti~nost jamata pri parewe trupci se dvi`i do 0,0%, za od vkupnoto koli~estvo plastifikacija prvoto po pat parewe. 54 potreb topli

61 Vkupnite zagubi topli koi se manifestiraat niz yidovite i dnoto jamata, dovodta cevkovod instalacija i lo{ata hermeti~nost jamata mo`e da se odredat i po pokus pat, koga prethodno se ze koli~estvoto polezta topli za parewe surovita. Тoplinskite zagubi pri parewe drvoto vo jami iznesuvaat i do 20,0% od vkupnoto koli~estvo polezta topli Tehni~ko-tehnolo{ka aliza jama za parewe trupci Vo uredite za parewe surovita (trupci za lupen furnir), spored Forajter L. (Vorreiter L.) /27/, potro{uva kata topli zavisi od konstrukcijata jamata, toplinskata izolacija i zatvoraweto kapacite. Specifi ta potro{uva ka vodeta para e vo {iroki granici i se dvi`i od 5 do 00 kg/m3h. Konkretno, pri pareweto drvoto za,0 m3 trupci potrebni se od 5,0 do 20,0 kg/m3h vode para. Vo tabelata 2 za razli ni drvni vidovi, nivniot dijametar, ~inot plastifikacija (parewe ili varewe), se prika`ani prakti~ni vrednosti za temperaturata, pritisokot i vremetraeweto. Tabela 2. Plastifikacija surovita Dijametar Drven vid Gusti drvoto (g/cm3) 2 d (cm) buka 0,69 Tempera- Priti- Vreme- tura sok traewe 0 4 parewe t ( C) 5 60 P (bar) 6 0,6 Z (h) parewe , parewe 0, parewe , parewe 00 0, Treti- trupci rawe dab 0,7 breza 0, varewe 80 0,4 8,36 (bela) 0, parewe 00 0, brest 0, parewe ,

62 ari{ 0, parewe bel bor 0, varewe evla 0, parewe ela 0, parewe jasen (evropski) javor 0, parewe , parewe orev 0, parewe vrba 0, parewe topola 0, parewe smr a 0, parewe cre{a 0, parewe platan 0, parewe kru{a 0, parewe 60 0, avodire 0, parewe limba 0, parewe 50 0, parewe , okume 0, parewe parewe , Primer. Da se presmeta potrebnoto koli~estvo topli za plastifikacija bukovi trupci i izrabotka lupen furnir spored metodot direktno parewe surovita. Termi~kata obrabotka se vr{i vo jama izrabote od armiran beton. Parametri: γ = 2400 (kg/m3), /prilog / -specifi~ masa armiran beton, -specifi~ topli armiran beton, C = 0,922 (kj/kg0c), /prilog / -toplinska sprovod. za armiran beton, λ = 7,33 (kj/mh0c), /prilog / -vtre{ni dimenzii jamata : a) dol`i lj = 9,0 (m) b) {iro~i Sj = 3,5 (m) v) dlabo~i hj = 2,5 (m) - yidovi (viso~i) jamata d po~vata, lpn =,0 (m), - koeficientot zapolnetost jamata so surovi, K = 0,5 - gustita drvoto (buka), γdr = 680 (kg/m3 ), /prilog 2/ - specifi~ta topli, Cdr =,35 (kj/kg0c), /prilog / 56

63 - sred temperatura zagreanost drvoto, tsrp= 70 (0C) - po~et temperatura drvoto, tpp = 5 (0C) - specifi~ topli vodata, Cvoda = 4,9 (kj/kg0c), /prilog / W pd = 50,0 (%) - po~et vlaga vo drvoto, δ = 0,4 (m) - debelita yidovite i dnoto, - max. temperatura zagreanost yidovite i dnoto, tzdp max.= 36 (0C) - min. temperatura ladewe yidovite i dnoto, - max.temperatura zagreanost kapakot, - min. temparatura ladewe kapakot, tzdp min.= 0 (0C) tkp max.= 40 (0C) tkp min.= 8 (0C) - specifi~ topli materijalot od koj kapakot e praven, Ckp drvo-al =,28 (kj/kg0c), ), /prilog / drvo-aluminium Gkp= 500 (kg) - te`i kapakot, Napome: pri re{avaweto zada~ata da se konsultira materijata od podpoglavjeto I Polez topli / Topli za zagrevawe drvoto vo apsolutno suva sostojba: Qdr = Vdr ρdr Cdr ( tsr - tpp) (kj) Qdr = 39,5 680,35 (70-5) = (kj) Qdr = (kj) 2/ Vtre{ zafatni jamata za parewe: Vjp = lj hj Sj = 9,0 2,5 3,5 = 78,75 (m3) Vjp = 79,0 (m3) 3/ Zafatni trupcite vo jamata: Vdr = Vjp k = 79,0 0,5 = 39,5 (m3) Vdr = 39,5 (m3) 4/ Topli za zagrevawe slobodta voda (nezamrzto drvo): Q sp Vdr ρ dr C voda t srp Wdr Q sp = 39, , = (kj) 00 (kj) Qsp = (kj) 5/ Topli za zagrevawe higroskopta voda vo drvoto: 57

64 Q hp Vdr ρ dr C voda (t srp t pp ) (kj) Qhp = 39, ,9 (70-5) 0,30 = (kj) Qhp = (kj) 6/ Topli za zagrevawe yidovite i dnoto jamata: t zdp max. - t zdp min. ) 2 (kj) h J Vtre{ni merki jamata: h J Nadvore{ni merki jamata: hj l J lj Q zp = Vzdp γ zdp Czdp ( LJ = 9,8 (m) a) dol`i, b) {iro i, SJ = 3,9 (m) b) {iro i, v) dlabo i, hj = 2,9 (m) v) dlabo i, a)dol`i, sj g) debeli yidovite i dnoto, δ =0,4 (m). a) Zafatni yidovite i dnoto jamata 0,4 9,8 a/ zafatni dno jamata: 3,9 VD = Lj Sj δ VD = 9,8 3,9 0,4 = 5,29 (m3) VD = 5,3 (m3) 58 sj sj LJ = 9.0 (m) SJ = 3,5 (m) hj = 2,5 (m)

65 2,5 0, 4 a2/ zafatni yidovite jamata: 3,5 Vc = (Sj hj δ) 2 Vc = (3,5 2,5 0,4) 2 = 7,0 (m3) Vc = 7,0 (m3) 2,5 9,8 a) ~elni yidovi 0,4 b) strani~ni yidovi: Vs = (Lj hˉ δ) 2 Vs = (9,8 2,5 0,4) 2 = 9,6 (m3) Vs = 9,6 (m3) Sleduva: - dno jamata, Vd = 5,3 (m3) - elni yidovi, Vc = 7,0 (m3) - strani ni yidovi, Vs = 9,6 (m3) Vzdp = Vd+ Vc+Vs = 4,9 (m3) 59

66 Vzdp = 42,0 (m3) Q zp 42, ,922 ( 36 0 ) = (kj) 2 Qzp= (kj) 7/ Topli za zagrevawe kapakot jamata: Qkp = Gkp Ckp (tkp max. - tkp min.) (kj) Qkp = 500,28 (40-5) = (kj) Qkp = (kj) Vkupno poleznoto koli~estvo topli (Qpp) iznesuva: Qpp = Qdp + Qsp + Qhp + Qzp + Qkp Qpp = = (kj) Qpp= (kj) II Zagubi topli Zagubite topli iznesuvaat 20,0% od vkupnoto koli~estvo polezta topli. Sleduva: - polez topli Qpp = (kj) (00%) - zagubi topli Qzp = (kj) (20%) Vkupnoto koli~estvo topli za plastifikacija bukovite trupci pri direktno parewe iznesuva: Qp = Qpp + Qzp (kj) Qp = = (kj) Qp = (kj) Za presmetka potro{uva~ka topli h za,0 m3 drvo, potrebni se slednive parametri: a) topli za zagrevawe drvoto Qdp = (kj) b)topli za zagrevawe slobodta voda Qsp = (kj) v)topli za zagrevawe higroskopta voda Qhp = (kj) Vkupno: 60 q = (kj)

67 g) zaguba topli Qzp = (kj) d) vreme zagrevawe drvoto Z = 2 (h) ) zafatni drvoto Vdr = 39,5 (m3) Sleduva: Potro{uva~ka topli h: q2 = q/z = / 2 = (kj/h) q2 = (kj/h) Vkupno potro{uva~ka topli iznesuva: q3 = Qzp + q2 = = (kj/h) q3 = (kj/h) Potro{uva~kata topli h za,0 m3 }e iznesuva: qm3 = q3/vdr = / 39,5 = 50 8 (kj/hm3) qm3 = 50 8 (kj/hm3) Vodeta para e pod pritisok od,0 bar i kondenzira okolu 000C. Pri takvi uslovi sodr`i topli vo kondenzatot iv = 00 kj/kg, a sodr`ita topli vo parata pri p =,0 bar i tp = 000C, iznesuva ίn = 2675 kj/kg, /prilog - 3/. Toplita koja se predava pri pareweto iznesuva: Ίn ίv = = (kj/kg) Ίn iv= (kj/kg) Potro{uva~ka vode para vo kg/h m3: qkg = qm3 / ίn- iv = 50 8 / = 9,48 (kg/h m3) qkg = 9,49 (kg/hm3) Parewe bi~eni sortimenti Pod poimot parewe bi~eni sortimenti se podrazbira tehnolo{ka postapka kade sortimentite vo zatvoren sitem (prostor) 6

68 se izlo`eni vlijanie zasite vode para pri odrede temperatura i pritisok. Vo praktikata dosta ~esto bi~enite materijali se parat. Celta pareweto e razli~, no vo osnova se temeli prome bojata, podobruvawe svojstvata drvoto, sterilizacija, kako i otstranuvawe nekoi od gre{kite stati vo procesot su{eweto. Prometa bojata, odnosno ized~uvaweto bojata po celata debeli i dol`i sortimentite e od osobeno z~ewe za pilanskite sortimenti od buka kaj koi se javuva u~estvo srcevita, koja po boja se razlikuva od belovita. Zaradi deluvaweto ksilofagnite gabi la`ta srecevi kaj bukata ima dva stadiuma. Vo prviot stadium stanuva prome bojata, a vo vtoriot destrukcija drvoto. Vo praktikata pri pareweto bukovite sortimenti vo koi e vklope srcevita ized~uvaweto bojata se ostvaruva samo ako se zafateni od prvata faza. Taka, spored Kolin B. /2/, hidrotermi~ki pareta bukova gra a e so boja sli~ mahagonot. Bi~eta gra a se pari pri temperatura okolu 000C i relativ vla`nost od 00%. Karakteristi~no za sterilizacijata po pat parewe e {to drvoto vo vakvi uslovi brzo se sterelizira koga e zarazeno od larvi insekti i gabi. Temperaturite pri koi pareweto se odviva se latelni (smrtonosni) dozi za gabite i insektite. Me utoa, pri sozdavawe optimalni uslovi za razvoj gabite i insektite, drvoto mo`e povtorno da se zarazi. Svojstvata bi~eta gra a po pareweto se podobruvaat. Parenoto drvo pomalku se sobira i babri od neparenoto zaradi maluvaweto negovata higroskopnost. Isto taka, pareta vo sporedba so nepareta gra a mehani~ki podobro se obrabotuva. Pareweto kako tehnolo{ki proces e z~ajno i po toa {to so postapkata "rekondicija" mo`no e i otstranuvawe gre{ki stati pri ve{ta~koto su{ewe ( primer, kolaps), no sekoj pat ne se postignuvaat zadovolitelni rezultati. 62

69 Parilnici za parewe bi~eni sortimenti Pareweto bi~enite sortimenti se odviva vo zatvoreni objekti re~eni parilnici koi rabotat principot periodi~no (prekito) dejstvo. Parilnicite mo`e da bidat izgradeni od grade`ni materijali (yidani), ili od aluminiumski konstruktivni profili vo kombicija so panelni yidovi isto taka izraboteni od ~ist aluminium so ispol od termoizolacioni materijali. Spored konstruktivta forma, podelbata parilnicite e prika`a vo 4 grupi i toa: - vo prvata grupa z~ajno mesto zavzemaat komorite za parewe, - vo vtorata se smesteni jamite za parewe, - tretata grupa ja ~it yvota za parewe ili t.n. parni yvo i - vo ~etvrtata se definirani preodni konstruktivni oblici od poedini grupi parilnici Komori za parewe bi~eni sortimenti Komorite za parewe bi~enite sortimenti se yidani ili armiranobetonski, a vo ponovo vreme (vo odnos materijalite od koi se gradat) od ~eli~ni ili aluminiumski re{etkasti nosa~i so aluminiumski panelni yidovi, t.n. metalni parilnici. Metalnite parilnici se sotojat od ed ili pove}e komori. Vo sporedba so drugite konstrukcii poka`uvaat prednosti od koi poz~jni se golema mo`nost za odr`uvawe postoja temperatura i pritisok vo komorata, dobar toplinski kapacitet yidovite, les manipulacija so obi~ni ili vagon~iwa so platforma podigawe, za{teda toplinska energija, lesno se monta`iraat i odr`uvaat.konstruktivnite delovi im se od aluminiumska re{etkasta kostrukcija ili aluminiumski profili. Yidovite se izraboteni od aluminiumski panelni plo~i so vtre{ toplinska ispol mineral vol ili tvrd poliuretan so debeli do 20 mm. Vratite parilnicata se izraboteni od isti materijali 63

70 kako i yidovite, aluminium-termoizolacija-aluminium. Mehanizmot koj se koristi za zatvarawe ovozmo`uva solidno prilepuvawe vratite kon yidot, so {to e eliminirano ru{uvaweto ambientot vtre vo komorata. Toa z~i deka nema oscilacii temperaturata, pritisokot, kako i zagubi vode para od lo{o zatvarawe vratite komorata. Slika 3. Zasvoduvaweto tavanot vo forma lak isto taka e izraboteno od ~ist aluminium. Kondenzatot koj se sozdava vo tekot rabotata komorata se sliva od zasvodeniot tavan kon zidovite i istekuva po kal~e dvor od komorata. Vo odnos kapacitetot parilnicite, jraciolni i jekonomi~ni se onie so kapacitet po ed komora od 20 do 30 m3 bi~eni sortimenti. Za pravilno vodewe procesot plastifikacija drvoto vo komorite e vgrade oprema koja obezbeduva dgleduvawe, no i ra~ i avtomatska regulacija parametrite procesot parewe. Karakteristi~ni parametri za yidanite komori se nivta dol` koja se dvi`i od 6,0 do 6,0 m, {iro~i od 2,0 do 2,2 m i viso~i od 2,2 do 2,5 m. Za gradba yida komora se koristat materijali so dobri termoizolatorski svojstva, za da se mali zagubata topli jnisko nivo. Yidovite se izgradeni od materijali ili armiran beton prema~kani so ednoslojni kiselootporni od pove}e sloja, vo kombicija armiran beton - prepe~e tula, vozdu{en prostor, cementen malter i kiselootporni supstancii baza bitumen. Debelita im se dvi`i od 30,0 do 5,0 cm. Na sli~en ~in se konstruirani i tavanot i podot komorata. Toa e potrebno bidej}i vo tekot pareweto bukovata gra a poradi hidrolizata se formira kisel kondenzat koj agresivno se odnesuva kon konstrukcijata komorata. Slika 4. 64

71 Slika 3. Metal parilnica 65

72 So cel da se mali zagubata topli, yidovite od vtre{ta stra komorata se oblo`uvaat so rebresti plat izraboteni od 99,5%, ~ist aluminium. Slika Slika 4. Napre~en presek yida parilnica, ) armiran beton, 2) prepe~e tula, 3) kame podloga, 4) vozdu{en prostor, 5) zemja cm Slika 5. Toplinska izolacija parilnica, ) zasvoden tavan, 2) vozdu{en prostor, 3) {tici, 4) aluminiumsko platno, 5) yid Aluminiumskite plat so koi e oblo`e vtre{nosta komorata postignuvaat hermeti~nost, ne dozvoluvaat prodirawe vodeta para i voedno gi za{tituvaat yidovite od {tetnoto vlijanie kondenzatot. Aluminiumskata obloga konstruktivno vo 66

73 dlabo~i 0,0 cm i {iri okolu 3,0 cm vleguva vo podot parilnicata, so {to se spre~uva direktnoto prodirawe vodeta para vo me uprostorot aluminiumskite plat i yidot. Tavanot e od sli~ konstrukcija kako i yidovite. Mo`e da bide ramen ili zasvoden. Koga e zasvoden toj e vo forma lak, taka {to kondenzatot koj se sozdava vo tekot pareweto se sliva niz yidovite kon kal~eto, ne kape vrz bi~eta gra a i ne sozdava temni damki. Vo slu~aj koga tavanot e ramen, negovo zasvoduvawe se vr{i so aluminiuski lim, svien la~no ili vo forma triagolnik. Limot e postaven po celata dol`i komorata za plastifikacija drvoto. Slika 6. Podot parilnicite e izgraden od beton so mal pre~en i dol`en gib od,0%, kon kalot za sobirawe i istekuvawe sobraniot kondenzat. Pri parilnicite za direktno parewe i bi~eta gra a, kalot za istekuvawe kondenzatot j~esto e izgraden i pominuva niz sredita podot komorata. Kaj parilnicite za indirektno parewe gra ata po sredita podot ima kal so voda. Vo vodata se potopeni grejni tela niz koi cirkulira mediumot za zagrevawe vodata. Formirata zasite vode para vr{i parewe bi~enite sortimenti. Vratata parilnicata mo`e da bide izrabote od drve konstrukcija ili od aluminiumski limovi me u koi e vgraden sloj mineral vol i sli~ni materijali nea za toplinska izolacija. Koga e izrabote od drvo se koristat materijali od bor ili ari{ so dvore{ konstruktivni op{ivka elementi aluminiumski antikorozivno se lim. Metalnite za{tituvaat. Za maluvawe zagubite vo topli neophodno e vratite dobro da zatvaraat. Na dopirnite mesta so yidovite se postavuva lenta od azbest, koja redovno se kontrolira, menuva i odr`uva vo zdrava sostojba za da se spre~i izlezot parata vo atmosferata. Zagubite para zaradi lo{tata izolacija i nepravilnoto zatvarawe vratata se dosta golemi i direktno vlijaat vrz ekonomi~noto rabotewe parilnicata. 67

74 Slika 6. Ureduvawe tavan yida parilnica, ) tavan, 2) tavansko zasvoduvawe, 3) kamara so bi~e gra a, 4) perforirani cevki za para, 5) yid Jami za parewe bi~eni sortimenti Jamite za parewe bi~eni sortimenti se gradat vo zemjata i gi imaat slednive dimenzii: dol`i 0,0 m, {iro~i 3,5 m i koris viso~i 2,5 m. Viso~ita d zemjata e do,2 m. Vo sklopot jamata za parewe postoi pomo{en del so dlabo~i do,7 m i vtre{en presek,5 h,5 m so vgrade cevka i sad za sobirawe kondenzatot i otpadta voda pri ~istewe jamata. Sekoja jama se pokriva so kapak izraboten od ~eli~ni profili i talpi od ari{ debeli 6,0 cm spoeni so pero i `leb. Od strata {to zatvara kon jamata kapakot e oblo`en so ~ist aluminium i izolacioni materijali za spre~uvawe izlezot vodeta para kon dvore{ta sredi. Kapakot sekoga{ treba da e pote`ok od vkupniot pritisok koj se sozdava vo jamata za da ne se podiga i da nema zaguba toplinska energija. Za taa cel se koristat i specijalno izraboteni stega~i. Pokrivaweto i otkrivaweto jamite se vr{i so elektri~ most ili portal digalka. Konstruktivno yidovite, temelite i dnoto jamata se izraboteni od armiran vodootporen beton. Vtre{ta stra yidovite e za{tite so drveni oblogi otporni udari i o{tetuvawa pri manipulacijata so bi~eta gra a. 68

75 Pareweto bi~enite sortimenti se vr{i indirekten i direkten ~in. Se primenuva ist princip rabota kako kaj komorite izgradeni d zemja. Vo praktikata plastifikacija bi~eta gra a vo jami mnogu retko se koristi. Osnov pri~i e zagubata topli i slo`enosta rabota so jamata, ne pretstavuva interes za tamo{ podetal aliza. Na slikata 7 e prika`a jama za indireknto parewe bi~e gra a, a slikata 8 jama za direkto parewe Slika 7. Jama za indirektno parewe bi~eni sortimenti, ) kapak, 2) kamara so bi~e gra a, 3) dovod para, 4) ventil dovodot para, 5) vlezen cevkovod para, 6) kondenzen sad, 7) grejni tela, 8) sobirnik kondenzat, 9) ispust za ne~ista voda, 0) odvod vi{ok kondenzat, ) odvod cevka do glaven odvoden kal, 2) pumpa za odvod kondenzat vo kotelot, 3) odvoden cevkovod kondenzat, 4) povraten ventil, 5) odvod kondenzat od jamata, 6) sad za voda, 7) ventil-plovka za odr`uvawe nivoto vodata vo sadot, 8) cevkovod za dovod sve`a voda 69

76 Slika 8. Jama za direktno parewe bi~eni sortimenti,) kapak, 2) kamara so bi~e gra a, 3) ventil za dovod para, 4) vlezen cevkovod para vo parilnica, 5) perforira bakar cevka, 6)odvod vi{ok kondenzat, 7) odvod ne~ista voda, 8) sobiren bazen, 9) odvod ne~ista voda i kondenzat, 0) pumpa za ne~ista voda, ) povraten ventil, 2) odvoden cevkovod para Yvono za parewe bi~eni sortimenti Yvonoto za plastifikacija bi~eni sortimenti vo praktikata pozto i pod ime kako "parno yvono". Pretstavuvaat specijal konstrukcija uredi za parewe bi~e gra a. Glavno se sostaveni od tri dela i toa: - osnova (podloga) yvonoto za parewe, - podvi`no telo i - digalka yvonoto za parewe. Osnovata ili podlogata yvonoto za parewe vsu{nost e armira betonska plo~a vo forma korito (), otpor voda i soodvet nosivost. Po celata op{ivka podlogata (blisku do krajnite rabovi) postoi kal so voda (3). Kalot so vodata ima funkcija da obezbedi potpolen kontakt yvonoto so podta podloga. Na toj ~in se spre~uva izlezot vodeta para vo atmosferata vo tekot procesot pareweto, a istovremeno se maluvaat i zagubite topli. Yvonoto se izrabotuva od ~eli~ni ili aluminumski profili, dvore{no oblo`eno so pocinkuvan ili aluminiumski lim, a 70

77 vtre{ta obloga e od ~ist aluminium (99,8%) so debeli do 3,0 mm. Prostorot pome u dvata aluminiuski limovi e ispolnet so materijali za termi~ka izolacija, mineral vol ili tvrd poliuretan za maluvawe zagubata topli. Debelita toplinskata izolacija e od 80 do 20 mm. Imaj}i predvid deka temperaturata koja vladee pri procesot pareweto e okolu 000C, pritisokot zasiteta vode para vo yvonoto e nizok i se dvi`i od 0,25 do 0,3 bar, od tie pri~ini vo gorniot del yvonoto se vgraduva ventil sigurnost za regulacija poka~eniot pritisokot parata. Toe posebno e va`no koga se primenuva metodot direktno parewe bi~eta gra a. Pareweto sortimentite se vr{i po dva metodi i toa: - direkten metod i - indirekten metod. Pri direktnoto parewe medium za plastifikacija drvoto e zasite vode para. Vo parnoto yvono (5) od kotlarskata postrojka se dopremuva niz cevkovod (2). Preku sistem povrzuvawe cevkovodot e priklu~en so perforita cevka za rasprskuvawe parata vo vtre{nosta parnoto yvono. Perforira cevka e so vtre{en dijametar od 70,0 mm. Dijametarot dup~iwata za rasprskuvawe parata e 5,0 mm, rasporedeni rastojanie od 2,0 do 4,0 cm. Pokraj dovodta cevka za vodeta para e smeste i cevkata za dovod sve` atmosferski vozduh. Zasiteniot vozduh od parilnicata se otstranuva niz otvorot postaven pokrivot yvonoto. Celiot sistem e vo tes vrska pri regulacijata primenetiot re`im parewe. Na jniskiot del od podlogata e smesten otvorot za istekuvawe vodata i otstranuvawe site ne~istotii. Otstranuvaweto kondenzatot se regulira niz poseb odvod cevka. Principot indirektniot metod parewe se sveduva ist ~in kako pri pareweto sortimentite vo komorite konstruktivno izgradeni d povr{ita zemjata. Osnovta funkcija digalkata (7) koja e smeste d yvonoto za parewe (5) e podigawe yvonoto koga se vr{i polnewe 7

78 ili praznewe i spu{tawe koga kamarite so bi~e gra a (4) se postaveni vo prostorot za parewe. Polneweto i prazneweto ovoj tip parilnica se vr{i so avtokar ili vagon~iwa koi se dvi`at po {inski kolosek i zavisno od kapacitetot yvonoto vremeto iznesuva od 30 do 45 min. Na slikata 9 e pretstaven {ematski prikaz yvono za parewe za parewe bi~e gra a Slika 9. Yvono za parewe bi~e gra a, ) betonska podloga, 2) cevkovod za dovod vode para, 3) kal so voda, 4) kamara so bi~e gra a, 5) yvono, 6) tegovi, 7) digalka Avtoklavi za parewe bi~eni sortimenti Avtoklavite koi se koristat za parewe bi~eni sortimenti spored konstruktivta izvedba mo`e da bidat dva tipa i toa: -horizontalni avtoklavi i -vertikalni avtoklavi. Zaradi slo`enosta tehnolo{kiot proces i slo`enosta mehanizmite za otvarawe i zatvarawe, vo praktikata poraciolni se horizontalnite avtoklavi. Avtoklavite spored dvore{niot izgled se vo forma cilinder. Horizontalnite cilindri~ni avtoklavi spored konstruktivta izvedba se so vtre{en dijametar, 2,0; 2,2; 2,4 i 2,8 m, dol`i od 4,0 do 5,0 m. Tie se izraboteni od ~elik i ~ist aluminium so debeli yidovite od 0,0 do 30,0 mm i solid 72

79 termi~ka i antikoroziv izolacija. Sitemot za otvarawe i zatvarawe vratite (kapacite) mo`e da bide mehani~ki ili hidrauli~en. Atoklavite za parewe sortimentite se so eden ili dva kapaka postaveni predniot i zadniot del cilinderot. Onie, so dvata kapaka se pozti i pod imeto "neperiodi~ni avtoklavi", a tie so eden kapak "periodi~ni avtoklavi". Na slikata 20 e prika`a varijanta avtoklavno parewe sortimenti vo avtoklava so periodi~no rabotewe. Slika 20. Avtoklava so periodi~no rabotewe, ) cilinder so reduktor, 2) kapak, 3) mehanizam, 4) manometar, 5) ventil za sigurnost, 6) ventil za zasite vode para, 7) dovod vode para, 8) odvod kondenzat Otvaraweto i zatvaraweto kapakot (2) se vr{i so mahanizmot (3) pricvrsten cilinderot i reduktorot (). Vodeta para vo avtoklavata se dopremuva po cevkovodot (7). Vozduhot i zasiteta vode para vo atmosferata se odveduvaat niz ventilot (6), a formiraniot kondenzat niz cevkovodot (8). Za merewe pritisokot se koristi manometar (4), a za negova kontrola slu`i i ventilot za sigurnost (5). Avtoklavata e postave dve potpori. Ed od potporite e podvi` za sovladuvawe dilataciite materijalot od koj e izrabote zaradi toplinskite promeni, zagrevawe-ladewe. Sortimetnite se redat koli~ka so koja po {ini se vnesuvaat i iznesuvaat po zavr{uvawe procesot 73

80 pareweto. Za regulacija parametrite zasiteta vode para se koristat ra~ni, elektri~ni ili pnevmatski ventili. Vizuelno se kontroliraat so termometri elektrokontakni-dale~inski kako i manometri. so digitalni Pritisokot ili parata iznesuva okolu 6,0 bar. Me u pritisokot i temperaturata zasiteta vode para postoi me useb zavisnost. Pritisokot j~esto e konstant golemi, temperaturata se menuva vo opseg temperaturnoto pole i e definira so re`imot parewe. Prometa temperaturata parata vo avtoklavata pri parewe bi~eni sertimenti od buka e prika`ano slikata 2. t 2 temperatura t ( C) t2 3 t3 I stepen II stepen III stepen Z Z2 Z3 vreme parewe Z (h) Slika 2. Prome temperatura parata vo avtoklava vo korelacija so vremeto parewe Prometa temperaturata vodeta para se odviva vo tri stepeni (fazi) i gi ima slednive temperaturni karakteristiki: I stepen - vo po~etokot pareweto postepeno se doveduva vode para i blago poka~uva temperaturata za da se izbegne opasnosta od o{tetuvawe sortimentite. Spored klasata kvalitet gra ata koja se pari, se ocenuva vremetraeweto prviot stepen parewe. Temperaturata maksimalno se poka~uva do 74

81 35 0C i linearno se odr`uva do to~kata, (t = 35 0C). Vo prviot stepen nema prome fizi~ko-mehani~kite osobini drvoto. II-stepen - se zapira dovodot vodeta para vo avtoklavata. Sled faza e sni`uvawe temperaturata od 35 0C 0 0C. To~ka 2, koja odgovara temperatura t2. t = 350C > t2 = 00C). III-stepen - vo posledniot stepen postepeno se odveduva vodeta para od avtoklavata. Temperaturata e okolu 80 0C. To~ka 3, temperatura t3. Sleduva ized~uvawe vtre{niot pritisok so atmosferskiot. Gra ata vo avtoklavata se ladi po priroden pat. So bavnoto ladewe gra ata vo isto vreme se maluva i temperaturniot gradient taka {to o{tetuvawe sortimentite prakti~no i da nema. Karakteristi~no e i toa {to nema prome fizi~ko-mehani~kite osobini drvoto Metodi za parewe bi~eni sortimenti Pareweto bi~enite sortimenti so zasite vode para vo komorite se izveduva po dva metoda i toa: - direktno parewe bi~eni sortimenti i - indirektno parewe bi~eni sortimenti Direktno parewe bi~eni sortimenti Pri metodot, direktno parewe bi~enite sortimenti, mediumot za plastifikacija drvoto e zasite vode para. Zasiteta vode para vo komorata so sistem cevkovodi se doveduva od kotlarskata postrojka. Cevkite niz koi vodeta para se rasprskuva vo komorata za parewe mo`e da imaat razli~ mestopolo`ba. Mestopolo`bata mo`e da e central, po dol`i komorata i malku podigti d podot ili od stra pricvrsteni pokraj yidovite komorata. Tie se so dijametar od 60,0 do 70,0 mm, perforirani so spiralno rasporedini dup~iwa so dijametar od 5,0 mm, rastojanie od 4,0 do 5,0 cm. Se izrabotuvaat od materijali koi ne r osuvaat, j~esto bakar ili aluminium. 75

82 Pri tehnikata pareweto pome u perforiranite cevki (2) i kamarite se bi~e gra a () se postavuva za{titen paravaluminiumski lim (7), so {to se spre~uva direktniot udar vodeta para sortimentite i se maluvaat mo`nostite za pojava gre{ki. Niz dup~iwata cevkite zagreata vode para se rasprskuva vo prostorot komorata. Vo dopir so drvoto, yidovite tavanot i vratata parata predava topli, no vo isto vreme i kondenzira. Kondenzatot se sliva kon kal~eto (5) i sodr`i kiselini (mravska, ocet, fosfor), sitni ~estici od kora ili drvo i niz otvorot (3) za odvod kondenzatot se sliva vo sobirniot sad (4). Kondenzatot vo po~etokot procesot pareweto e bister, podoc se zamatuva, a kon krajot pareweto povtorno izbistruva. Ovaa prome bojata kondenzatot mo`e da poslu`i i kako indikator za pratewe procesot parewe. Od sobirniot sad (4) koga kondenzatot e vrel i e so temperatura okolu 00 0C, ako ne se vra}a vo kotlarskata postrojka, se odveduva vo bazen, se ladi i preku kal se otstranuva vo jama ili kalizaciski sistem. Od osobeno z~ewe za direktniot metod parewe e da se ze deka pareweto se vr{i so zasite vode para i vo nikoj slu~aj ne se koristi pregrea para. Pregreata para intenzivno ja su{i povr{ita sortimentite i se javuva razlika vo vla`nosta me u povr{inskite i vtre{nite sloevi drvoto. Taa razlika vla`nosta predizvikuva vtre{ni pregawa i pojava gre{ki parenite sortimenti. Temperaturata zasiteta vode para vo komorata e od 95 do 000C. Relativta vla`nost vozduhot e okolu 00%. Pritisokot parata vo metalnite komori zavisi od nivta konstrukcijata, hermerti~nosta, toplinskata izolacija, trajnosta i re`imot parewe. Vo yidanite i armiranobetonskite parilnici pritisokot vodeta para e od 0, do 0,3 bar i se kontrolira se redukcioniot paren ventil. Slika

83 Slika 22. Komora za direktno parewe bi~e gra a, ) kamari so bi~e gra a, 2) perforirani cevki, 3) otvor za odvod kondenzat, 4) sobiren sad, 5) kal~e za kondenzat, 6) dale~inski termometar, 7) za{titen paravan Indirektno parewe bi~eni sortimenti Ovoj metod e karakteristi~en po toa {to mediumot za parewe e zasite vode para i se sozdava vo komorata. Konstruktivno, komorite za indirektno parewe vo sporedba so komorite za direktno parewe mnogu se razlikuvat. Razlikata e vo gradbata podot kade postoi kal () polnet so voda, ~ii voden stolb iznesuva od 0,0 do 5,0 cm. Vo kalot se smesteni grejnite tela (2) niz koi pominuva sredstvoto za zagrevawe vodata. Kako sredstva za zagrevawe se koristat vode para, vrela voda ili ~isti termostabilni masla. Vo praktikata jraciolen ~in se poka`al zagrevaweto so vode para. Pri zagrevaweto so vrela voda ~ija temperatura ne e pove}e od 20 0C, zaradi pomaliot koeficient predavawe topli se javuva potreba za golemuvawe dol`ita grejnite cevki. Vo ponovo vreme se manifestira zagrevawe so ~isti termostabilni masla ili pozti pod ime i kako "termo-masla". Prednost masloto e {to brzo mo`e da se postigne 77

84 temperatura i do 300 0C bez pritisok. Isto taka, zaradi mo`nosta za postignuvawe visoka temperatura, instalacijata za zagrevawe vo odnos grejta povr{i e pomala vo sporedba pri zagrevaweto so vode para ili vrela voda. Sepak, sistemite za zagrevawe so koristewe termostabilni masla malku se koristat vo drvnoindustriskite kapaciteti, pred se zaradi visokata ce ~inewe masloto, negovo skladirawe, zamastuvawe cevkovodite i te{ko odr`uvawe sistemot. Tehnolo{ki (slika 23), kamarite so bi~e gra a (3) redeni vagoni po {inski kolosek (4) se transportiraat vo komorata. Vratite se zatvaraat i spored primenetiot re`im otpo~nuva procesot postepenoto zagrevawe. So predavaweto toplita od grejnite tela vodata, taa se zagreva. Zagreata voda od kalot isparuva i kako poles se dvi`i kon gornite zoni komorata, pri {to vleguva vo kamarite so bi~eta gra a i otpo~nuva procesot parewe. Vo komorata za vreme pareweto se odr`uva temperatura od 90 do 00 0C i relativ vla`nost vozduhot okolu 00%. Vremeto parewe, trae od 24 do 96 (h) vo zavisnost od vidot drvoto, po~etta vla`nost vo drvoto, debelita sortimentite i temperaturata parata. Grejnite tela pri indirektniot ~in parewe se postaveni vo kal so voda. Od dnoto kalot se rastojanie 5,0 cm. Nivoto vodata vo kalot e do 5,0 cm i se kontrolira so sistem za regulacija vodeniot stolb. Za zatopluvawe i isparuvawe vodata grejta cevka e so potreb ogrev povr{i. Od taa pri~i, parata koja slu`i kako medium za zagrevawe vodata e so pritisok jmalku 2,0 bar. Na izlezot od parilnicata cevkata e povrza so kondenzen sad za sobirawe kondenzatot vo cevkovodite i vra}awe vo kotlarskata postrojka, so {to se podobruva sistemot raciolizacija toplita. 78

85 Slika 23. Komora za indirektno parewe bi~e gra a, ) kal so voda, 2) grejni tela, 3) kamari so bi~e gra a Tehnolo{ka podgotovka i ciklus parewe sortimentite Bi~enite sortimenti koi se parat treba da bidat vo surova sostojba so minimal vla`nost od 35,0 do 40,0% i o~isteni od pilevi. ^isteweto pilevita e mo{ne z~ajno. Se vr{i ra~no ili mehanizirano. Ra~noto ~istewe e so ~etki, a mehaniziranoto u{te pri razbi~uvawe trupcite vo pilanska hala ma{i so vgrade ~etka. Vo sprotivno, mestata lepeni so pilevi po pareweto ostanuvaat temni damki. Toa e posledica intenzivniot proces hidroliza i oksidacijata pilevita so masivnoto drvo. O~isteta gra a se redi vo kompaktni kamari bez horizontalni i vertikalni praznini (bez letvi~ki). Na toj ~in se postignuva podolgo vreme zadr`uvawe vlagata, podobar kvalitet 79

86 vo ized~uvaweto bojata i iskoristuvawe kapacitetot komorata. Podgotovkata gra ata za parewe e neposredno po sortiraweto, so cel vo drvoto se zadr`i pogolem procent vlaga. Formiraweto kamarite so bi~e gra a se vr{i paleti i toa dvor od parilnicata. Po pravilo se slo`uva (redi) gra a od ist drven vid, so edkva debeli i pribli`no edkov po~eten procent vla`nost. Vo praktikata ~esto pati se slu~uva da se slo`uvaat sortimenti so razli~ debeli. Vo takov slu~aj, iako ne e prepora~livo, uslovite pareweto se reguliraat spored podebelite sortimenti. Podgotvenite kamari so vilu{kar ili vagon~iwa koi se dvi`at po {inski kolosek, se vnesuvaat vo parilnicata. Po vnesuvaweto, vratite hermeti~ki se zatvaraat i otpo~nuva procesot parewe spored odpred predvideniot re`im. Ciklusot parewe se sostoi od slednive tehnolo{ki fazi:. Polnewe komora - bi~eta gra a so vilu{kar ili vagon~iwa se vnesuva vo komorata. Vratite se zatvaraat. 2. Zagrevawe - spored primenetiot re`im sleduva faza zagrevawe bi~eta gra a. Se odviva postapno za da ne se slu~i o{tetuvawe sortimentite od gloto zagrevawe. Fazata zagrevawe trae od 3 do 6 h. 3. Parewe (aktiv faza) - faza vo koja pod vlijanie zasiteta vodeta para kaj drvoto otpo~nuva ized~uvawe bojata. Vo letniot period trae 24 h, a vo zimskiot okolu 36 h. 4. Postepeno ladewe - po prekinot dovodot mediumot za zagrevawe sleduva fazata postepeno ladewe bi~eta gra a. Vratite parilnicata se podotvoreni, drvoto se "smiruva" i ized~uvaat pregawata stati vo procesot pareweto. Fazata trae od 4 do 8 h. 5. Praznewe komora - pretstavuva posled faza od ciklusot. Vratite se otvaraat i parilnicata se prazni so sredstvata so koi e i vnese gra ata vo nea. 80

87 Procesot pareweto e ~isto empiriski. Za vreme pareweto gra ata, zaradi visokata temperatura, koncentracijata relativta vla`nost, kako i za ne ru{uvawe re`imot parewe, vo parilnicata ne e po`elno da se vleguva. Od tie pri~ini procesot pareweto ne e mo`no da se vodi i kontrolira so kontrolni {tici, bidej}i pri sekoja kontrola kamarite so gra ata se ladat, potoa povtorno zagrevaat, se ru{uva re`imot parewe, postapka koja krajno e nepo`el. Voobi~aeno e da se kontrolira kondenzatot koj mo`e da poslu`i kako indikator vo procesot pareweto. Vo po~etokot pareweto gra ata (faza zagrevawe) kondenzatot koj istekuva od komorata e bistar, vo aktivta faza se zamatuva, vo zavr{ta povtorno se izbistruva i pretstavuva sigl deka mo`e da se pomine vo fazata ladewe gra ata. Kondenzatot za kontrola se sobira izlezniot kal komorata vo staklen ili plasti~en sad. Bojata ili koloritetot pareta gra a ne se prepora~uva da se ocenuva okularno, tuku so koristewe sporedbeni uzorci vo boja t.n. etaloni, za{to okularta proce e subjektiv. Pareweto vo po{iroki razmeri j~esto se odnesuva za bukovata bi~e gra a, kaj koja krajot od tretiraweto stanuva ized~uvawe bojata belovita i srcevita i se dobiva boja sli~ mahagonovoto drvo. Taka, za parewe bukova bi~e gra a vo yidanite komori se koristi zasite vode para po nizok pritisok od 0, do 0,3 bar, temperatura od 95 do 000C i relativ vla`nost vozduhot okolu 00%. Povisok pritisok vodeta para od 0,33 bar se koristi za parewe bi~eni sortimenti vo komorite izgradeni od metalni (~eli~ni ili aluminiumski) kostruktivni sistemi. Pritisokot parata e 0,5 bar, temperatura od 98 do 00 0C i relativ vla`nost vozduhot okolu 00%. Pri povisoki pritisoci vodeta para od 0,5 bar, vremetraeweto pareweto se skusuva, no se odrazuva bojata gra ata i od boja cigla pominuva vo sivokafeava {to e nepo`elno. 8

88 Oprema komora Opremata komorata se sostoi od: - toplinska instalacija komora, - oprema za kontrola rabotata komorata, - transport oprema i - ostata oprema Toplinska instalacija komora Toplinskata instalacija komorite za direktno i indirektno parewe bi~e gra a mnogu ne se razlikuva. Taa e ista do vlezot cevkovodite vo komorite. Vtre vo komorite e razli~ zaradi razli~niot ~in parawe sortimentite. Od interes pretstavuva da se alizira i celokupnoto pojuvawe so vode para od kotlarskata postrojka kon potro{uva~ite. [ematski instalacijata e prika`a slika 24. Vo kotlarskata postrojka e smesten parniot kotel i glavniot razdelnik vode para so potrebnite uredi i instrumenti. Od parniot kotel () niz glavniot cevkovod (2) i glavniot paren ventil (3) parata se dopremuva do glavniot razdelnik para (4). Vo razdelnikot pregreata para se vla`i so vbrizgubawe voda ili kondenzat, stanuva zasite i se so~uva kon toplinskite potro{uva~i. Parnite ventili (5) i (6) se koristat za odvovod para kon drugi potro{uva~i. Za kontrola parametrite vodeta para glavniot razdeluva~ e opremen so termometar (7), manometar (8), ventil sigurnost (9), a za oddeluvawe kondenzatot kondenzen sad (0) i parni ventili () koi se vo sklop so kondenzniot sad. Na glavniot razdeluva~ vodeta para e smesten parniot ventil (2) so koj se pu{ta ili zapira protokot vodeta para kon podstanicata komorite za parewe. 82

89 Slika 24. Toplinska instalacija vo kotlarska postrojka, ) paren kotel, 2) glaven cevkovod, 3) glaven paren ventil, 4) glaven razdelnik para, 5 i 6) parni ventili za drugi potro{uva~i, 7) termometar, 8) manometar, 9) ventil sigurnost, 0) kondenzen sad, ) parni ventili vo sklop so kondezniot sad, 2) ventil za odvod para kon komorite,3) cevkovod za dovod para kon komorite Cevkovodot za dovod para (3) od glavniot razdelnik vo kotlarskata postrojka (4), do razdelnikot para vo potstanicata komorite za parewe, pretstavuva cevka toplinski izolira i instalira konzoli potpreni stolbovi ili vo kali pokrieni so zemjata. Pri monta`ata se postavuva pod klon do 5,0% kon sokata struewe parata za lesno izdvojuvawe kondenzatot. Vo slu~aj koga glavniot dovod parata od kotlarskata postrojka do komorite e podolg od 00 m, se javuva zaguba toplita i potreba od soodvetni dopolnuvawa vo opremata (dilatacioni sadovi, sekcii cevki i kondenzen sad za izdvojuvawe kondenzatot od instalacijata). Dijametarot cevkovodot se dimenzionira spored maksimalta brzi parata koja iznesuva do 30,0 m/s. Parnite ventili se dimenzioniraat spored pritisokot parata i dijametarot cevkovodite. Toplinskata instalacija komora za direktno parewe bi~eni sortimenti glavno se sostoi od cevkovod za dovod para od kotlarskata postrojka, razdeluva~ para, sistem ventili 83

90 koi slu`at za razveduvawe para kon sekoja komora, kondenzen sad i perforirani cevki za rasprskuvawe parata vo komorite. Toplinskata instalacija {to vodi kon komorite zavisi od brojot komorite koi go formiraat kompleksot parewe. Od razdeluva~ot para i parnite ventili parata se dopremuva vo komorata. Na sekoj ventil za dovod para odgovara ed komora za parewe bi~eni sortimenti. Principiel {ema e prika`a slika 25. Cevkovodot za dovod para () e vo direkt vrska so razdelnikot para vo kotlarskata postrojka. Niz nego vodeta para pominuva kon parnite ventili (4) koi se vo sklop so redukciskiot ventil (5) do razdelnikot para vo potstanicata komorite (0). Za pratewe i kontrola parametrite mediumot za parewe razdelnikot para e opremen so termometar (6), manometar (7) i ventil sigurnost (9). Za odvojuvawe kondenzatot se koristi kondenzen sad (3) so kontrola ventilite koi se vo sklop kondezniot sad (). Za brzo oddeluvawe kondenzatot od instalacijata se koristi kondezen sad (6). Razdelnikot para e opremen so tolku ventili za odvod para kolku {to ima komori. Toa z~i deka sekoja komora za parewe odgovara poseben odvoden ventil. Vo slu~ajot se 3 ventili za odvod para (8). Pri direktnoto parewe vode para do pred komorite se doveduva so cevkovodite (2). Ottuka direktno se vnesuva vo komorite (4), a niz perforiranite bakarni cevki (3) se rasprskuva kon kamarite so bi~e gra a(5). Cevkite vo komorata se izraboteni od bakar bidej}i se mnogu pootporni (vo sporedba so `eleznite) elektrolitskoto dejstvo metalot vo kiselata sredi koja vladee vo komorata. Za postignuvawe konstanten pritisok parata vo cevkovodite slu`i redukcioniot paren ventil (5). Redukcioniot paren ventil se dimenzionira spored vlezno-izlezniot pritisok parata i koli~estvoto protok parata. Od ekonomska i tehnolo{ka gled to~ka pri podolgite cevkovodi za dovod para redukcioniot ventil e smesten krajot cevkovodot blisku do 84

91 razdeluva~ot parata kon komorite. No, koga cevkovodot e relativno kus redukciskiot ventil se postavuva vo kotlarskata postrojka po~etokot dovodta cevka para kon komorite. Kondenzaciskite sadovi ili t.n. odvojuva~i kondenzatot se dimenzionirani vo odnos pritisokot parata i koli~estvoto kondenzatot, a se odbiraat po katalog proizvoditelot opremata Slika 25. Toplinska instalacija komora za direktno parewe sortimenti, ) cevkovod za dovod para, 2) ventil za ispu{tawe vozduh, 3) kondenzen sad, 4) parni ventili vo sklop redukciskiot ventil, 5) redukciski ventil, 6) termometar, 7) manometar, 8) parni ventili za odvod para kon komorite, 9) ventil sigurnost, 0) razdelnik para, ) ventili vo sklop kondezniot sad, 2) cevkovodi za dovod para vo komori, 3) perforirani bakarni cevki, 4) komori za parewe, 5) kamari so gra a, 6) kondenzen sad instalacijata Toplinskata instalacija komora za indirektno parewe bi~e gra a se razlikuva od instalacijata za direktno parewe sortimentite. Mediumot za plastifikacija drvoto e vode para koja direktno se sozdava vo komorata od grejnite tela koi se postaveni vo kal so odredeno nivo voda. Z~i, niz grejnite tela pominuva medium koj oddava topli vodata. Vodata se zagreva i pominuva vo gasovita agregat sostojba-para. Mediumot za 85

92 zagrevawe vodata vo kalot e vode para ili vrela voda so temperatura okolu 200C, {to se dopremuva od kotlarskata postrojka. Toplinska instalacija za indirektno parewe bi~eni sortimenti e prika`a slika Slika 26. Toplinska instalacija komora za indirektno parewe sortimenti ) cevkovod za dovod para, 2) ventil za ispu{tawe para, 3) parni ventili vo sklop redukciskiot ventil, 4) redukciski ventil, 5) termometar, 6) manometar, 7) razdelnik para, 8) ventili za odvod para kon komorite, 9) cevkovodi para vo komorite, 0) komori, ) grejno telo, 2) kondenzen sad instalacija, 3) cevkovod kondenzat, 4) ventili vo sklop kondezniot sad, 5) kondenzen sad razdelnik, 6) ventil sigurnost Vodeta para niz cevkovodot (), parnite ventili (3) i redukciskiot ventil (4) se dopremuva do razdelnikot para (7). Temperaturata i pritisokot parata se kontroliraat so termometarot (5) i manometarot (6). Kondenzatot od razdelnikot se otstranuva so kondezniot sad (5) i prate~kite parni ventili (4) i se stremi kon kotlarska postrojka. Vodeta para kon komorite za parewe (0) se doveduva niz cevkovodite (9), koi se vo direkt vrska so grejnite tela (). Po zavr{uvawe ciklusot plastifikacija drvoto sozdadeniot kondenzat vo grejnite tela se pribira vo kondenzniot sad (2) i niz cevkovodot (3) se so~uva kon kotlarskata postrojka. 86

93 Industriskata instalacija za plastifikacija drvoto vo komori po direkten ili indirekten ~in ja ~ini energetskata i vodovodta instalacija. Energetskata toplinska instalacija i mnogu poslo`e od vodovodta i otpo~nuva so instaliraniot paren kotel. Slika 27. Sozdadeta vode para vo kotelot () niz glavniot cevkovod (3) se dopremuva do razdelnikot para (4). Za kontrola parametrite parata temperatura, pritisok i zgolemen obem para se koristi termometarot (5), manometarot (6) i ventilot sigurnost (7). Vodeta para od izleznite parni ventili (9) }e se koristi za drugi potro{uva~i (su{ilnici), a so ventilite (8) niz cevkovodite (0) se so~uva vo komorite () za parewe gra ata. Kondenzatot od procesot parewe se sobira vo kondenzni sadovi (2) i preku cevkovod se sobira edno mesto vo sobirnikot za kondenzat (3). Vi{okot kondenzat od sobirnikot se pribira vo prelivnikot za kondenzat (4). So pumpata (5) se dopremuva do cisterta so voda (6). Vo cisterta se me{a so vodata i kako zagrean i predava izvesno koli~estvo topli {to e korisno za podignuvawe toplinskiot kapacitet vodata. Taka zagreata voda so pumpata za pojuvawe kotelot (20) se crpe od cisterta i so~uva vo parniot kotel (). Ovoj princip e dosta ekonomi~en vo odnos maluvawe potro{uva~kata tvrdo gorivo. Se ceni deka za{tedata tvrdo gorivo iznesuva od 20 do 25 % od vkupnoto koli~estvo tvrdo gorivo potrebno za parewe. So sve`a voda cisterta se sbduva od vodovod ili bur (7) za {to se koristi pumpata (8). Ciklusot se povtoruva. 87

94 Slika 27. Industriska energetska i vodovod instalacija / paren kotel, 2/ oxak, 3/ glaven cevkovod para, 4/ razdelnik vode para, 5/ termometar, 6/ manometer, 7/ ventil sigurnost, 8/ parni ventili kon komorite za parewe, 9/ parni ventili kon drugi potro{uva~i, 0/ cevkovod vode para do komorite za parewe, / komori za parewe gra a, 2/ kondenzen sad, 3/ sobirnik kondenzat, 4/ prelivnik kondenzat, 5/ pumpa za kondenzat, 6/ cister so voda, 7/ sve`a voda, 8/ pumpa za sve`a voda, 9/ ured za podgotovka sve`a voda i 20/ pumpa za pojuvawe kotelot. 88

95 Oprema za kontrola rabotata komorata Kaj yidanite i armirano-betonskite komori kontrola parametrite parewe gra ata ponekoga{ voop{to i ne postoi. Se raboti isklu~ivo vrz osnova empirija ili eventual kontrola bojata kondenzatot za odreduvawe stepenot parewe sortimentite. Me utoa, bez razlika dali parilnicite se od zastaren ili nov model, za kontrola parametrite pareweto, odnosno re`imot parewe, se koristat kontrolni instrumenti vo koi se vbrojuvat: - manometar, - termometar, - barometar i - mera~ potro{uva~ka para. Manometarot se koristi za postoja kontrola pritisokot koj vladee vo parilnicata vo odnos okolta sredi. Slika 28. So termometarot (termometar so `iva) se kontrolira temperaturata vla`ta para vo parilnicata. Slika 29. Barometarot slu`i za merewe pritisokot vo atmosferata pri otpo~nuvawe rabotata parilnicata. Uredot pozt kako "mera~ potro{uva~ka vode para", ili "mera~ koli~estvo topli", ili kuso "mera~ para", slu`i za ustanovuvawe potro{uva~kata topli. Vo praktikata za kontrola potro{uva~kata para sekoja komora se instalira po eden ured. Potro{uva~kata vode para se meri i centralno so uredi za t.n. central kontrola pove}e komori koi go formiraat sistemot parilnicata. Vo metalnite sovremeni parilnici za kontola procesot parewe se koristat avtomatski uredi. So niv se vospostavuvaat jmalku 8 programski podra~ja. Vo isto vreme avtomatski se meri temperaturata vozduhot i drvoto. Procesot plastifikacija drvoto mo`e da se vodi istovremeno vo dve komori so komplet sofisticira kompjuterska oprema. Slika

96 Slika 28. Manometar (U - cevka) Slika 29. Termometar Slika 30. Ured za avtomatsko vodewe procesot parewe Transport oprema Izborot transportata opremata zavisi od koncepcijata manipulacija so bi~enite sortimenti skladot za bi~e gra a. Transportot sortimentite skladot za bi~e gra a mo`e da bide po zemjeni ili asfaltirani pati{ta. Se koristi ~elen ili bo~en vilu{kar, potoa po industriski {inski kolosek ili portalni i mostni kranovi (digalki). Manipulacijata so vilu{kar ili avtokar e jednostav. Od skladot za bi~e gra a, podgotvenite sortimenti paleti so nego direktno se vnesuvaat vo komorite za parewe. 90

97 Polneweto i prazneweto komorata se izveduva i so obi~ni vagon~iwa ili vagoni so platfortma podigawe koi se dvi`at po {inski kolosek. Vagonite so platforma podigawe se poprakti~ni i opslu`uvaat pove}e komori. So niv gra ata se vnesuva, tie se prazt i ne ostanuvaat vo parilnicata za vreme traeweto procesot parewe. Platformata podigawe e mehani~ka ili hidrauli~. Se primenuvaat kaj parilnici so pogolemi kapaciteti. Obi~nite vagon~iwa zaedno so koli~estvoto gra ata direktno se vnesuvaat vo parilnicata i ostanuvaat do zavr{uvawe procesot pareweto. Nivta trajnost e male zaradi korozijata koja poteknuva od la~eweto kiselinite od drvoto. Vo slu~aj koga pareweto gra ata se vr{i vo jami, manipulacijata so gra ata jednostavno se izveduva so portalen kran Ostata oprema Vo ostatata oprema za nepre~eno rabotewe parilnicata se vbrojuva vodovodta i elektri~ta instalacija. Vodovodta instalacija ja so~inuvaat cevkovodite za dovod voda od hidrantite. Od hidrantite vodata se odveduva kon parilnilnicata za ~istewe, polnewe kalot so voda kaj parilnicite za indirektno parewe, kako i kalot kaj yvota za parewe. Elektri~ta instalacija se izveduva pod zemja, za{tite so vodootpor izolacija. Site uredi se uzemjeni i e osvetlen prostorot okolu objektot. Tuka se vbrojuva i opremata za kontrola vodata vo kalot pri indiretno parewe, kondenzni sadovi, elektronski digitalen vlagomer, sondi za merewe temperaturata i vlagata vozduhot, kako i ra~en alat za rabota Prednosti i nedostatoci vo konstruktivnite formi parilnicite Komorite izgradeni d zemjata (yidani, armirano-betonski ili metalni), vo sporedba so onie izgradeni vo zemja, imaat golema prednost vo odnos odr`uvawe postojanost temperaturata 9

98 zaradi dobriot toplinski kapacitet yidovite, podot i tavanot. Isto taka, povolnosta se manifestira i preku ednostavnosta i pokusoto vremetraewe manipulacijata so sortimentite (polnewepraznewe). Kako nedostatok im se prepi{uva, konkretno za yidanite i armirano-betonskite, puknuvawe yidovite kako posledica termi~kata dilatacija i kontrakcija yidovite {to se odrazuva golemuvawe potro{uva~kata toplinskata energija. Jamite za parewe vo prvo vreme bile meneti za hidrotermi~ka podgotovka surovita za izrabotka furniri, a pokasno prilagodeni i za parewe bi~eni sortimenti. Prednostite i nedostatocite im se sli~ni kako i pri dzemnite armirano-betonski parilnici. Yvota za parewe pretstavuvaat ponova metal konstruktiv instalacija za parewe sortimenti. Dobra osobi im e izvedbata termi~ka izolacija, so koja se postignuva za okolu 40,0% male potro{uva~kata toplinskata energija. Od nedostatocite z~ajni se slo`eta manipulacija so yvonoto i odr`uvaweto konstantniot dovod vode para pod ednoli~en pritisok. Iako, relativno poskapi vo sporedba so ostatite, se smetaat za raciolen tip parilnici. Avtoklavi. Glav prednost ovie uredi za parewe im e odli~ta hermeti~nost i mo`nost za prime pogolemi pritisoci vo tehnikata pareweto. Kako osnoven nedostatok se definira relativno maliot kapacitet, izborot antikoroziv oprema i visokata ce ~inewe. Vo posledno vreme za parewe bi~eta gra a se koristat metalni parilnici ili t.n. "prefabrikuvani parilnici", kaj koi grade`niot del e izraboten od re{etkasti aluminiumski konstrukcii. Yidovite im se aluminiumski paneli ispolneti so materijali za toplinska izolacija se debeli okolu 20 mm, za spre~uvawe zagubite topli i odr`uvawe temperaturata vo komorata koja iznesuva okolu 000C. 92

99 Re`imi za parewe bi~eni sortimenti Osnovta cel vo tehnikata pareweto bi~enite sortimenti e prome bojata i poka~uvawe plasti~nite osobini drvoto. Za kvalitetniot tretman vo odnos bojata (za~ajno za bukovata gra a) e prisustvoto kislorodot, po~etta vla`nost drvoto, temperaturata i relativta vla`nost 0 C, vozduhot. Optimalta temperatura parata e okolu 00 relativta vla`nost vozduhot 00% i minimal po~et vla`nost vo drvoto 35,0%. Isto taka, va`en faktor vrz prometa bojata drvoto e debelita bi~enite sortimenti. Re`im za parewe bukova gra a vo komori so debeli, 25,0; 50,0; 70,0 i 00 mm, spored Zahar`evskiй V.G./5/, e prika`an vo tabela 2. Tabela 2. Re`im za parewe bukova bi~e gra a vo komori Debeli bi e gra a b (mm) 25,0 Fazi parewe faza zagrevawe Z(h) 50,0 70,0 00,0 koloritet (boja) x xx x xx x xx x xx faza parewe (aktiv faza) Z2 (h) faza ladewe Z3 (h) vkupno vreme parewe Z (h) Legenda: x - rozovacrve boja, xx - temnocrve boja (boja yigla ili keramidno crve). 93

100 Prvata faza (faza zagrevawe), go opfa}a vremeto od po~etokot pareweto i trae se dodeka drvoto ne ja postigne temperaturata parata. Temperaturata postepeno se poka~uva. Vo ovaa faza zapo~nuva procesot plastifikacija, no drvoto zabele`itelno ne se obojuva. Vo vtorata faza (faza parewe), po~nuva procesot aktivno parewe temperatura parata okolu 000C i relativ vla`nost 00%. Vo ovaa faza stanuva obojuvawe drvoto. Pri zgolemen pritisok parata i pri poviska temperatura, no ne pove}e od 30 0C, procesot obojuvawe se zabrzuva. Tonot obojuvaweto zavisi od temperaturata, relativta vla`nost vozduhot i vremeto parewe. Tretata faza (faza ladewe), otpo~nuva so maluvawe temperaturata vo komorata. Va`no e ladeweto da se odviva postepeno. Pri ladedweto drvoto od vla`nite i zagreani povr{ini vlagata zabrzano isparuva. Zatoa e potrebno postepeno maluvawe temperaturata za toplinskite pregawa vo dvore{nite i vtre{nite sloevi drvoto da bidat vo ramnote`a. Zaradi parcijalniot pritisok parata bi~enite povr{ini gra ata mnogu brzo se su{at i krajot ladeweto parenoto drvo izgleda suvo. Procesot ladewe gra ata e do temperatura okolta sredi ili temperatura drvoto. Vo tabelata 3 e pretstaven re`im za parewe bukova bi~e gra a vo komori, so debeli od 0,0 do 00,0 mm, pri uslovi koga po~etta vla`nost vo drvoto iznesuva 40,0%. Temperaturata vo prva faza zagrevawe e od 40 do 55 0C, vo vtorata od 95 do 00 0C, a temperaturata vo tretata faza ili faza ladewe se sveduva temperaturata okolta sredi. Relativta vla`nost vozduhot vo komorata e okolu 00%. Re`imite avtoklavi se za parewe formiraat bukovi spored bi~eni kvalitetot sortimenti vo gra ata, temperaturata, pritisokot i relativta vla`nost vozduhot. So poka~uvawe pritisokot vo avtoklavata se sozdava mo`nost za 94

101 formirawe zasite vode para so poka~e temperatura d 000C. Temperaturata se dvi`i vo granica od 00 do 40 0C. Tabela 3. Re`im za parewe bukova bi~e gra a vo komori Vremetraewe pareweto Z (h) Debeli gra ata I faza II faza III faza Vkupno b (mm) Re`imi za parewe bukovata gra a so debeli od 20,0 do 00,0 mm za I-va i II-ra klasa kvalitet vo avtoklava, spored Nikolov S. /6/, se prika`ani vo tabelata 4. Plastifikacijata se odviva vo tri fazi (I-faza, II-faza i III-faza), pri temperatura vo avtoklavata okolu 35 0C.Tabeli 4 i5. Tabela 4. Re`im parewe bukova gra a vo avtoklava (I-klasa) Debeli sortimentite b (mm) Vremetraewe parewe Z (h) I faza II faza III faza Vkupno 20,0 3,0,0,0 5,0 30,0 3,5,0,0 5,5 40,0 4,0,5,0 6,5 50,0 4,5,5 5 7,5 60,0 5,5,5,5 8,5 70,0 6,5 2,0,5 0,0 80,0 7,0 2,5 2,0,5 90,0 8,0 2,5 2,0 2,5 00,0 9,0 3,0 2,0 4,0 95

102 Tabela 5. Re`im parewe bukova gra a vo avtoklava (II-klasa) Debeli sortimentite b (mm) Vremetraewe parewe Z (h) I faza II faza III faza Vkupno 20,0 2,5,0,0 4,5 30,0 3,0,0,0 5,0 40,0 3,5,0,0 5,5 50,0 4,0,5,0 6,5 60,0 4,5,5,5 7,5 70,0 5,5 2,0,5 9,0 80,0 6,0 2,5,5 0,0 90,0 7,0 2,5,5,0 00,0 8,0 3,0,5 2, Gre{ki pri parewe bi~eni sortimenti Vo tekot pareweto sortimentite stanuvaat nekoi gre{ki. Tie j~esto se vo forma : - puktini, - krivewe, - damki i - neednoobraz boja. Puktinite mo`at da bidat ~ela sortimentite. povr{ita ili obete Nastanuvaat pri brzo nekontrolirano zagrevawe, direktno biewe vodeta para drvoto i glo ladewe gra ata. Kriveweto e posledica nepravilno redewe sortimentite, koga tie ne le`at po celata povr{i podlogata. Isto taka, pri~i za taa gre{ka e i pu{tawe pregrea vode para, koja drvoto ne go pari, tuku go su{i. Damki se pojavuvaat povr{ita sortimentite koi prethodno ne se o~isteni od pilevita ili od kapewe kondenzatot pri parilnicite so ramen vtre{en tavan. 96

103 Neednoobraznost bojata se pojavuva po debeli gra ata. Pri~i e lo{iot kvalitet parewe, odnosno skuseno vremetraewe parewe, vnesuvawe vo komorata sortimenti so razli~ debeli i neized~e po~et vla`nost vo drvoto Tehni~ko-tehnolo{ka aliza komora za parewe bi~eni sortimenti Pri aliza parilnica za parewe bi~e gra a od z~ewe e da se definiraat: kapacitetot parilnicata, grade`ta konstrukcija, potrebata od toplinska energija, instalacijata za dovod topli i odvod kondenzatot. / Kapacitet parilnica Pod poimot kapacitet parilnica se podrazbira kolku m3 bi~e gra a se pari vo ed, dve ili pove}e komori. Vsu{nost pretstavuva t.n. "zafatninski kapacitet" i e merodaven za grade`ta izvedba parilnica pri odreduvaweto vtre{nite dimenzii ed, dve ili pove}e komori. Pokraj "zafatninskiot kapacitet" od z~ewe e i "efektivniot dneven ili mese~en kapacitet" koj go definira koli~estvoto gra a za parewe, vremeto manipulacija so gra ata i re`imot parewe. Gra ata koja se pari se redi vo kamari taka {to {ticite ili talpite horizontalno i vertikalno se redeni bez letvi~ki. Za odreduvawe drvta masa vo kamarata (~ista drv masa), porebno e da se zaat dvore{nite dimanzii za presmetka konturta zafatni i se mno`i so faktorot zafatninskata ispolnetost. Se presmetuva spored formulata: Vd = V fv... (56) Vd - ~ista drv masa vo kamara, (m3) V - kontur zafatni kamara, (m3) fv - faktor zafatninska ispolnetost kamarata so gra a, (fv = 0,6 0,8) Konturnite ili dvore{nite dimenzii kamarite so bi~e gra a j~esto se so slednive merki: 97

104 - dol`i, lk = 4,0 (m), (lmax = 7,0 m) - {iro~i, šk =,4 8,0 (m) - viso~i, a) vo ed eta`a, hk =,7 2,0 (m), b) vo dve eta`i, hk = 2,4 m; (2,2 = 2,4 m) Primer. Da se presmeta ~ista drv masa kamara so bi~e gra a. Nadvore{nite dimenzii kamarata se: dol`i lk = 4,0 m; {iro~i šk =,4 m i viso~i hk =,7 m. Faktorot zafatninska ispolnetost kamara so gra a, iznesuva fv = 0,6. Vd = V fv (m3) V = lk šk hk = 4,0,4,7 = 9,52 (m3) V = 9,5 (m3) Vd = 9,5 0,6 = 5,7 (m3) Vd 6,0 (m3) Zavisno od konturnite dimenzii kamarata so bi~e gra a zafatnita ~istata drv masa vo nea prose~no se dvi`i od 6,0 do 2,0 m3. 2/ Dimenzii parilnicata Dimenziite ed parilnica zavisat od brojot komorite koi ja formiraat (ed, dve ili pove}e komori). Alizata se odnesuva za parilnica so ed komora, so eden {inski kolosek i transporni koli~ki so koi gra ata se vnesuva-iznesuva od komorata. a) vtre{ni dimenzii komorata Vtre{ta dol`i komorata za parewe gra ata se presmetuva vrz osnova dimenziite kamarite so gra a, nivniot broj i rastojanijata me u kamarite po dol`i. Se presmetuva spored formulata: l n lk (n ) l 0... (57) L - vtre{ dol`i komora, (m) n - broj kamari so gra a, lk -dol`i kamarata so bi~e gra a, (m) l0 - rastojanie me u kamarite so gra a po dol`i, ~elniot yid i vrata ta komorata, l0 = 0,2 (m) 98

105 Vtre{ta {iro~i komorata se odreduva spored {iro~ita kamarata, bojot {inskite koloseci i rastojanieto od strani~nite yidovi do kamarata so bi~eta gra a. Se presmetuva spored formulata: b = šk n2 + (n2 + ) b0...(58) b - vtre{ {iro~i komora, (m) šk - {iro~i kamarata so gra a, (m) n2 - broj {inski koloseci, (j~esto eden), n2= b0 - rastojanie od strani~en yid do kamara so gra a, b0 = 0,2 0,3 (m) Vtre{ta viso~i komorata zavisi od viso~ita kamarata so bi~e gra a, viso~ita platformata koli~kata od {inite i rastojanieto me u kamarite so gra a i tavanot. Se presmetuva spored formulata: h hk h h0...(59) h - vtre{ viso~i komora, (m) hk - viso~i kamarata so bi~e gra a, (m) h - viso~i platformata koli~kata od {inite, h= 0,3 (m) h0 - rastojanie me u kamarata so gra a i tavanot, h0= 0,3 0,5 (m) b) dvore{ni dimenzii komora Nadvore{ta dol`i komorata se presmetuva spored formulata: ld l δ...(60) ld - dvore{ dol`i komora, (m) l - vtre{ dol`i komora, (m) δ - debeli ~elniot yid komora, (m) Nadvore{ta {iro~i komorata se presmetuva po formulata: b d b 2δ...(6) bd - dvore{ {iro~i komora, (m) b - vtre{ {iro~i komora, (m) δ - debeli strani~en yid komora, (m) Nadvore{ta viso~i se presmetuva po formulata: hd = h + δ + δ...(62) 99

106 hd - dvore{ viso~i komora, (m) h -vtre{ viso~i komora, (m) δ -debeli pod komora, (m) δ-debeli tavan komora, (m) 3/ Efektiven kapacitet komora Ciklusot parewe bi~eta gra a zavisi od vidot drvoto, debelita sortimentite i po~etta vla`nost drvoto. Prose~no iznesuva od 40 do 60 h. Se presmetuva spored formulata: E mk D T2 Vd...(63) T Emk - efektiven mese~en kapacitet komorata, (m3/mes) D - rabotni denovi vo mesecot, (neprekito rabotewe, D=30 denovi) T2 - rabotni ~asovi vo denot, T2 = 24 (h) hk h h h d h0 T - ciklus parewe gra a, T = (h) Slika 3. Napre en-dol`en presek komora za bi e gra a 00

107 l0 l0 l0 b0 b d b SK b0 lk l ld Slika 32. Nadol`en presek komora Primer 2. Da se presmetaat vtre{nite i dvore{nite dimenzii komora za parewe bi~e gra a. Sliki 3 i 32. Parametri: n= 2 kamari -broj kamari so bi~e gra a, l= 4,0 (m), /primer / -dol`i kamarata so bi~e gra a, -rastojanie me u kamarite so gra a po dol`i, ~elen yid i vratata (l0 = 0,2 m) komorata, -{iro~i kamara so bi~e gra a, šk =,4 (m), /primer / n2 = kolosek -broj koloseci vo komorata, -rastojanie od strani~en yid do kamara so gra a, -viso~i kamarata so bi~e gra a, b0 = 0,3 (m) hk =,7 (m), /primer / -viso~i platformata koli~kata od {inite, h = 0,3 (m) -rastojanie me u kamara so gra a i tavanot komorata, h0 = 0,4 (m) -rabotni denovi vo mesecot (neprekito rabotewe), -rabotni ~asovi vo denot, D = 30 de T2 = 24 (h) 0

108 -ciklus parewe gra ata, T = 50 (h) -debeli yidovite i podot, δ = 0,35 (m) -debeli tavanot, δ = 0,5 (m) Sleduva: -vtre{ dol`i komorata: l = l n + (n + ) l0 (m) l = 4,0 2 + (2 +) 0,2 = 8,6 (m) l = 8,6 (m) -vtre{ {iro~i komorata: b = sk n2 + (n2 +) b0 (m) b =,4 + ( + ) 0,3 = 2,0 (m) b = 2,0 (m) -vtre{ viso~i komorata : h = hk + h + h0 (m) h =,7 + 0,3 + 0,4 = 2,4 (m) h = 2,4 (m) -dvore{ dol`i komorata: ld = l + δ (m) ld = 8,6 + 0,35 = 8,95 (m) ld = 9,0 (m) - dvore{ {iro~i komorata: hd = h + δ + δ (m) hd = 2,4 + 0,35 + 0,5 = 2.9 (m) hd = 2,9 (m) - vtre{ zafatni komorata: V=l b h (m3) V = 8,6 2,0 2,4 = 4,28 (m3) V = 4,28 (m3) - koli~estvo gra a vo komorata: Vd = n Vd (m3) Vd = 2 6,0 = 2,0 (m3) Vd = 2,0 (m3) 02

109 - efektiven mese~en kapacitet komorata: E mk D T2 Vd T (m3/mes) E mk , (m3/mes) Emk = 73 (m3/mes) 4/ Topli za parewe bi~eni sortimenti Koli~estvoto topli za plastifikacija drvoto spored metodite parewe se presmetuva spored op{tata formula: Q = Q + Q2... (64) Q - vkupno koli~estvo topli za parewe sortimenti, (kj) Q - polez topli, (kj), Q2 - zagubi topli, (kj). Poleznoto koli~estvo topli (Q) se tro{i za zagrevawe bi~eta gra a, zagrevawe koli~kite i kolosekot, kako i za zagrevawe yidovite, podot i tavanot komorata. Se presmetuva spored formulata: Q = Qg + Qkk + Qzdt... (65) Qg - topli za zagrevawe gra ata, (kj) Qkk - topli za zagrevawe koli~kite i kolosekot, (kj) Qzdt - topli za zagrevawe yidovite, podot i tavanot, (kj) I Polezno koli~estvo topli (Q) / Topli za zagrevawe gra ata Q g Vd C dr ρ dr (t p t g )...(66) Qg - topli za zagrevawe gra ata, (kj) Vd - zafatni bi~eta gra a, (m3) Cdr - specifi~ topli drvoto, Cdr=,35 (kj/kg0c), /prilog -/ ρd r- gusti drvoto, (g/cm3); (kg/m3), tp - temperatura vo komorata, tg - temperatura gra ata pred parewe, /prilog -2/ tp= 00 0 (0C) (0C) Za zagrevawe,0 m3 bi~e gra a, koli~estvoto topli se presmetuva spored formulata: 03

110 Q m3 Qg Vd... (67) 2/ Topli za zagrevawe koli~kite i kolosekot Ovoj tip topli se presmetuva toga{ koga gra ata vo parilnicata se vnesuva so koli~ki koi se dvi`at po {inski kolosek. Pri polnewe-praznewe komorata so avtokar, ne se zema za aliza. Se presmetuva po formulata: Q kk Gkk C z (t p t g )...(68) Qkk - topli za zagrevawe koli~kite i kolosekot, (kj) Gkk - masa koli~kite i kolosekot, (Gkk 800 kg, za parilnica so eden kolosek i dve koli~ki) Cz - specifi~ topli za `elezo, Cz= 0,55 (kj/kg0c), /prilog -/ 3/ Topli za zagrevawe yidovite, podot i tavanot Q zdt Vzdt γ zdt C zdt t max t min...(69) 2 Qzdt - topli za zagrevawe yidovite, podot i tavanot, Vzdt - zafatni yidovite,podot i tavanot, (kj) (m3) γzdt - specifi~ masa materijalot od koj se izraboteni yidovite, podot i tavanot komorata, (kg/m3), /prilog -/ Czdt - specifi~ topli materijalot od se izraboteni yidovite, podot i tavanot komorata, (kj/kg0c), /prilog -/ tmax - max. temperatura do koja se zagrevaat yidovite, podot i tavanot komorata, (0C) tmin - min. temperatura do koja se ladat yidovite, podot i tavanot komorata, (0C) a) zafatni tavanot komorata: Vtavan = ld sd δ... (70) b) zafatni podot komorata: Vpod = ld sd δ... (7) v) zafatni yidovite: -strani~ni yidovi, Vs = (ld h δ) 2... (72) 04

111 - ~elen yid, Vc = b h δ... (73) Sleduva: Vzdt = Vtavan + Vpod + Vs + Vc...(74) II Zagubi topli (Q2) Vo komorite pri parewe gra ata za plastifikacija drvta masa se javuvaat i zagubi topli definirani kako: - zaguba topli niz yidovite komorata, - zaguba topli niz tavanot komorata, - zaguba topli niz podot komorata, - zaguba topli niz vratata komorata, - zaguba topli vo instalacijata mediumot za zagrevawe i - zaguba topli zaradi lo{a hermeti~nost komorata. 4/ Zaguba topli niz yidovite komorata Q zid A Δt K... (75) Qzid - zaguba topli niz vertikalnite yidovi komorata, (kj/h) (m2) A - dvore{ povr{i yidovite komorata, t - temperatur razlika me u temperaturata vo komorata i (0C) temperaturata vo atmosferata t = tp - tatm... (76) tp - temperatura vo komoratata, tp= 00 0 (0C) tatm - temperatura vo atmosferata (zimski period, tatm = - 200C) (0C) K - koeficient prenesuvawe topli, K K Σ... (77) δ α λ α 2... (78) δ Σ α λ α2 (kj/m2h) ednosloen yid pove}esloen yid δ δ δ δ2 δ3... n... (79) λ λ λ 2 λ 3 λn δ - debeli ednosloen yid, (m) 05

112 δ,δ2 δ3...δn-debeli sloevite yidot, (m) (kj/m2h0c) λ - toplinska sprovodlivost, λ,λ2,λ3...λn - toplinska sprovodlivost materijalite od koi yidot (kj/m2h0c) e praven, α - koeficient oddavawe topli od parata yidot, α = (kj/m2h0c) α2 - koeficient oddavawe topli od yidovite kon atmosferata, α2 `= 25,4 (kj/m2h0c) 5/ Zaguba topli niz tavanot komorata Q zid A Δt K...(80) Qtavan - zaguba topli niz tavanot komorata, (kj/h) A2 - dvore{ povr{i tavanot komorata, (m2) t - temperatur razlika me u temperaturata vo komorata (0C) i temperaturata vo atmosferata, t = tp - tatm... (8) tp= 00 0 (0C) tp - temperatura vo komorata, tatm - temperatura vo atmosferata (zimski period), K - koeficient prenesuvawe topli, K K Σ... (82) δ α λ α 2... (83) δ Σ α λ α2 tatm= - 20 (0C) (kj/m2h0c) ednosloen tavan pove}esloen tavan δ δ δ δ2 δ3... n...(84) λ λ λ 2 λ 3 λn δ - debeli ednosloen tavan, (m) δ,δ2 δ3...δn - debeli sloevite tavanot, (m) λ - toplinska sprovodlivost, (kj/m2h0c) λ,λ2,λ3...λn -toplinska sprovodlivost materijalite od koi tavanot e praven, (kj/m2h0c) α - koeficient oddavawe topli od parata tavanot, α = (kj/m2h0c) 06

113 α2 - koeficient oddavawe topli od tavanot kon atmosferata, α2=25,4 (kj/m2h0c) 6/ Zaguba topli niz podot komorata Qpod A Δt K...(85) Qpod - zaguba topli niz podot komorata, (kj/h) (m2) A - dvore{ povr{i podot komorata, t - temperatur razlika me u temperaturata vo komorata i (0C) temperaturata po~vata, t = tp - tpočva...(86) tp - temperatura vo komorata, tp = 00 0 (0C) tpočva - temperatura po~vata, K - koeficient prenesuvawe topli, K K Σ tpočva = 5 (0C) (kj/m2h0c)...(87) ednosloen pod δ α λ α 2...(88) pove}esloen pod δ Σ α λ α2 δ δ δ δ 2 δ 3... n... (89) λ λ λ2 λ3 λn δ - debeli ednosloen pod, (m) δ,δ2 δ3...δn - debeli sloevite podot, (m) λ - toplinska sprovodlivost, (kj/m2h0c) λ,λ2,λ3...λn -toplinska sprovodlivost materijalite od koi podot e praven, (kj/m2h0c) α - koeficient oddavawe topli od parata podot, (α= kj/m2h0c) α2 - koeficient oddavawe topli od podot kon po~vata, α2 = [ 8,4 + 0,06 (tn - tpočva)] 4,9... (90) tn - temperatura dvore{ta stra podot, tn = 3 (0C) 7/ Zaguba topli niz vratata komoratata Qvrata = A4 t K4...(9) 07

114 Qvrata - zaguba topli niz vratata komorata, (kj/h) (m2) A4 - povr{i vratata komorata, t - temperatur razlika me u temperaturata vo (0C) komorata i temperaturata vo atmosferata t = tp - tatm...(92) K4 - koeficient prenesuvawe topli, K4 K4 Σ... (93) δ α λ α 2... (93) δ Σ α λ α2 (kj/m2h0c) ednoroden materijal razli~ni materijali δ δ δ δ2 δ3... n... (94) λ λ λ 2 λ 3 λn δ - debeli ednoroden materijal od koj vratata e prave, (m) δ,δ2, δ3...δn -debeli sloevite vratata, (m) λ -toplinska sprovodlivost, (kj/m2h0c) λ,λ2,λ3...λn -toplinska sprovodlivost materijalite od koi vratata e prave, (kj/m2h0c) α - koeficient prenesuvawe topli od parata vratata, α = (kj/m2h0c) α2 - koeficient prenesuvawe topli od vratata kon atmosferata, α2 = 25,4 (kj/m2h0c) 8/ Zaguba topli vo instalacijata mediumot za zagrevawe Toplita vo vid zasite vode para (direktno parewe), vrela voda ili termostabilno maslo (indirektno parewe) vo komorata se doveduva niz cevkovod, dobro izoliran za spre~uvawe zagubite topli. Od z~ewe e cevkite za dovod zasite vode para da se postaveni pod klon vo soka dvi`ewe parata i vo jniskata to~ka povrzani so kondenzen sad za otstranuvawe kondenzatot koj se formira zaradi zagubata topli. Zagubata topli se presmetuva spored izrazot: 08

115 Q ins li π (t ip t atm ) K...(95) fkr Qins - zaguba topli vo instalacijata, (kj/h) li - dol`i instalacijata, (m) π - Ludolfov broj, (π=3.4) tip - temperatura zasite vode para, (0C) tatm - temperatura vo atmosferata, (0C) K - koeficient sprovodlivost topli, K = 5,0,0 (kj/m2h0c) fkr - faktor korekcija dvore{ta temperatura, fkr = 0 Koli~estvoto kondenzira vode para vo cevkovodot se presmetuva spored formulata: Q kond Q ins... (96) qisp Qkond - kondenzira vode para vo cevkovod, qisp - topli isparuvawe, (kg/h para) (kj/kg), /prilog - 3/ 9/ Zaguba topli zaradi lo{a hermeti~nost parilnicata Nesovr{enosta vo zatvaraweto parilnicata predizvikuva direkt zaguba del od toplita, koj od parilnicata izleguva vo atmosverata. Zagubite ne e mo`no da se opfatat i presmetaat so konkret formula, no se ceni deka iznesuvaat okolu 0,0% od vkupnoto koli~estvo topli za parewe gra ata. Primer 3. Da se presmeta potrebnoto koli estvo topli za parewe bukova bi e gra a po metodot direktno parewe. Pareweto se vr{i vo dzem komora izgrade od armiran beton so pod neposredno zemjata. Vratata parilnicata e od aluminium so toplinska ispol od mineral vol. Osnovnite dimenzii se spored slika 30 od primerot 2. Parametri: - zafatni bi e gra a, - specifi topli drvoto, - gusti drvoto, - temperatura vo komorata, Vd = 2,0 (m3) Cdr=,35(kJ/kg0C), /prilog / ρdr = 680 (kg/m3), /prilog 2/ tp = 00 (0C) 09

116 tg = 4 (0C) - temperatura gra ata pred parewe, Gkk= 800 (kg) - masa koli kite i kolosekot, - specifi masa `elezo, Cz= 0,55(kJ/kg0C),/prilog / γzdt = 2400 (kg/m3) - specifi masa za armiran beton, - maksimal temperatura zagrevawe tmax = 00 (0C) yidovite, podot i tavanot, - minimal temperatura zagrevawe tmin = 30 (0C) yidovite, podot i tavanot, - temperatura vo atmosferata (zimski period) tatm = - 20 (0C) - koeficient prenesuvawe topli od a= (kj/m2h0c) parata yidovite, tavanot i podot, - koeficient prenesuvawe topli od yidovite i tavanot kon a2 = 25,4 (kj/m2h0c) atmosferata, - toplinska sprovodlivost za armiran beton, λ = 7,33 (kj/m2h0c), /prilog / - temperatura od dvore{ta stra tn = 30 (0C) podot komorata, d = 6,0 (cm) - debeli vratata, - dol`i instalacijata za li = 60,0 (m) vod para - temperatura zasite vode para tip = 20 (0C) vo instalacijata, - faktor korekcija dvore{ta fkr = 0 temperatura, - isparuvawe vodeta para, qisp = 2205 (kj/kg), /prilog 3/ P = 2,0 (bar) - pritisok parata, I/ Polezno koli estvo topli (Q) / Topli za zagrevawe gra ata: Q g Vd C dr ρ dr (t p t g ) (kj) Q g 20, (00 4) (kj) Q g (kj) 0

117 Koli estvo topli za zagrevawe,0 m3 bi e gra a: Q m3 Qg Vd ,0 (kj/m3) Q m (kj/m3) 2/ Topli za zagrevawe koli~kite i kolosekot: Q kk Gkk C z (t p t g ) (kj) Q kk 800 0,55 (00 4) (kj) Q kk (kj) 3/ Topli za zagrevawe yidovite, podot i tavanot: Q zdt Vzdt γ zdt C zdt t max t min 2 (kj) Zafatnita yidovite, podot i tavanot Vzdt = Vtavan + Vpod + Vpod + Vs + Vc (m3) a) zafatni tavanot komorata: Dimenziite tavanot spored slika 3 - primer 2. Vtavan = ld sd δ (m3) Vtavan = 9,0 2,7 0,5=3,645 (m3) Vtavan = 3,6 (m3) b) zafatni podot komorata: Dimenziite za podot spored slika 3 - primer 2. Vpod = ld sd δ (m3) Vpod = 9,0 2,7 0,035 = 8,5 (m3) Vpod = 8,5 (m3) v) zafatni yidovite komorata: Dimenzii yidovite spored slika 3 - primer 2. - strani ni yidovi, Vs = (ld h δ) 2 (m3) Vs = (9,0 2,4 0,035) 2 = 5,2 (m3) Vs = 5,2 (m3) - elen yid, Vc = b h δ (m3) Vc = 2,0 2,4 0,35 =,68 (m3)

118 Sleduva: Vzdt = Vtavan + Vpod + Vs + Vc= 3,65+8,5+5,2+,68 = 28,96 (m3) Vzdt = 29,0 (m3) Q zdt 29, , (kj) 2 Q zdt (kj) Polezno koli estvo topli iznesuva: Q Q g Q kk Q zdt (kj) Q (kj) II/ Zagubi topli (Q2) 4/ Zaguba topli niz yidovite komorata: Q zid A Δt K (kj/h) a) dvore{ povr{i yidovite: h d h d Od primerot 2 sleduva: l d strani en yid b d elen yid - dvore{ dol`i strani en yid, ld = 9,0 (m) - dvore{ viso i strani en yid, hd = 2,9 (m) - dvore{ {iro i elen yid, bd = 2,9 (m) - dvore{ viso i elen yid, hd = 2,9 (m) A p (ld h d ) 2 (90 2,9) 2 52,2 (m2) A p b d hd 2,7 2,9 7,83 (m2) A A p A p2 60,03 (m2) A 60,0 (m2) 2

119 b) temperatur razlika: Δt t p t a tm (0C) Δt 00 ( 20) 20 (0C) Δt = 20 (0C) v) koeficient prenesuvawe topli: K,42 (kj/m2h0c) 0, ,33 25,4 K,42 (kj/m2h0c) Q sid 60,0 20, (kj/h) Q sid (kj/h) 5/ Zaguba topli niz tavanot komorata b d Q tavan A 2 Δt K 2 (kj/h) l d a) dvore{ povr{i tavanot (od primerot 2): - dvore{ dol`i tavanot, ld = 9,0 (m) - dvore{ dol`i tavanot, bd = 2,7 (m) A 2 ld bd 9,0 2,7 24,3 (m2) A 2 24,3 (m2) b) temperatur razlika: Δt t p t a tm 00 ( 20) 20 (0C) Δt 20 (0C) 3

120 v) koeficient prenesuvawe topli: K2 6,6 (kj/m2h0c) δ 0,5 α λ α ,33 25,4 K 2 6,6 (kj/m2h0c) Q tavan 24,3 20 6, (kj/h) Q tavan (kj/h) 6/ Zaguba topli niz podot parilnicata Q pod A 3 Δt K 3 (kj/h) a) dvore{ povr{i podot: Nadvore{ta povr{i podot parilnicata e ista so dvore{ta povr{i tavanot. Sleduva: A 3 A 2 24,3 (m3) b) temperatur razlika: Δt t p t roska (0C) Δt 00 5 (0C) Δt = 95 (0C) v) koeficient prenesuvawe topli: K3 δ α λ α2 α 2 [8,4 0,06 (t n t roska )] 4,9 (kj/m2h0c) α 2 [8,4 0,06 (30 5)] 4,9 4,48 (kj/m2h0c) K3 3,9 0, ,33 4,48 (kj/m2h0c) K 3 3,9 (kj/m2h0c) Q pod 24,3 95 3,9 32 (kj/h) Q pod 32 (kj/h) 7/ zaguba topli niz vratata komorata Q vrata A 4 Δt K 4 (kj/h) 4

121 h b a) dvore{ povr{i vratata: -viso~i vratata, h = 2,4 (m) -{iro~i vratata, b = 2,0 (m) -debeli vratata, δ = 0,06 (m) Konstrukcijata vratata e od ~ist aluminium so ispol za termi~ka izolacija mineral vol. δ0 debeli aluminium, δ0 = 0,005 (m) δ2 debeli mineral vol, δ2 = 0,05 (m) λ= λal= 880 (kj/m2h0c) - toplinska sprovodlivost Al. λ2= λmv=0,42 (kj/m2h0c) -toplinska sprovodlivost mineralta vol. Sleduva: A 4 h b 2,4 2,0 4,8 (m2) A 4 4,8 (m2) b) temperatur razlika: Δt t p t atm (0C) Δt 00 ( 20) 20 (0C) Δt 20 (0C) v) koeficient predavawe topli: K4 Σ δ Σ α λ α2 δ δ δ 2 λ λ λ 2 5

122 δ 2 δ O 2 0,005 0,00 (m) δ 0,00 (m) Σ δ 0,00 0,05 0, λ 880 0,42 K4 0, ,4 2,55 (kj/m2h0c) K 4 2,55 (kj/m2h0c) Q vrata 4,8 20 2, (kj/h) Q vrata 469 (kj/h) 8/ zaguba topli vo instalacijata mediumot za zagrevawe: Q ins l π (t ip t atm ) K fkr (kj/h) Pri pritisok, P = 2,0 (bar), temperaturata zasite vode para koja se doveduva vo komorata e so temperatura, tip=20 (0C). Q ins 60,0 3,4 [20 ( 20)] (kj/h) 0 Kondenzirawe vodeta para: Q kond Q ins 388 5,98 (kg/h para) qisp 2205 Q kond 5,98 (kg/h para) 9/ zaguba topli poradi lo{a hermeti~nost komorata Iznesuva 0,0% od vkupnoto koli~estvo topli za parewe bi~e gra a. Vkupno zagubite topli h iznesuvaat: Q h Q zid Q tavan Q pod Q vrata Q ins (kj/h) Q h (kj/h) Zagubi toplita vo odnos vkupnoto vreme parewe: Vkupnoto vreme parewe T= 50 h (od primer 2) Q 2 Q h T (kj) Q (kj) 6

123 Vkupnoto koli~estvo topli za parewe gra ata iznesuva: Q Q Q 2 (kj) Q (kj) Od toa koli~estvo za lo{a hermeti~nost komorata se zema 0,0%, taka {to zagubite zaradi lo{ata hermeti~nost se Q her 2000 (kj) Sleduva: Q Q Q 2 Q her (kj) Q (kj) Q = (kj) Potro{uva~ka topli za,0 m3 bi~e gra a Q m3 Q m3 Q 2 Q m3 Vd Vd (kj) ,0 880 (kj) 2,0 Q m3 880 (kj) Aliza potro{uva~kata topli (h): Parametri: -topli za zagrevawe gra ata, Q g (kj) -vreme zagrevawe (faza zagrevawe), gra ata od debeli 50.0 mm iznesuva, -vkupno zagubi topli (h), -zafatni bi~e gra a, buka so Z = 2 (h), tabela 2 Q h (kj/h) Vd 2,0 (m3) Sleduva: Potro{uva~ka topli (h) qh Qg Z (kj/h) 2 qh (kj/h) Vkupno potro{e topli (h) q q qh Q h (kj/h) q q (kj/h) Potro{uva~kata topli (h) za,0 (m3) iznesuva: 7

124 q m3 qg Vd (kj/h m3) 2,0 qm3 = 2359 (kj/h m3) Aliza potro{uva~kata vode para za,0 (m3) (h) - izrazeno vo (kg/h m3): Vodeta para e pod pritisok od,0 bar i kondenzira okolu 000C. Pri takvi uslovi sodr`ita kondenzatot, iv = 00 kj/kg, sodr`ita topli vo vodeta para, in = 2675 kj/kg, /prilog 3/. Toplita {to se predava iznesuva: i v in (kj/kg) i v in 2575 (kj/kg) Potro{uva~kata vode para izraze vo (kg/hm3) iznesuva: qkg q m3 in i v ,3 (kg/h m3para) 2575 qkg 8,3 (kg/h m3para) Potro{uva~kata vode para izraze vo (kg/m3) se presmetuva: qkgm3 qkg T (kg/m3) T 50 (h) qkgm3 8, (kg/m3) qkgm3 45 (kg/m3) Potro{uva~ka vode para Potro{uva~kata vode para vo jamite za parewe trupci zavisi od pove}e faktori. Poz~ajni se: vremenskiot period parewe (leten ili zimski), ~inot parewe (direktno ili indirektno), toplinskata izolacija jamite i zatvaraweto kapacite. Vo odnos vremenskiot period parewe vo zimski uslovi potro{uva~kata para se golemuva od 30,0 do 40,0%. 8

125 Prose~ta potro{uva~ka vode para za parewe,0 m3 h, trupci i prizmi za proizvodstvo furniri iznesuva od 0 do 8 kg/ m3h, ili od 360 kg/m3 do 650 kg/m3. Za parewe,0 m3 bukova gra a i frizi za parket, vo yida parilnica, pri pritisok parata od 0,0 do 0,02 bar, se tro{i od 460 do 930 kg para. Pri parewe,0 m3 bi~e bukova gra a vo metal parilnica pri pritisok parata od 2,0 do 6,0 bar prakti~no se tro{i od 400 do 520 kg/m3. Pri parewe bukovata gra a vo yvono za parewe, potro{uva~kata vodeta para za,0 m3 iznesuva okolu 350 kg/m3, a vo avtoklavi (metalni cilindri) 240 kg/m3. Vodeta para pri konstanten pritisok vo komorata predava topli. Koli~estvoto topli {to go predava,0 kg para e prika`ano vo tabela 6. Tabela 6. Koli~estvo topli {to predava,0 kg para Pritisok Topli P (bar) Q (kj/kg) 0, , ,5 2274, , , , , , , , , ,

126 6..2. Varewe drvoto Vareweto drvoto e tehnolo{ka postapka koja se vr{i so topla voda j~esto vo bazeni ili jami izgradeni vo zemja od armiran beton, prepe~eni tuli vo kombicija so ~eli~ni limovi. Bazenite se gradat otvoren ili zatvoren prostor. Na otvoren prostor konstruktivno se pokrieni so stre{nica za za{tita od atmosferskite vlijanija (sneg, do`d, sla i sl). Osnov cel vareweto e plastifikacija surovita (trupci ili prizmi ) za izrabotka lupeni furnirski plat i se~eni furnirski listovi. Vo vodata se vari: -surovi za furniri od koja treba da se otstrani smolata i mastite. (karakteristi~no za bor, smr~a, breza, jasen itn); - mnogu tvrdo drvo; -trupci so vla`nost pod to~ka zasitenost drvnite vlak; - drvo osetlivo parewe ( dab, pitom kosten i sl); - drvo osetlivo parewe so izrazeno rano i docno drvo, porozno i so {iroki drvni zraci. Pri pareweto se slu~uva zota ranoto drvo da se pregree, a zota docnoto drvo mnogu pokasno da se plastificira, pojava koja pri su{eweto predizvikuva branovidnost kaj furnirite. Mediumot za varewe (vodata) mo`e da bide vo sve`a sostojba ili prethodno koriste so poka~e temperatura. Zaradi smolite i mastite koi se la~at od drvoto i apsorbiraat vo vodata, za nejzino povekratno koristewe i se dodavaat alkalii (soda). Vo sve`a voda se varat zamrzti trupci i trupci so vla`nost pod to~ka zasitenost drvnite vlak. Vareweto vo prethodno koriste voda, vo sporedba so sve`ata, trae pokuso vreme, me utoa zaradi sodr`ita kiselinite od prethodniot turnus varewe, stanuva prome bojata drvoto. Najdobro i jbrzo se vari surovi vo surova sostojba i procesot trae se dodeka ne se vospostavi temperatura vo drvoto povisoka od optimalta za mehani~ka prerabotka ( primer, lupewe trupci i sl.) 20

127 Optimalta temperatura zagreanost za plastifikacija drvoto za proizvodstvo lupen furnir za nekoi drvni vidovi e prika`a vo tabelata 7. Tabela 7. Optimal temperatura zagreanost drvoto to (0C) Optimal temperatura Drven vid buka breza topola ela smr~a ari{ Metodi i re`imi za varewe drvoto Zagrevaweto vodata vo bazenot se vr{i dva ~i i toa: -direkten ~in i -indirekten ~in. Pri direktniot ~in za zagrevawe vodata vo bazenite za varewe, od toplinskiot izvor (kotlarska postrojka) direktno se vnesuva vode para. Vodeta para vo kontakt so vodeta masa i predava topli i vodata se zagreva do optimalta temperatura. Indirektniot metod se razlikuva od direktniot. Zagrevaweto vodata vo bazenot e so cevki niz koi pominuva vode para so temperatura od 00 do 00C. Maksimalno se koristat toplinskite Temperaturata svojstba vodata mediumot vo za bazenot varewe se drvoto. regulira spored temperaturata i koli~estvoto vlezta para od kotelot. Vareweto drvoto se odviva po t.n. "blagi" i "ostri" re`imi. Tretitaweto drvoto po "blagi" re`imi se definira vo temperaturen interval od 40 do 500C, a spored "ostrite" temperaturata e vo granica od 70 do 900C. Vremetraeweto varewe drvoto po "ostri" re`imi e pokuso za okolu 30,0% vo sporedba so "blagite" re`imi. 2

128 Grafi~ki ~in za odreduvawe vremeto varewe i plastifikacija trupci za izrabotka lupen furnir spored Kolman F. ( Kollmann F.) /3/, e prika`an slikata 33. Osnovno e deka so golemuvawe dijametarot trupcite, vremeto varewe e podolgotrajno i uka`uva potreba za sortirawe surovita vo odnos dijametarot. (h) 0 Vreme varewe 00 tv = temperatura voda ( c) tv=93 ( C) 90 Vo = 0, Vo = 0,64 tv=77 ( C) 60 Vo = 0,5 tv=66 ( C) Vo = 0,42 tv=49 ( C) Pre~nik trupcite (mm) Slika 33. Odnos dijametarot trupcite i vremeto varewe Za odreduvawe vremeto varewe i postignuvawe optimal temperatura po obemot "restrolta" pri izrabotkata lupen furnir, spored Flaj{er H.O (Fleischer H.O.) /4/, e predlo`en grafikon prika`an slikata 34. Spored nego i vo kombicija so grafikonot slika 35, (Odnos me u faktorot korekcija i gustita drvoto), mo`e da se opredeli vremeto zagrevawe. Primer. Da se presmeta vremeto zagrevaawe bukovi trupci. Parametri: -dijametar trupci, d = 6,0 (cm) - gusti drvoto, γ = 0,7 (g/cm3) -temperatura zagreanost trupci, t = 40 (0C) - vreme varewe, Z7 = 7 (h), /grafikon slika 35/ - faktor korekcija za zagrevawe drvoto so voda, fk =,8, /grafikon slika 34/. 22

129 Vremeto zagrevawe se presmetuva spored formulata: Z 6 Z 7 fk (h) Z 6 7,8 20 (h) Z6 = 20 (h) (0C) Slika 34. Odnos me u vremeto zagrevawe i gustita drvoto pri varewe drvoto Faktor korekcija,5,4,3 zagrevawe so voda,2,,0 0,9 zagervawe so para 0,8 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 Gusti drvoto 0,8 0,9 (g/cm³) Gusti drvoto Slika 35. Odnos me u faktorot korekcija i gustita drvoto pri varewe i parewe drvoto 23

130 Spored Rabaxiski B. i Zlateski G. /20/, optimalnite temperaturi za plastifikacija drvoto i izrabotka furnir od buka vo zimski period iznesuvaat: lupen minimal temperatura povr{ita drvoto 290C, maksimal 520C, sred 40,50C; "rest-rolta" so dijametar 2,0 cm, minimal 390C, maksimal 490C, prose~ temperatura 440C. Optimalnite temperaturi za istiot drven vid vo letniot period se: minimal povr{ita drvoto 470C, maksimal 560C, sred 5,50C; "rest-rolta" so dijametar 2,0 cm, minimal 440C, maksimal 570C, sred temperatura 50,50C. Pri vareweto brezovi trupci so dijametar od 26,0 cm, meneti za izrabotka lupeni furnirski plat, vremeto plastifikacija iznesuva 30 h, pri temperatura vodata od 30 do 350C Uredi za varewe drvoto Uredite za varewe drvoto za negova plastifikacija pretstavuvaat bazeni ili jami izgradeni otvoren prostor, pod stre{nica ili vo zatvoren prostor. Zavisno od primenetata tehnoligija mo`at da bidat so neperiodi~no (neprekito) i periodi~no (prekito) dejstvo. Vo odnos konstruktivta izvedba tie se izgradeni vo forma nezavisni sekcii, polneti so voda, pokrieni so kapaci. Polneweto i prazneweto jamite se vr{i so portalen kran ili most digalka, so nosivost od 0,5 do 35 t. Slika 36. Slika 35. Bazeni za varewe surovi, ) bazen, 2) yid, 3) surovi za varewe, 4) kran, 5) kolosek kranot, 6,7) transportni uredi-pred varewe 8) skladirawe-pred varewe, 9,0,) transportni uredi-po varewe, 2) kapak, 3) ispustni otvori 24

131 Bezenite izgradeni pod stre{nica se poprakti~ni od onie vo zatvoreniot prostor. Prednost e {to lesno se opslu`uvaat, vodeta para slobodno se raznesuva, a kako nedostatok im se prepi{iva pogolemata zaguba toplinska energija. Gradbata bazenite vo zatvoren prostor e neprakti~ zaradi golemata kondenzacija parata po yidovite prostorijata i svetlinskite otvori, razru{uvawe (smrznuvawe), visokata yidovite relativ pri niski vla`nost temperaturi vozduhot vo sredita rabota, za {to e potreben sistem za ventilacija itn. Brojot bazenite zavisi od kapacitetot tehnolo{kiot proces, primer, lupewe trupci vo proizvodstvoto {perplo~i. Dol`ita bazenot treba da odgovara jgolemata dol`i trupcite so dodatok sigurnost pri polnewe i praznewe od 0,3 do 0,5 m. [iro~i od 2,0 do 5,0 m i dlabo~i od,5 do 3,5 m. Nad povr{ita zemjata se gradi betonski yid vo viso~i od 0,5 do,5 m, za sigurnost pri raboteweto rabotnicite. Slika 37. d a g v.. b Slika 37. Bazen za varewe trupci, a) yid d zemja, b) dlabo~i bazen, v) {iro~i bazen, g) zemje podloga, d) kapak Pred otpo~nuvawe procesot varewe za plastifikacija drvoto vo zimskiot period koga surovita mo`e da bide i smrzta, za topewe smrztite kristali vo drvoto se koristi voda zagrea temperatura od 5 do 350C. Vo toplite godi{ni 25

132 periodi, vodata ne se zagreva, za{to nejzita temperatura vo jamite iznesuva pove}e od 200C. Vo praktikata pri vareweto trupcite za plastifikacija se konstruirani bazeni so motovilo Slika 38. Motoviloto (3) e prikrepeno osovi (4) postave dve le`i{ta pricvrsteni bo~nite strani bazenot (2). Pri polneweto, trupcite () so svojata te`i pritiskaat eden od kracite (9). So vrtewe kracite motoviloto e ovozmo`eno polnewe bazenot od edta stra, od drugata praznewe plaficiranite trupci. Yidovite bazenot (2) se armirano-betonski, prema~kani so cementen malter ili plasti~ni premazi otporni voda, kiselini i temperatura. Za les manipulacija so trupcite, vo bazenot se vgraden zaobleni metalni {ini (8). Do bazenot vodat dva cevkovoda i toa eden za sve`a voda (6) i drug za vode para (5). Ispu{taweto iskoristeta voda e niz poseben cevkovod opremen so filter (7). Za intenzivno i kvalitetno varewe surovita, vo letniot period temperaturata vodata se odr`uva od 45 do 500C, a vo zimskiot od 75 do 800C. Vo vkupnoto vreme tretirawe trupcite koga tie se zamrzati vo zimskiot period e vklu~eno i vremeto zagrevawe i topewe ledot koe varira od 3 do 2 h vo zavisnost od vidot drvoto i dimenziite surovita Slika 38. Bazen za plastifikacija drvoto, ) trupci, 2) bazen, 3) motovilo, 4) osovi, 5) cevkovod so ventil za vode para, 6) cevkovod so ventil za sve`a voda, 7) cevkovod za ispu{tawe koriste voda so filter, 8) zaobleni {ini, 9) kraci motovilo 26

133 Kapacitet i broj bazeni za varewe drvo ) Dlabo~i bazen od radiusot motoviloto H = R + h2... (97) H - dlabo~i bazen od radiusot motoviloto, (m) h2 - rastojanie me u zaoblenite {ini i dnoto bazenot, h2 = 0,2 0,3 (m) R - radius motovilo, (m) 2) Dlabo~i bazen od stra utovar trupci H = H + h3 = R + h2 + h3...(98) H - dlabo~i bazen od stra utovar trupci, (m) h3 - razlika vo viso~ita yidovite, h3 = 0,2 0,25 (m) 3) Najmala {iro~i bazen A = lsr + 2ks... (99) (m) A - jmala {iro~i bazen, lsr - sred dol`i trupci, (m) ks -dodatok sugurnost, 2ks= 0,2 0,25 (m) 4) Najgolema {iro~i bazen A = A + 2ks = A + 2ks + 2ks = A +4ks...(00) A - jgolema {iro~i bazen, (m) 5) Dol`i bazen L 2 (R 2r )... (0) L- dol`i bazen, (m) R - radius motoviloto, (m) r - rastojanie od krakot motoviloto do zaoblenite {ini, r = 0,5(m) 6) Kapacitet bazen E n T... (02) z7 27

134 E2 q T... (03) z7 E - kapacitet bazen, (parčinja/sme) E2 - kapacitet bazen, (m3/sme) n - broj trupci T- rabotno vreme vo sme, (min/sme) Z7 -vremetraewe varewe, (h) Proizvodnosta ili kapacitetot bazenot mo`e da se presmeta i vrz osnova formulata: E 3 L H l sr m 2 k 2... (04) E3 - kapacitet bazen, (m3/god.) m2 - broj ciklusi vo godita k2 -koeficient zapolnetost bazen, k2 = 0,45 0,65 7/ Broj bazeni: n = M / E3 M - godi{no koli~estvo trupci za varewe, (m3/god.) (m3/god.) E2 - kapacitet bazen, Primer. Da se presmeta kapacitet i broj bazeni plastifikacija bukovi trupci po pat varewe. Parametri: -sred dol`i trupci, lsr = 3,0 (m) -godi{no koli~estvo trupci za varewe, M = (m3 ) -dol`i bazen, L = 3,8 (m ) -viso~i bazen, H = 3,5 (m) -broj ciklusi vo godita, m2 = 83 -koeficient zapolnetost bazenot, k2 = 0,65 E3 = L H lsr m2 k2 (m3/god) E3 = 3,8 3,5 3,0 83 0,65 = 656 (m3/god) E3 = 656 (m3/god). n = M / E3 = / 656 = 6,04 n = 6 bazeni 28 za

135 Bazenite za toplinska plastifikacija drvoto, j~esto se koristat za trupci meneti za proizvodstvo lupen furnir so dijametri pogolemi od 60,0 cm, zaradi slo`eta manipulacija so niv, kako i zaradi maluvawe opasnosta od pojava gre{ki, j~esto puktini ~elata ili po obemot trupcite. Trupcite vo bazenot se pritisti eden do drug i potpolno se potopeni vo voda. Iako plastifikacijata drvoto po pat varewe poka`uva prednosti vo sporedba so pareweto, kako {to se kontrola i regulacija temperaturata vodata, polesno odr`uvawe pro~istuvawe i sli~no, sepak vo praktikata pomalku se primenuva zaradi te{kata izvedba vodootpornosta i nepropuslivosta bazenite. So prime t.n. "blag re`im varewe" ili "blago varewe", od bukovi prizmi se dobivaat se~eni furniri so svetli tonovi po bojata, {to nemo`e da se postigne so indirektnoto, a u{te pote{ko so direktnoto parewe. Spored Kolin B /2/, vareweto bukovi prizmi za plastifikacija drvoto i dobivawe kvalitetni se~eni furnirski listovi vo letniot period iznesuva 36h, pri maksimal 0 temperatura zagreanost vodata do 90 C Topli za plastifikacija pri varewe drvoto Op{toto koli~estvo topli za plastifikacija surovita pri postapkata varewe se presmetuva spored formulata: Qv = Qpv + Qzv... (05) Qv - topli za plastifikacija drvoto, (kj) Qpv - polez topli, (kj) Qzv - zagubi topli, (kj) Poleznoto koli~estvo topli (Qpv) se tro{i za zagrevawe vodata vo bazenot, zagrevawe yidovite i dnoto bazenot, zagrevawe drvoto i zagrevawe kapakot bazenot. Pod poimot zagubi topli (Qzv) pri varewe drvoto se podrazbira neophodno koli~estvo topli koe se gubi niz yidovite i dnoto bazenot kon po~vata, zaguba topli vo 29

136 instalacijata mediumot za zagrevawe vodata vo bazenot i zaguba topli zaradi lo{a hermeti~nost bazenot. Poleznoto koli~estvo topli se presmetuva spored izrazot: Qpv = Qvv + Qzdv + Qdv + Qkv... (06) Qvv - topli za zagrevawe vodata vo bazenot, (kj) Qzdv - topli za zagrevawe yidovite i dnoto bazenot, (kj) Qdv - topli za zagrevawe drvoto vo bazenot, (kj) Qkv - topli za zagrevawe kapakot bazenot, (kj) I Polezno koli~estvo topli / Topli za zagrevawe vodata vo bazenot Q vv = 490 (Vbv - Vdv ) (t vv - t pv )... (07) Zv Qvv - topli za zagrevawe vodata vo bazenot, (kj/h) Vbv - vtre{ zafatni bazenot, (m3) Vbv = Šb hb lb... (08) Sb - vtre{ {iro~i bazenot, Sb = (m) Hb - vtre{ viso~i bazenot, hb = (m) Lb - vtre{ dol`i bazenot, Lb = (m) Vdv - zafatni trupci vo bazenot, (m3) Vdv = Vbv fv... (09) fv - faktor zapolnetost jamata so surovi-varewe, fv=0,6 0,75 tvv - max. temperatura zagreanost vodata vo bazenot, (0C) tpv - po~et temperatura vodata vo bazenot, (0C) Zv - vreme neprekita rabota bazenot-varewe, Zv=20 50 (h) 2/ Topli za zagrevawe yidovite i dnoto bazenot Q zdv Vzdv γ zdv C zdv ( t vv t zdv )... (0) 2 Zv Qzdv - topli za zagrevawe yidovite i dnoto bazenot, (kj/h) Vzdv - zafatni yidovite i dnoto bazenot, (m3) γzdv - specifi~ masa materijalot od koj se izgradeni yidovite i dnoto bazenot, (kg/m3), /prilog / 30

137 Czdv - specifi~ topli materijalot od koj se izgradeni yidovite i dnoto, (kj/kg0c), /prilog / tzdv - temperatura vtre{ta povr{i oladenite yidovi i dnoto bazenot, (0C) 3/ Topli za zagrevawe drvoto Q dv ρ dv Vdv C d (t srv t pdv )...() Zv Qdv - topli za zagrevawe drvoto, (kj/h) ρd - gusti drvoto, (kg/m3) Vdv - zafatni trupcite vo bazenot, (m3) Cd - specifi~ topli drvoto, (kj/kg0c) tsrv - sred temperatura zagrevawe drvoto, (0C) tpdv - po~et temperatura drvoto, (0C) 4/ Topli za zagrevawe kapakot bazenot ` Q kv Gkv Ckv (t kv max. t kv min. )...(2) Zv Qkv - topli za zagrevawe kapakot bazenot, (kj/h) Gkv - masa kapakot bazenot -varewe /drvo-al/, Gkv= (kg) Ckv - specifi~ topli materijalot od koj e praven kapakot bazenot za varewe, Ckv(drvo-Al) =,28 (kj/kg0c) tkv max.- max.temperatura zagrevawe kapakot bazenot - varewe, tkv max.= (0C) tkv min.- min.temperatura do koja kapakot bazenot za varewe se ladi, /zimski jnepovolen period/, tkv min.= - 5 (0C) Zagubata topli pri varewe za plastifikacija drvoto se presmetuva spored izrazot: Qzv = Qzzv + Qziv + Qzhv...(3) Qzzv - zaguba topli niz yidovite i dnoto bazenot, (kj) Qziv - zaguba topli vo instalacijata mediumot za zagrevawe vodata vo bazenot, (kj) Qzhv - zaguba topli zaradi lo{a hermeti~nost bazenot,(kj) 3

138 II Zagubi topli / Zaguba topli niz yidovite i dnoto bazenot Q zzv F K (t vm t vp )...(4) Zv F - povr{i niz koja se gubi toplita, (m2) K - koeficent sprovodlivost topli, (kj/m2h0c) tvm - temperatura mediumot /voda/ za varewe, tvm= (0C) tvp - temperatura po~vata okolu bazenot, tvp, od -5 do +20 (0C) Koeficientot sprovodlivost topli za ednosloen yid se presmetuva spored formulata: K... (5) δ α λ α 2 α - koeficient prenesuvawe topli voda koja ne vrie a) kon yidot, α= (kj/m2h0c) b) od yidot kon po~vata, α = 4,9 50,3 (kj/m2h0c) δ - debeli yidot i dnoto bazenot, (m) λ - toplinska sprovodlivost materijalot od koj e izgraden bazenot za varewe, (kj/mh0c), /prilog -/. α2 - koeficient prenesuvawe topli od yidot kon po~vata (kj/m2h0c). Se presmetuva spored formulata: α2 = [ 8,4 + 0,06 (tv - tvp)] 4,9...(6) tv - temperatura dvore{ta stra yidot bazenot (0C) 2/ Zaguba topli vo instalacijata mediumot za zagrevawe vodata vo bazenot Q ziv li π K (t ip t pv )...(7) Zv li - dol`i cevkovodot instalacijata-varewe, (m) π - Ludolfov broj, (π=3,4) tip -temperatura parata za zagrevawe vodata vo bazenot-varewe, tip = (0C) K-koeficient sprovodlivost topli, 32 (kj/m2h0c)

139 7/ Zaguba topli zaradi lo{a hermeti~nost bazenot Soodveten matemati~ki izraz ili formula za presmetka ovoj vid zaguba topli ne postoi. Po empiriski pat e konstatirano deka zagubite se dvi`at do 0,0% od vkupnoto koli~estvo topli potrebno za varewe surovita. Spored Kolman F. ( Kollmann F.) /3/, zagubite topli pri plastifikacija drvoto po metodot varewe iznesuvaat od 4,0 do 2,0%, od vkupnoto koli~estvo polez topli Tehni~ko-tehnolo{ka aliza bazen za varewe drvo Alizata e prakti~en primer vo koj se opfateni i presmetani site potrebni elementi za konstrukcijata i potrebta potro{uva~ka toplinska energija bazen za varewe drvoto. Primer. Da se odredi potrebnoto koli~estvo topli za plastifikacija bukovi trupci po pat varewe. Vareweto se odviva vo bazen izgraden vo zemja od armiran beton. Parametri: -specifi~ta masa armiran beton, γ = 2400 (kg/m3), -specifi~ topli, C = 0,922 (kj/kg0c), /prilog / -toplinskata sprovodlivost, λ = 7,33 (kj/m0ch), /prilog / /prilog / -vtre{nite dimenzii bazenot : dol`i Lb= 4,0 (m), {iro~i šb= 2,0 (m) i viso~i hb= 2,5 (m), lvn= 0,5 (m) -viso~i yid bazenot d zemjata, -koeficient zapolnetost bazenot so surovi, fv= 0,75 -po~etta temperatura vodata vo bazenot, tpv= 0 (0C) -krajta temperatura zagreanost vodata, tvb= 85 (0C) -vreme neprekito rabotewe bazenot, Zv= 20 (h) -temperatura vtre{ta povr{i oladenite yidovi bazenot, -gustita drvoto (buka), -specifi~ topli za drvoto, tzdv= 5 (0C) ρ= 680 (kg/m3) Cd=,35 (kj/kg0c) -po~etta temperatura drvoto za varewe /zimski period/, tpv= - 5 (0C) -sred temperatura zagrevawe drvoto, tsrv= 55 (0C) 33

140 Gkv= 450 (kg) -masa kapakot (drvo-al), -specifi~ topli materijalot od od koj kapakot e praven, Ckv(drvo-Al) =,28 (kj/kg0c) /prilog / -max. temperatura zagrevawe kapakot, tkv max.= 70 (0C) -min. temperatura ladewe kapakot, tkv min.= - 5 (0C) -koeficient prenesuvawe topli vodata koja ne vrie, od α= 45 (kj/m2h0c) yidot kon po~vata, -temperatura dvore{ta stra yidot, tv= 30 (0C) -temperatura po~vata okolu bazenot, tvp= 2 (0C) -temperatura mediumot za varewe (ista so krajta temperatura tvv= tvm= 85 (0C) zagreanost vodata), tip= 00 (0C) -temperatura para za zagrevawe vodata, li= 60 (m) -dol`ita instalacijata dovod para, -koeficient sprovodlivost topli instalacijata mediumot za zagrevawe vodata vo komorata, Zabele{ka: pri matemati~ka aliza K= 6,0 (kj/m2h0c). da se koristat patstvija od materijata obrabote vo podpoglavjeto Sleduva: I Op{to koli~estvo topli za plastifikacija drvoto Qv = Qpv + Qzv (kj) Qpv-polezno koli~estvo topli, (kj) Qzv-zagubi topli, (kj) Qpv = Qvv + Qzdv + Qdv + Qkv (kj) Qzv = Qzzv + Qziv + Qzhv (kj) I Polezno koli~estvo topli za plastifikacija drvoto / Topli za zagrevawe vodata vo bazenot: Q vv = 490 (Vbv - Vdv ) (t vv - t pv ) (kj/h) Zv a) vtre{ zafatni bazenot: Vbv = Sb hb lb (m3) Vbv= 2,0 2,5 4,0 = 20,0 (m3) Vbv = 20,0 (m3) 34

141 b) zafatni trupcite vo bazenot: Vdv = Vbv fv (m3) Vdr = 20,0 0,75 = 5,0 (m3) Vdv = 5,0 (m3) /Topli za zagrevawe vodata vo bazenot Qvv = 490 (20,0-5,0) ( 85-0) /20 = 3094 (kj/h) Qvv = 3094 (kj/h) 2/ Topli za zagrevawe yidovite i dnoto bazenot t vv t zdv ) 2 Zv (kj/h) h J Nadvore{ni merki jamata: hj h J l J lj Q zdv Vzdv γ zdv C zdv ( Vtre{ni merki jamata: sj sj sj Nadvore{ni dimenzii: (m) a) dol`i, b) {iro i, Š = 2,6 (m) b) {iro i, Šb = 2,0 (m) v) dlabo i, hb = 2,8 (m) v) dlabo i, hb = 2,5 (m) a) dol`i, Lb = 4,6 Vtre{ni dimenzii: Lb = 4,0 (m) g)debeli yidovi i dno bezen, δ =0,3 (m) Slika 39. Dimenzii bazen 0,3 4,6 a) zafatni dnoto bazenot: 2,6 35

142 Vdno = Sb Lb δ Vdno 2,6 4,6 0,3 3,588 (m3) Vdno 3,59 (m3) 2,5 0, 3 b)zafatni yidovite bazenot: 2,6 b) elen yid: Vc = (δ hb Sb) 2 Vc (0,3 2,5 2,6) 2 3,9 (m3) Vc 3,9 (m3) Slika 40. Dno i yidovi bazenot b2) strani en (bo en) yid: Vs = (δ hb Lb) Vs (0,3 2,5 4,0) 2 6,0 (m3) Vs 6,0 (m3) Sleduva, zafatni dno i yidovi (Vzdv): Vzdv Vdno Vc Vs 3,49 (m3) Vzdv 3,5 (m3) Toplita za zagrevawe yidovi i dno iznesuva: Q zdv 3, ,922 ( Qzdv= 873 (kj/h) ) 873 (kj/h) 2 20

143 3) Topli za zagrevawe drvoto: Q dv ρ dv Vdv C d (t srv t pdv ) (kj/h) Zv Q dv 680 5,0,35 (55 ( 0) 7458 (kj/h) 20 Q dv 7458 (kj/h) Pri isti uslovi, za zagrevawe.0 m3 drvo }e bide potrebno koli estvo topli od: Q m3 680,0, (kj/h) 20 Q m3 500 (kj/h) 4) Topli za zagrevawe kapakot bazenot: Q kv Gkv Ckv (t kv max. t kv min. ) (kj/h) Zv Gkv = 450 (kg) Ckv =,28 (kj/kg0c) tkvmax. = 70 (0C) tkvmin. = - 5 (0C) Zv = 20 (h) Q kv 450,28 [(70 ( 5)] 4O8 (kj/h) 20 Q kv 408 (kj/h) Poleznoto koli estvo topli/ h, iznesuva: Qpv = Qw + Qzdv + Qdv + Qkv Qpv = = (kj/h) Qpv = (kj/h) Konkretno koga e pozto vremeto varewe drvoto, Zv = 20 (h). Toga{: Qpv = Zv = = (kj) Qpv = (kj) 37

144 II Zagubi topli za plastifikacija drvoto (varewe) ) Zaguba topli niz yidovite i dnoto bazenot Q zzv F K (t vm t vp ) Zv (kj/h)./ povr{i bazenot niz koja se gubi topli: Od slikata 37 za dvore{nite dimenzii bazenot, sleduva: F = 2 Lb hb + 2 Sb hb F = 2 4,0 2, ,6 2,8 = 36,96 (m3) F 37,0 (m2).2/ koeficient sprovodlivost topli za ednosloen yid: K δ α λ α 2 α= 45 (kj/m2h0c) δ = 0,3 (m) λ = 7,33 (kj/m2h0c) 2 - koeficient (kj/m2h0c). Se presmetuva po formulata: α 2 [8,4 0,06 (t v t v 2 )] 4,9... (8) tv - temperatura dvore{ta stra yidot, tv = 30 (0C) tv2 - temperatura po vata okolu jamata, tv2 = 2 (0C) α 2 [8,4 0,06 (30 2)] 4,9 (8,4 0,06 8) 4,9 39,7 (kj/m2h0c) α 2 39,7 (kj/m2h0c) K = 0,3 0, ,04 0, ,33 32,7 = 0,62 (kj/m2h0c) 0,09422 K = 0,62 (kj/m2h0c) Zaguba topli (kj/h): Q zzv 37,0 0,62 (85 2) (kj/h) 20

145 Q zzv 240 (kj/h) Vkupno zagubi topli: Qzzv = 240 Zv = = (kj) Qzzv = (kj) 2) Zaguba topli vo instalacijata mediumot za zagrevawe vodata za varewe drvoto Q ziv li π K (t ip t pv ) li = 65 Zv (m) tip = 00 (0C) tpv = 0 (0C) Z = 20 (h) K = 4,0,0 (kj/m2h0c) Q ziv 65,0 3,4 6,0 (00 0) 65,0 3,4 6, ,5(kJ/h) 20 Q ziv 99 (kj/h) Vkupno zagubi topli: Qziv = 99 Zv = = (kj) Qziv = (kj) 3) Zaguba topli zaradi lo{a hermeti nost bazenot Vkupnite zagubi topli za plastifikacija drvoto se usvoeni 0,0% od vkupnoto koli~estvo polezta topli, za vreme varewe do 20 (h). Polezta topli iznesuva: Qpv = (kj) Sleduva: 0,0% od Qpv = 0,0% od = (kj), Zaklu~ok, zagubata topli zaradi lo{a hermeti~nost bazenot iznesuva: Qzhv = (kj) 39

146 4) Vkupno zagubi topli Qzv = Qzzv + Qziv + Qzhv Qzv = = (kj) Qzv = (kj) Vkupno koli~estvo potreb topli za varewe drvoto iznesuva: Qv = Qpv + Qzv = = (kj) Qv = (kj) Osobini parenoto i varenoto drvo Po termi~kata plastifikacija drvoto manifestira osobini bazirani prome negovite svojstva, brzita su{ewe, mahani~kata obrabotka, trajnosta i ekspoloatacijata Prome svojstvata drvoto pri parewe i varewe Prometa svojstvata drvoto po zavr{uvawe tehnolo{kite toplinski postapki parewe i varewe, glavno zavisat od vidot drvoto, po~etta vla`nost drvoto, temperaturata, pritisokot i vremeto parewe ili varewe. So toplinskata obrabotka do odreden stepen stanuva prome fizi~kite, fizi~ko-mehani~kite i hemiskite svojstava drvoto, kako rezultat poka~uvaweto temperaturata, pritisokot i vremeto tretirawe. Golem del od promenite gi podobruvaat svojstvata, no nekoi od niv se i nepo`elni. Kako rezultat toplinskata obrabotka se menuva plasti~nosta, bojata, gustita, vla`nosta, higroskopnosta, pregawata i eksploatacionite karakteristiki drvoto. Gustita drvoto vo procesot pareweto se menuva nez~itelno i prometa e vo ramkite od +5,0% do -5,0%. Namaluvaweto ili golemuvaweto gustita drvoto zavisi od dva va`ni faktori i toa: masata drvoto i obemot drvoto. Namaluvaweto masata e rezultat otstranuvaweto nekoi supstancii, a maluvaweto obemot e rezultat svitkuvaweto bi~enite sortimenti. Sepak, preovladuva misleweto deka 40

147 gustita drvoto kaj parenite sortimenti ostanuva nepromeneta ili sosema nez~itelno se maluva. Prometa hemiskiot sostav drvoto e rezultat hemiskite ili fizi~ko-hemiskite procesi pri pareweto sortimentite. Pri toplinskata obrabotka jlesno hidroliziraat pentozanite hemicelulozite i pektinite koi pominuvaat vo vodorastvorliva sostojba. Kako rezultat hidrolizata se formiraat monosaharidi, mravska, ocet, fosfor kiseli itn. Napregawata koi se pojavuvaat pri obrabotkata nepareta bi~e gra a se dosta slo`eni, te{ko se kontroliraat i se izrazeni vo radijal i tangencijal soka. Isto taka, ne zaostanuvaat i pregawata predizvikani od temperaturata i "vla`nostni vla`nosta, pregawa". t.n. "temperaturni pregawa" i Pri mehani~kata obrabotka sortimentite se pojavuvaat mikro i makro puktini, svitkuvawe, a ~esto pati i cepewe drvoto. So primeta hidrotermi~kite tehnolo{kite postapki parewe, varewe ili potopuvawe surovita vo voda, pregawata se maluvaat i do 60,0%. Toa se dol`i plastifikacijata drvoto i pojavata kompenzaciskite pregawa ili plasti~ni deformacii koi ne dozvoluvaat prome mehani~kite svojstva drvoto. Od golemo z~ewe za kvalitetot pilanskite bi~eni sortimenti se pregawata koi mo`e da bidat predizvikani od nedovolnoto koli~estvo vlaga vo sredita (komora) ili mediumot (agensot) so koj gra ata se tretira. Me utoa, mediumot sekojpat e so visoka vla`nost, taka{to pregawata izostanuvaat. Napregawa mo`e da se pojavat i zaradi nepravilen izbor re`imot za parewe, kako i vo zavr{ta obrabotka pri ladeweto parenite sortimenti. Svojstvata drvoto kako {to se, elesti~nost, jakost pritisok, tvrdost, kako rezultat toplinskata obrabotka se maluvaat predizvikani od temperaturata, pritisokot i vremetraeweto postapkata. Taka, pareta bukova gra a so vla`nost d to~ka zasitenost drvnite vlak gi maluva 4

148 svojstvata i do 50.0%, {to ne e slu~aj pri maluvawe vla`nosta pod to~ka zasitenost drvnite vlak. Vla`nost drvoto. Pareweto se odviva vo sredi so zasite vode para i soodvet vla`nost drvoto. Pri razmeta vlagata od mediumot za parewe so vlagata vo drvoto, ramnote`ta vla`nost kon koja se stremat parenite sortimenti e od 40,0 do 50,0%. Higroskopnosta parenoto drvo glavno se menuva so prome negovata ramnote` vla`nost, predizvika od kineti~kite promeni sorpcijata i desorpcijata. Babreweto i sobiraweto drvoto e proporciolno so prome koli~estvoto vrzata vlaga. Od pri~i {to vrzata vlaga pri parenoto drvo e pomala, toga{ i sobiraweto i babreweto e pomalo vo sporedba so neparenoto drvo. Ova osobi e od golemo z~ewe za za~uvuvawe formata i dimenziite proizvodite od masivno drvo vo mebelta industrija, proizvodstvoto parket, dovratnici, {perplo~i, slepeni drveni konstrukcii, {irinski i dol`insko-{irinsko lepeni plo~i itn. Prome bojata. Vo tekot pareweto se menuva prirodta boja drvoto. Tabela 8. Tabela8. Drven vid ari{ bagrem bor breza buka dab 42 Prome prirodta boja po parewe drvoto Pred parewe belovi-`oltenikava srcevi-crvenokafeava zeleno`olta-zlatnokafeava belovi-bela srcevi-rozova Po parewe potemnuvawe potemnuvawe potemnuvawe `oltenikavabela-rozovo`olta srebrenokafeava belovi-bledo`olta rozovocrve ili srcevi-bledocrve temnocrve belovi-svetlo`olta srcevi-temnokafeava sivokafeava javor bela crve jasen sivokafeava potemnuvawe

149 kosten crvenobela potemnuvawe orev siva ili temnocrve potemnuvawe smr~a bela ili `oltenikavabela potemnuvawe topola `oltenikavabela do svetlo siva svetlo-temnosiva Osven toa, vo strukturnite zoni drvoto (karakteristi~no za bukata), me u belovita i srcevita po pareweto se maluva razlikata vo bojata. Sli~ pojava se slu~uva ma u gnieta i zdravata zo drvoto. Sepak, kone~ta boja bi~enite sortimenti zavisi od vidot drvoto, vlagata vo drvoto, debelita bi~eta gra a, vremetraeweto pareweto, mediumot za parewe, kako i od temperaturata i pritisokot vodeta para. Koga pareweto se izveduva so povisoka temperatura i pritisok vodeta para, toga{ drvoto rezultira so zatvoren ton bojata. Vo praktikata j~esto se parat bukovite bi~eni sortimenti, koi zavisno od prodol`itelnosta vremeto tretirawe, bojata ja menuvaat od rozova do zatvore crve (boja cigla ili keramida). Spored Braun A. (Braun A.) //, prometa bojata se dol`i pigmentite koi pri temperatura od 00 do 0 0C po higroskopen pat se materijaliziraat vo site delovi drvoto. Vla`nosta drvoto ne treba da bide poniska od 30,0%. Pri parewe bukova bi~e gra a so po~et vla`nost od 5,0% nema pojava prome bojata. Vo interval vla`nost od 5,0 do 30,0% se pojavuva segment prome bojata, a pri vla`nost drvoto d 35,0% otpo~nuva normalta prome bojata. Spored toa, kolku e drvoto so pomala vla`nost (posuvo), vo tolku i procesot parewe e so podolg vremenski efekt. Vo tehnologijata pareweto, osnovno, da se dobie barata boja parenite sortimenti neophodno e vodeta para da bide so zasitenost (x = 00%), a jniskata vla`nost vo drvoto vo ramkite od 35,0 do 40,0%. 43

150 Za opredeluvawe bojata pareta gra a (buka) se postapuva spored karekteristi~ni metodi od koi jprifatlivi se: - okularniot metod i - elektrokalorimetriskite metodi. Kaj okularniot metod kako receptor se koristi okoto, metod koj vo praktikata e pozt i kako "okularen metod". Spored nego se definira sposobnosta okoto za prepozvawe povr{inskiot koloritet vo tekot i po pareweto sortimentite. Postapkata se izveduva dnev svetli ili svetlosen sigl so spektar skoro identi~en so son~eviot, vo vremenski period od 20 do 30 s, koga sposobnosta o~ite e jdobra za raspozvawe boite. Neophodno e dimenziite probnite par~iwa (probi) da se so minimal dol`i i {iro~i, 50x00 mm. Od pri~i {to sposobnosta o~ite kako receptor e ~ustvitel i ograni~e so vreme, ne se prepora~uva okular procenka sekoja pare {tica, talpa, friza za parket, tuku toa da se vr{i sporedbeno so t.n. etaloni tangencijalno izbi~eni. Elektrokalorimetriskite metodi ne se jpodobni za odreduvawe bojata paraeta gra a, iako toa pole vo laboratoriite vo Rusija, Germanija, Kada i SAD, se izvr{eni redica opiti. Kalorimetriskite metodi se baziraat transformirawe, odnosno sveduvawe podatocite za bojata so elektrokalorimetriskite instrumenti vo elektri~ni impulsi, koi se pretvaraat vo svetlosni sigli. Zaradi nekonstantnosta rezultatite, metodot ne se prepora~uva za prime vo praktikata Brzi su{ewe parenoto drvo Po pareweto i otstranuvaweto del od supstanciite od drvoto, kako rezultat se podobruvaat osobinite drvoto za intenzivirawe procesot su{ewe. Soznijata govorat deka pareta bukova bi~e gra a po su{eweto pobavno se vla`uva, odnosno pomalku vpiva vlaga vo sporedba so nepareta. Potamu, pareta gra a po priroden pat pobavno se su{i od nepareta, a pri ve{ta~koto termi~ko su{ewe 44

151 brzita su{eweto e ednomer, bez razlika dali gra ata e pare ili nepare Mehani~ka obrabotka parenoto drvo Mehani~kata obrabotka parenoto plastificirano drvo pokasno termi~ki su{eno, vo sporedba so neparenoto isto taka termi~ki su{eno, koe }e se koristi za izrabotka mebel, se definira spored: -jakost cepewe, -potro{uva~ka elektri~ energija za mehani~ka obrabotka, -zatapuvawe alatot i -vlijanieto pareweto vrz mehani~kata obrabotka povr{inite sortimentite. Jakosta cepewe kaj parenite sortimenti e pogolema dol`no drvnite vlak, a kaj neparenite taa e poizraze pre~no drvnite vlak. Op{to, pareta gra a ima pogolema jakost cepewe vo sporedda so nepareta. Vo odnos potro{uva~kata elektri~ energija pri obrabotkata pareta gra a stol ili dstol glodalka, lentovid pila-bansek ili avtomatska kru` pila, se tro{i od 4,0 do 0,0% pove}e elektri~ enrgija. Se objasnuva so poka~enoto svojstvo jakost cepewe, zaradi {to se zgolemuva vremeto dopirot me u rezniot alat i drvoto za sovladuvawe otporite re`ewe i predizvikuva pogolema potro{uva~ka elektri~ energija. Zatapuvaweto alatot e poizrazeno pri obrabotka pare vo sporedba so nepare gra a, zaradi zgolemuvawe i sovladuvawe otporite re`ewe, {to e vo direkt vrska so potro{uva~kata elektri~ta energija. Vlijanieto pareweto vrz kvalitetot mehani~kata obrabotka povr{inite gra ata, direktno se odrazuva kvalitetot gotovite proizvodi. 45

152 Pareta gra a pomalku babri od nepareta i e odli~en pokazatel za stabilnosta dimenziite sortimentite. Vo odnos kvantitativnoto iskoristuvawe, pri prebatkata pareta gra a, koli~estvoto sitniot otpadok (stru{ki, pilevi i drve pra{i), e za,5-2,0% pomalo vo sporedba so koli~estvoto sitniot otpadok koj se formira pri obraboka nepare gra a. Bi~eta pare gra a so debeli od 25,0 do 70,0 mm, vo procesot termi~koto su{ewe pomalku se zakrivuva od nepareta, a parenite letvi od buka vo sporedba so neparenite se krivat vo pogolem obem. Ed od kvalitetnite osobini pareweto e mo`nosta za otstranuvawe gre{kata "kolaps", sozdade pri termi~koto su{ewe, karakteristi~ za bukovi bi~eni sortimenti ({tici, talpi i sl.). Pri tretiraweto so vode para povr{inskite sloevi drvoto se vla`uvaat, se golemuvaat plasti~nite svojstva koi vo golema merka pomagaat za delumno ili celosno kompenzirawe sozdadeta gre{ka. Za odbele`uvawe e i slednovo. Po pareweto dolgotrajta izlo`enost prosu{uvawe), gra ata vo pridonesuva atmosferski do maluvawe uslovi (prirodno vlagata vo povr{inskite sloevi i se zgolemuva opasnosta od o{tetuvawepuknuvawe vo procesot ve{ta~koto konvektivno su{ewe. Od taa pri~i neophodno e po pareweto da se otpo~ne so su{ewe vo sredi so visoka relativ vla`nost vozduhot, odnosno spored prviot stepen predviden so re`imot su{ewe. Spored iznesenite vodi kako i zaradi ized~uvawe bojata, karakteristi~no za gra ata od buka e pred mehani~kata obrabotka taa da se pari i termi~ki su{i do potrebniot kraen procent vla`nost, zavisno od oblasta koristewe Postojanost (trajnost) parenoto drvo Pri pareweto drvoto pri minimal temperatura od 850C, pokraj prometa bojata, se umrtvuvaat skoro site destruktori kako {to se gabi, bakterii, polo`eni jajca od insekti i sl. Za 46

153 uni{tuvawe nekoi gabni spori potreb e temperatura i do 200C. Toa z~i deka potpolta sterilizacija drvoto pri parewe se postignuva pri temperatura vodeta para d 200C, so {to se prekinuva procesot destrukcija kaj zarazenite sortimenti, a se spre~uvaat padite kaj nezarazenite. Zgolemuvaweto otpornosta drvoto so poka~uvawe temperaturata e rezultat golemuvawe razgradbata hemicelulozata vo drvoto. Ed od gabite koja se pojavuva povr{ita parenite i neparenite sortimenti od buka vo vla` sostojba e Polystictus versicolor. Pareta i isu{eta gra a po ve{ta~ki pat, povr{inski zaraze od istata gaba, pomalku ja menuva bojata vo sporedba so nepareta Eksploatacioni osobini parenoto drvo Kako rezultat pareweto golem del od osobinite drvoto se menuvat. Vo odnos mehani~kata obrabotka, po pareweto trupcite i prizmite (fli~evi) vo proizvodstvoto furniri se zgolemuva plasti~nosta drvta masa i se dobivaat lupeni ili se~eni furniri so mazni povr{ini bez puktini, branovidnost i ized~enost vo bojata. So plastifikacijata se postignuva i pomala potro{uva~ka elektri~ energija vo obrabotkata, maluvawe otporite pri se~eweto ili lupeweto, prodol`uvawe vremeto koristewe rezniot alat, odnosno negovo pomalo i pobavno zatapuvawe. Isto taka, po pareweto so dostignuvawe maksimalnite plasti~ni svojstva drvoto se nudi mo`nost za proizvodstvo svieni drveni detali pri izrabotkata filnite proizvodi od masivno drvo. Stabilnosta pareta gra a vo odnos hemiskite, fizi~kite i mehani~kite promeni i ja poka~uva mo`nosta za koristewe i pri izrabotkata drveni konstruktivni sistemi, podni pokriva~i (parket) ili yidni oblogi. So pareweto se vr{i sterilizacija drvoto i vo golema merka se maluvaat vlijanijata entomolo{kite i fitopatolo{kite destruktori - insekti i gabi. 47

154 Efektivta prime parenoto plastificirano drvo e vo proizvodstvoto lupen i se~en furnir, svieni detali od masivno drvo i proizvodi so stabil forma dimenziite, kako {to se parket, drveni elementi i sl. 48

155 so elektri~ energija 7. PLASTIFIKACIJA NA DRVOTO SO ELEKTRI^NA ENERGIJA Prvite opiti za zagrevawe drvoto za negova plastifikacija se praveni vo SAD (FPLM), vo 953 godi. Opitite bile izvr{eni trupci postaveni vo vertikal polo`ba, taka {to edno od ~elata e potopeno vo sad so sole voda so voden stolb okolu 30,0 mm. Na drugoto ~elo trupecot e pricvrste elektroda vo forma disk. Zagrevaweto e so visokofrekvent struja pod pon od 000 do 5000 V i ja~i elektri~ta struja od 4 do 30 A. Ispituvawata ne dale pozitivni rezultati. Pri pominuvaweto strujata niz drvoto, toa se odnesuva kako dielektrik i zaradi silite otporot golem del od elektri~ta energija se pretvara vo toplinska zaguba, {to predizvikuva golemo koli~estvo potro{uva~ka elektri~ struja. Isto taka, za plastifijakacija drvoto se praveni opiti vo tehnologijata za proizvodstvo lupen furnir. No i ovie metodi ne {le prime vo praktikata. Se veduvaat pove}e pri~ini od koi poz~ajni se: -nehomoge gradba drvoto, -neramnorno zagrevawe drvoto, -razli~ vla`nost vo vtre{nite sloevi drvoto i -visokata potro{uva~ka elektri~ energija. Zagrevaweto drvoto so elektri~ energija se odviva mo{ne brzo. Pribli`no vo vremenski interval od 20 do 00 min. mo`e da se zagree temperatura od 70 do 900C. Vsu{nost zagrevaweto zavisi od otporot koj drvoto go dava provodlivosta elektri~ta struja. Provodlivosta elektri~ta struja zavisi od koli~estvoto vlagata, temperaturata drvoto, sokata protegawe drvnite vlak itn. Se maluva koga vla`nosta vo drvoto e pod to~ka zasitenost drvnite vlak, sostojba vo koja drvoto kako slab provodnik po~nuva da jaglenisuva. 49

156 so elektri~ energija Potro{uva~kata elektri~ta struja za zagrevawe,0 m3 drvo se dvi`i do 25 kw/h, potro{uva~ka koja se poka`ala mnogu neekonomi~. Sepak i pokraj toa {to pri ovoj metod zagrevawe drvoto se sretnuvaat te{kotii, se stojuva da se usovr{i, a potro{uva~kata elektri~ta energija mali. 50

157 so hemiski sredstva 8. PLASTIFIKACIJA NA DRVOTO SO HEMISKI SREDSTVA Na poleto plastifikacijata drvoto so koristewe hemiski sredstva, laboratoriski, no i prakti~no se izvr{eni pove}e ispituvawa pri koristewe razli~ni plastifikatori. Od sredstvata za plastifikacija drvoto poz~ajni se amonijakot i karbamidot. Amonijakot kako plastifikator, vo sporedba so karbamidot, zaradi osobinite, poednostavnoto koristewe vo tehnologijata plastifikacija, niskata ce ~inewe i mo`nosta za prime i vo drugi oblasti, ima po{iroka prime. Amonijakot e bezboen gas so karakteristi~en miris. Na temperatura -33,40C pominuva vo te~ agregat sostojba. Te~niot amonijak pri isparuvaweto od okolniot prostor odzema golemo koli~estvo topli i se koristi za maluvawe temperaturata. Zatoplen vozduh amonijakot ne gori, me utoa vo sredi ~ist kislorod gori so bledo-zelenikav plamen. Vo industrijata se dobiva so direkt sinteza azot i vodorod temperatura okolu 5000C i pritisokok od 0,2 bar vo prisustvo katalizator. Kako katalizator se koristi isitneto `elezo koe mu se dodava aluminium oksid (Al2O3) i kalium oksid (K2O). Vo drvta plastifikacija industrija drvoto amonijakot se koristi kako vo sredstvo za tehnologijata proizvodstvo svitkano drvo, plasifikacija surovi za proizvodstvo furniri, pri defibracija drvoto vo proizvodstvoto plo~i vlaktici i sl. Efektot plastifikacijata so ova sredstvo dava solidni rezultati za potro{uva~kata kvalitetot elektri~ta furnirot, i maluvawe toplinskata energija. Defibrirata drv masa e pohomoge i dobro se odnesuva pri lepeweto. 5

158 so hemiski sredstva 8.. so amonijak Tretiraweto drvoto so amonijak e pozto od odam. Amonijakot se koristel kako sredstvo za povr{inska i dlabo~inska prome bojata drvoto. Pokraj toa, predizvikuva fizi~kohemiski i strukturni promeni koi pozitivno vlijaat plasti~nite svojsta drvoto. Osnovni faktori koi vlijaat plastifikacijata drvoto so amonijak se: - agregat sostojba amonijakot (te~en, voden rastvor ili gasovita sostojba), - koncentracija amonijakot, - dimenzii sortimentite, - vla`nost sortimentite, - vremetraewe tretiraweto, - temperaturata i -pritisokot vo uredite (avtoklavi) za plastifikacija. Pri plastifikacija drvoto so amonijak vo praktikata dobri rezultati se postignuvaat koga amonijakot e vo gasovita agregat sostojba, vo sporedba so te~niot i vodeniot rastvor. Sortimentite od breza, evla i topola, se plastficiraat so voden rastvor amonijak i pri sob temperatura 20 ± 2 0C. Toa se dol`i koncentracijata pogolemoto koli~estvo hemiceluloza vo ovie drvni vidovi. Procesot plastifikacija drvoto so te~en amonijak se odviva vo `elezni cilindri pri normalen atmosferski pritisok i temperatura amonijakot od -40 do -600C. Postapkata se odviva dosta brzo, no tehnikata tretiraweto drvoto e slo`e. Plastifikacijata drvoto poednostavno se vr{i so voden rastvor amonijak so koncentracija okolu 25,0%, sob temperatura i normalen atmosferski pritisok. Vo sporedba so tretiraweto sortimentite so te~en amonijak, vremeto plastifikacija so voden rastvor amonijakot e za~itelno podolgo. 52

159 so amonijak Najpogoden ~in za plastifikacija drvoto so amonijak e koga toj e vo gasovita agregat sostojba. Postapkata tehnolo{ki se izveduva vo avtoklavi vo koi se sozdava vakuum pod visok pritisok. Re`imot platifikacija se formira spored vidot drvoto, debelita sortimentite, temperaturata i pritisokot vo uredite za plastifikacija. Koncentracijata amonijakot vo vodenite rastvori e od su{tinsko z~ewe za plastifikacija drvoto. So golemuvawe koncentracijata amonijakot se skusuva vremetraeweto tretiraweto za postignuvawe plasti~nosta. Drvoto se plastificira i pri niski koncentrati voden rastvor so amonijak primer,0%, no vremeto postapkata za plastifikacija drvoto se golemuva od 20 do 40 pati. Vo praktikata j~esto se koristat vodeni rastvori amonijak so koncentracija od 25,0%. Dimenziite sortimentite vlijaat vrz vremetraeweto za postignuvawe odrede plasti~nost vo drvoto. Taka, vremeto tretirawe se golemuva proporciolno so golemuvawe debelita sortimentite. Za sortimentite so debeli od 0,0 do 20,0 mm zavisnosta ne e izraze, bidej}i kako faktor plastifikacija se definira brzita hemiskata reakcija me u amonijakot i drvoto. Vla`nosta drvoto e va`en faktor za ostvaruvawe efektot plastifikacijata. So golemuvawe vla`nosta drvoto se golemuva i stepenot plastifikacija. Pri tretiraweto drvoto so voden rastvor amonijak, maksimalen efekt plastifikacija se postignuva pri koncentracija amonijakot vo rastvorot od 40,0 do 50,0% pri normalen atmosferski pritisok. Poka~uvaweto koncentracijata amonijakot vo rastvorot d 40,0%, malku vlijae vrz efektot plastifikacija drvoto. Vremetraeweto plastifikacijata zavisi i od pritisokot vo uredite (instalaciite) za termi~ka obrabotka. Temperaturata e eden od osnovnite faktori koja vlijae plastivikacijata drvoto. Se ceni deka ima jgolemo vlijanie. Vo 53

160 so hemiski sredstva temperaturnoto podra~je od 20 do 000C, procesot plastifikacija se odviva bavno. Toa se temeli zabavenoto difundirawe amonijakot vo drvoto. So poka~uvawe temperaturata d 000C, babreweto ramnote`ta drvoto se maluva, vla`nost i otpo~nuva drvoto ja pravilniot postignuva proces plastifikacija. Pritisokot vo avtoklavata se dvi`i od 3,0 do 8,0 bar. Po plastifikacija sortimentite so amonijak tie se so poizraze tekstura, lesno mehani~ki i povr{inski se obrabotuvaat i se koristat vo proizvodstvoto mebel, muzi~ki instrumenti, sportski spravi, avio industrijata itn. Vo poslednive nekoliku godini za plastifikacija drvoto se koristat metodi pri koi amonijakot se kombinira i so drugi hemiski supstanci kako {to se polimeri, monomeri, oligomeri, masla i sl. 54

161 za svitkuvawe 9. PLASTIFIKACIJA NA DRVOTO ZA SVITKUVAWE Vo drvta industrija, konkretno vo proizvodstvoto mebel, sloni i ramovi za sedi{ta, noze za stolovi i masi, kako i pri izrabotkata dagi za buriwa, postoi golema potreba od svitkuvawe drvoto. Tehnolo{ki zakrivenite elementi (detali) od drvo se izrabotuvaat po pat re`ewe ili svitkuvawe. Re`eweto e ednostavno, no pri obrabotkata drvoto ne mo`e da se prati pravoliniskoto protegawe drvnite vlak. Tie se prere`uvaat i za formirawe proizvodite sostavuvaweto e pogolemi izvedeno od zakrivenosti pove}e pozicii. Iskoristuvaweto surovita pri izrabotkata drvenite detali od drvo so re`ewe e malo, a se manifestira i so slo`e mehani~ka povr{inska obrabotka. Procesot svitkuvawe drvoto se sostoi od 3 fazi i toa: - faza toplinska obrabotka, - faza svitkuvawe i - faza termi~ko su{ewe. Pred otpo~nuvawe vedenite fazi se odbira bi~e gra a bez gre{ki od koja }e se izrabotat drveni elementi za svitkuvawe. Gra ata se kroi. Kroeweto se vr{i nekolku ~ini. Najpovolno e koga e zadr`a paralelnosta drvnite vlak. Toa se postignuva koga se re`e po izvodnica {ticata ili talpata. Dozvoleniot agol otstapuvawe drvnite vlak vo odnos osovinskata linija {ticata iznesuva od 5 do 00. Pri kroeweto te{ko se dobivaat dolgi elementi, no osnovno tie da se kvalitetno izraboteni. 9. Toplinska obrabotka drvoto So toplinskata obrabotka se stojuva da ne dojde do razvlaknuvawe drvoto. Celta e vo nego da se malat elasti~nite, a da se golemat plasti~ni svojstva drvoto. 55

162 za svitkuvawe Toa se postignuva so razli~ni postapki. Od postapkite kako metodi za plastifikacija poz~ajni se toplinska obrabotka po pat parewe, varewe i koristewe elektri~ struja (visokofrekventno zagrevawe - VFZ). Plasti~nosta drvoto se golemuva so poka~uvawe temperaturata vo odreden vremenski interval i delumta razgradba pektinite vo sekundarniot yid kletkite. Vo praktikata toplinskata obrabotka drvoto pred svitkuvawe koja se vr{i so parewe e jprimenuva postapka. Za kvalitetno svitkuvawe drvoto va`ni faktori se temperaturata i ramnomerniot raspored vlagata po debeli sortimentite. Pareweto se vr{i so zasite vode para pod atmosferski ili poka~en pritisok. Pri otpo~nuvawe procesot parewe koga drvoto e so vla`nost pomala od 20,0%, toa se potopuva vo voda. Koga po~etta vla`nost drvoto e od 25,0 do 30,0%, pareweto otpo~nuva so koristewe zasite vode para i kondenzat, a koga po~etta vla`nost drvoto e d 35,0%, se pari samo so zasite para temperatura okolu 000C. Vo slu~aj koga temperaturata agensot za parewe e pomala od 800C, plastifikacijata drvoto ne e dobra. Vremeto parewe }e zavisi od vidot drvoto, po~etta vla`nost, dimenziite papre~en presek elementite (detalite) i pritisokot. Za buka, dab i jasen so dimenzii 35,0 h 35,0 do 50,0 h 00 mm i dol`i 000 mm, pri pritisok od, do 2,0 bar, vremetraeweto tretiraweto trae od 35 do 00 min. Za parewe drvoto i negova plastifikacija se koristat specijalni komori so cilindri~ forma, pozti kako "avtoklavi" ili "retorti". Slika 4. 56

163 za svitkuvawe Slika 4. Napre~en - dol`en presek avtoklava ) dovod para, 2) termometar, 3) odvod para, 4) ventil sigurnost, 5) ventil za kondenzat, 6) re{etki za drveni elementi, 7) izolacija, 8 )vrata Atoklavata e izrabote od ~ist aluminium so soodvet toplinska izolacija (7), opreme so termometar (2), uredi za dovod para (), ventil sigurnost (4), odvod kondenzatot (5), re{etki za postavuvawe detalite vo avtoklavata 6) i vrata (8) za hermeti~ko zatvarawe. Atoklavite, koga se pove}e broj, se postaveni {to e mo`no poblisku do uredite za svitkuvawe, bidej}i drvoto brzo se ladi i se maluva efektot svitkuvawe. Vo avtoklavata ili kazanot, elementite za svitkuvawe se redat re{etkite (6) horizontalno i vertikalno rastojanie od 6,0 do 8,0 cm. Osnovno e vla`nosta elementite da bide d granicata higroskopnost i kolku e pogolema, podobra e toplinskata obrabotka. Mediumot za parewe e zasite vode para pod nizok pritisok od 0,do 0,5 bar i temperatura od 95 do 050C. Vremeto parewe trae okolu 5 min/cm vo odnos debelita drvoto. Mo`e da se skusi so golemuvawe pritisokot, no ne e po`elno, bidejki se menuva koloritetot (bojata) drvoto. Omeknuvawe ili plastifikacija drvoto za svitkuvawe se vr{i i po pat varewe. Obi~no se primenuva za zdravo drvo koe sodr`i nizok po~eten procent vla`nost i hidrotermi~ki pote{ko se pari. Tehnolo{ki se izveduva so potopuvawe drvoto vo kazani so voda pri normalen atmosferski pritisok. Vodata se zagreva do 57

164 za svitkuvawe temperatura okolu 950C. Navla`uvaweto drvoto e poizrazeno po povr{ita, taka {to rasporedot vlagata po debeli sortimentite ne e ramnomeren. Se ceni deka za,0 cm debeli drvoto, vremetraeweto vareweto iznesuva od 2 do 5 min. Pri vareweto nekoi drvni vidovi ja menuvaat bojata i mu se prepi{uva kako negativ osobi. Drvoto mo`e da se plastificira i so koristewe elektri~ struja, koga }e se izlo`i deluvawe vo elektri~no pole so ja~i od 06 do 07 Hz. Se slu~uva brzo zagrevawe sortimentite po debeli do temperatura okolu 000C. Vlagata se pretvara vo vode para {to ovozmo`uva plastificirawe i lesno svitkuvawe. Na toj ~in plastificiranite elementi se svitkuvaat skoro bez gre{ki, puktini, duri i koga se so mali zdravi srasti glu`dovi i prese~eni drvni vlak. Procesot se odviva dosta brzo. Bukata kako porozen drven vid so mala razlika vo ranoto drvo (RD) i docnoto drvo (DD) e so dobri plasti~ni svojstva za odr`uvawe formata proizvodot po su{eweto. Po izvr{eta plastifikacija, se svitkuva pri optimal vla`nost od 25,0 do 30,0%. Procesot plastifikacija drvenite elementi se vr{i so parewe temperatura okolu 000C, prethodno zagreani temperatura koja vladee vo komorata za parewe. Koga plastifikacijata se vr{i temperatura okolu 000C i pritisok od 0,2 do 0,5 bar, pri prose~ temperatura drvoto od 23 do 250C i vla`nost od 25,0 do 30,0%, vremetraeweto plastifikacija e prika`ano vo tabela 9. Tabela 9. Vreme plastifikacija Drveni elementi (debeli) Vreme plastifikacija b (mm) Z (min) 22,0-25, ,0-30, ,0-38, ,0-60,

165 za svitkuvawe Koga vla`nosta vo drvoto e pomala od 25,0 %, no ne pomala od 20,0%, vremeto plastifikacija za sekoj,0% se prodol`uva za 5 min Svitkuvawe drvoto Svitkuvaweto kako tehnolo{ka postapka se zasnovuva svojstvoto plasti~nost drvoto. Svojstvoto se definira so deluvawe sila koja ja menuva formata drvoto, pri {to drvoto ja zadr`uva promenetata forma bez razru{uvawe drvnite vlak. Site drvni vidovi ne poka`uvaat podedkva plasti~nost. So starosta steblata, plasti~nosta drvoto opa a. Plasti~nosta jdobro e izraze kaj dabot, jasenot, brestot, bukata i bagremot. Iglolisnite vidovi ne se pogodni za svitkuvawe zaradi mala plasti~nost. Plasti~nosta, odnosno svitkuvaweto drvoto zavisi od odnosot jakosta pritisok pre~no/dol`no drvnite vlak. Se izrazuva so koeficient plasti~nost. Kolku e koeficientot pogolem, pogolema e i plasti~nosta drvoto. Vrednostite za koeficientot plasti~nost za nekoi drvni vidovi e prika`an vo tabela 20. Tabela 20. Vrednosti za koeficientot plasti~nost Drven vid Koeficient plasti~nost bor 0,09 ela 0,5 jasen 0,25 buka 0,25 brest 0,30 bagrem 0,30 dab 0,35 Drvoto za svitkuvawe treba da bide bez gre{ki, zdravo, so pravilen tek drvnite vlak, bez glu`dovi konveksta stra elementite za svitkuvawe. Sposobnosta za svitkuvawe drvoto zavisi i od po~vata rastewe steblata, kako i od nivta ekspozicija. Taka, steblata 59

166 za svitkuvawe od buka koi se razvivale i rastele pogolema dmorska viso~i, karbot podloga i sever ekspozicija, se jpogodni od niv da se iskoristi drvta masa za izrabotka svitkani elementi (detali). Radiusot svitkuvawe drvenite elementi ili detalot se presmetuva spored formulata: r = 0,0 d... (9) r - radius svitkuvawe drveni elementi (detali), (mm); (cm) d- debeli detalot, (mm);(cm) 9.3. Metodi za svitkuvawe drvoto Od jstarite metodi za svitkuvawe drvoto e zagrevawe otvoren ogan. Surovoto ili poenoto drvo so voda direkto se izlo`uva zagrevawe vo zota koja treba da se svitka. Pod vlijanie temperaturata toplita brzo se sproveduva vo vtre{nite sloevi drvoto. Vodata se pretvara vo vode para koja postepeno gi zgolemuva plasti~nite osobini drvoto. Drvoto stanuva plasti~no. Poradi svojstvoto elasti~nost te`nee da se vrati vo prvobitta forma. Me utoa, so mehani~ka sila mu se formira oblikot, taka{to so koristewe soodvetni kalapi ({abloni) i uredi ja zadr`uva novata forma. Vo tehnikata svitkuvawe drvoto se razlikuva: -ladno svitkuvawe i -toplo svitkuvawe. Pri ladnoto svitkuvawe drvoto prethodno ne se zagreva, a pri toploto toa e zagreano i svitkuvaweto se vr{i so koristewe zagrean ili ne zagrean kalap. Postapkata ladno svitkuvawe se izveduva bez prethod hidrotermi~ka obrabotka. Se primenuva j~esto za furniri, taka{to po nesuvaweto lepiloto furnirite, presuvaweto i vrzuvaweto lepiloto, detalot ja zadr`uva formata kalapot. Pri toplata postapka svitkuvawe so laden kalap, po izvr{enoto svitkuvawe, svitkanite elementi se pricvrstuvaat 60

167 za svitkuvawe kalapot za da ne se vratat vo prvobitta forma, se dodeka drvoto vo su{ilnica ne se isu{i. Slika 42. Slika 42. Svitkuvawe drvoto-toplo drvo so laden kalap Za da se izbegne su{eweto svitkanite drveni elementi zaedno so uredite za svitkuvawe (kalapi), popogoden ~in e svitkuvawe toplite elementi vo zagrean kalap. Slika 43. Pri ovoj ~in svitkuvawe drveniot element vo zagraniot kalap se su{i do 5,0% vla`nost i voedno ja zadr`uva formata kalapot. Koga e potrebno vla`nosta oformenite drveni elementi da se mali pod 5,0% vla`nost, vo su{ilnica ve{ta~ki se dosu{uva do karaj vla`nost, no bez kalapot. Slika 43. Svitkuvawe drvoto-toplo drvo so zagrean kalap ) zagrean kalap, 2) drveni elementi 6

168 za svitkuvawe Drvenite elementi ili detali pred svitkuvaweto po mehani~ki pat povr{inski se obraboteni, bidej}i po svitkuvaweto taa operacija te{ko se izveduva. Po svitkuvaweto do kolku ima potreba svitkanite detali se obavuva samo popravka Termi~ko su{ewe Su{eweto drvenite elementi e ve{ta~ko-konvektivno vo periodi~ni su{ilnici. Postapkata se odviva vo tri fazi i toa: - faza zagarevawe, - faza su{ewe (aktiv faza) i - faza ladewe. Spored primenetiot re`im su{ewe vo fazata zagrevawe postepeno se poka~uva temperaturata vo komorata i kontrolira relativta vla`nost vozduhot. Po zavr{uvawe aktivta faza su{ewe, sleduva fazata ladewe i oslobodovawe svitkanite elementi (detali) od kalapot. Za kvalitetno su{ewe procesot termi~koto su{ewe svitkanite elementi se avtomatizira. /Konsultiraj Hidrotermi~ka obrabotka drvoto, I del/. 62 drveni

169 Literatura 0. LITERATURA ) Braun A., Steaming Walnut for Color, Forest Products, Jurl, N, ) Brežnjak M., O promeni boje bukovih piljenica kod parenja, Drv industrija, br., Zagreb, ) Videlov H., Su{ene i topplino obrabotvane dъrvesita, Sofiя, ) Fleischer H.O., Heating veneer logs electrically. Lab. Madison, ) Zahar`evskiй V. G., Proparka i su{ka buka, Moskva, ) Zlateski G., Prou~uvawe re`imite za konvektivno su{ewe bi~e gra a od ela i buka so razli~ni dimenzii, Magisterski trud, Skopje, ) Zlateski G., Prou~uvawe re`imite i kvalitetot kontaktno vakuumsko su{ewe pilanski sortimenti, Doktorska disertacija, Skopje, ) Jurukovski K., Digalki, Skopje, ) Klin~arov R., Trposki Z., Kolozov V., Teorija re`ewe drvoto, Skopje, ) Kolozov V., Koqozov K., Argirovski M., Kreirawe SPC softver vo procesot voveduvawe sistemot za kvalitet, sovetuvawe,, So kvalitet vo 2 - ot vek, Makedonsko zdru`enie za upreduvawe kvalitetot, Ohrid, 999. ) Koqozov V., Dukovski V.,,, Integrating CAD and CAM in woodprocessing industry, Machine Tool Workpiece, 2 nd intertiol conference, Technical University, Zvolen, ) Kolin B., Hidrotermicka obrada drveta, Beograd, ) Kollmann F., Tehnologi des Holzes und der Holzwerksstoffe, München, ) Knezevic M., Furniri i sperovano drvo, Beograd, ) Krpan J., Savijanje masivnog drva, Drv industrija,br.9, Zagreb, ) Nikolov S., Proparvane dъrvesita, Sofiя,

170 Literatura 7) Nikolov S., Deliiski N. Izmenenie dъrvesita pri proparvane, Sofiя, ) Nikolić M., Furniri i sloevite ploče, Beograd, ) Plath E., Dämphen von Rundholz, ) Rabaxiski B., Zlateski G., Hidrotermi~ka obrabotka drvoto I del, Skopje, ) Rabaxiski B. i sorabotnici, Optimalni temperaturi za plastifikacija drvoto pri dobivawe furniri, Nau~noistra`uva~ki proekt, Skopje, ) Sokolov P.V., Su{ka drevesine, Moskva, ) Stefanovski V., Rabaxiski B., Primar prerabotka drvoto, I del, Pilanska prerabotka drvoto, Skopje, ) Stefanovski V., Rabaxiski B., Primar prerabotka drvoto, II del, Furniri i sloeviti plo~i, Skopje, ) Trposki Z.,Klinčarov R., Koljozov V., The influence of cutting kinematics of bandsaw on production effects Machine Tool Workpiece, 2 nd intertiol conference, Technical University, Zvolen, ) Trposki Z., Klin~arov R., Koqozov V., Radikalno bi~ewe so lentovid pila, Spianie za in` nerstvo tvore{tvo i tehnologija, In`enerstvo, Skopje, ) Vorreiter L., Holztechologisches Handbuch, München, ) Prospektni materijali -,,NIGOS elektronik - Niš. 64

171 Karakteristi~ni poimi. KARAKTERISTI^NI POIMI Ozka Poim Merka A jmala {iro~i bazen (m) A jgolema {iro~i bazen (m) a konstanta sprovodlivost topli (m2/s) as ar at a α α,α2 sred vrednost konstanta sprovodlivost topli konstanta sprovodlivost topli vo radijal soka konstanta sprovodlivost topli vo tangencijal soka {iro~i jama za parewe trupci ili prizmi koeficient oddavawe topli koeficient oddavawe topli povr{inite yidot b debeli prizma C specifi~ topli drvoto C sred specifi~ topli drvoto C2 Cx Cw C0 δ specifi~ topli drvoto pri koja vla`nost (m2/s) (m2/s) (m2/s) (m) (W/m2 0C) (W/m2 0C) (cm) (kj/kg0c) (kj/kg0c) (kj/kg0c) sred specifi~ topli pri prome vla`nosta drvoto (kj/kg0c) sred specifi~ topli voda (kj/kg0c) sred specifi~ topli drvoto vo apsolutno suva sostojba (kj/kg0c) debeli yid (m) 65

172 δ,δ2,δ3,δί debeli sloevi yid (m) D dijametar trupec (cm),(m) d vtre{en dijametar prviot sloj (m) d2 dvore{en dijametar prviot sloj (m) d3 vtre{en dijametar vtoriot sloj (m) d4 dvore{en dijametar cevkovod (m) d5 vtre{en dijametar cevkovod (m) E kapacitet jama za parewe trupci ili prizmi (m3/god) E kapacitet bazen (par/god) E2,E3 kapacitet bazen (m3/god) e osnova priroden logaritam (e = ) F povr{i drvoto (mm2),(m2) F povr{i niz koja toplita preminuva (mm2),(m2) F2 2 2 ladi (mm ),(m ) Fo kriterium Furie fk faktor korekcija zagrevaweto G masa (te`i) H H h h 66 povr{i drvoto koja se zagreva ili dlabo~i bazen za plastifikacija drvo dlabo~i bazen od stra utovar surovita viso~i prizma dlabo~i jama za parewe trupci ili prizmi (mm2),(m2) (kg) (m) (m) (cm) (m)

173 Karakteristi~ni poimi h2 h3 K k k2 k rastojanie me u zaoblenite {ini i dnoto bazenot razlika vo viso~ita yidovite bazenot koeficient premin topli (m) (m) (W/m2 0C) koeficient koristewe rabotnoto vreme koeficient zapolnetost bazen so surovi koeficient zapolnetost jama za parewe ks koeficient dodatok sigurnost (m) iv sodr`i topli vo kondenzat (kj/kg) in sodr`i topli vo vode para (kj/kg) L dol`i bazen (m) l lsr λ,λ,λ2, dol`i jama za parewe trupci ili prizmi (m) sred dol`i trupci (m) toplinska sprovodlivost drvoto (W/m2 0C) toplinska sprovodlivost drvoto vo (W/m20C) λ3,λί λl λr λt λo λw dol` soka toplinska sprovodlivost drvoto vo radijal soka toplinska sprovodlivost drvoto vo tangencija soka koeficient toplinska sprovodlivost toplinska sprovodlivost drvoto pri 0% vla`nost (W/m2 0C) (W/m2 0C) (W/m2 0C) (W/m2 0C) 67

174 M koli~estvo surovi za parewe (m3/god) m materija (g) m broj ciklusi za parewe surovita (br/god) m2 broj cilkusi za varewe surovita (br/god) N to~ka koja se zagreva n broj jami p Ludolfov broj 3,4 Q koli~estvo topli (kj) Q oddadeno koli~estvo topli (kj) Qp polez topli (kj) Qz zagubi topli (kj) q toplinski protok (W/m2) p pritisok (bar) R radius trupec (cm),(m) R radius motovilo (m) ρ gusti drvoto (m3/kg) S debeli drvoto θ bezdimenziol temperatura tp po~et temperatura (0C) tk kraj temperatura (0C) t temperatura (0C) t2 temperatura potopla stra telo (0C) t temperatura polad stra telo (0C) 68

175 Karakteristi~ni poimi temperatur razlika (0C) t3 temperatura vode para ili te~nost (0C) t4 temperatura povr{ita telo (drvo) (0C) t5 temperatura fluidot pred yid (0C) t6 temperatura fluidot zad yid (0C) t7 temperatura tretira to~ka vo drvo (0C) t8 temperatura mediumot za zagrevawe (0C) koregira temperatura (0C) rabotni ~asovi vo godita (h) t2-t tkor T V V koris zafatni jama za parewe trupci ili prizmi geometriska zafatni jama za parewe trupci ili prizmi (m3) (m3) W vla`nost drvoto (%) W komercijal vla`nost drvoto (%) x,y koorditi x,y,z Z koorditni to~ki vreme (h) 69

176 70

177 Prilozi 2. PRILOZI Prilog : Toplinski vrednosti nekoi materijali Prilog 2: Gusti drvoto Prilog 3: Parametri suva zasite para Nomogrami: - 5 7

178 Prilog : Toplinski vrednosti nekoi materijali Materijali Specifi~ Specifi~ Toplinska masa topli sprovodlivost C kg/m3 kj/kg0c Aluminium (99,7%) 2700 Bakar topfat 0 C kj/m0ch 0, , ^elik, `elezo ,55 Armiran beton ,922 Stakle vol topfat 0 C ,33-0, ,754 0,00 0, ,466-0,07 50 Jaglen - 0, Voda - 4, Vozduh -, Celuloza -, Dab - buka ,754 5 Mineral vol Stiropor Bor,34 -,885, ,723-0, ,2-0,38 - Pe~e tula ,933 - [amot tula ,77-5,03 - Azbest ,54-0,75 - Mraz - 2, Drvo - Al -, Plo~i od iverki

179 Prilog 2: Gusti drvoto Drvni vidovi Gusti drvoto vo apsolut suva sosotojba ρaps (g/cm3) Buka (Fagus sylvatica) 0,68 Dab (Quercus sessiliflora) 0,64 Obi~en orev (Juglans regia L.) 0,56 Crn orev (Juglans nigra L) 0,65 Jasen (Fraxinus excelsior) 0,59 Kosten (Castanea vesca L) 0,58 Platan (Platanus orientalis) 0,49 Evla (Alnus glutionosa) 0,49 Lipa (Tilia parvifolia) 0,49 Pitoma kru{a (Pirus communis) 0,70 Breza (Betula verrucosa) 0,6 Bagrem (Robinia pseudoacacia) 0,73 Nizinski brest (Ulmus campestris) 0,64 Gorski brest (Ulmus Monta) 0,64 Vrba (Salix alba) 0,52 Brest (Carpinus betulus) 0,79 Javor (Acer pseudoplatanus) 0,59 Smr~a (Picea excelsa) 0,43 Bel bor (Pinus sylvestris) 0,49 Ela (Abies alba) 0,4 Evropski ari{ (Larix europaea) 0,55 ^empres (Cupressus sempervirens) 0,55

180 Prilog 3: Parametri suva zasite para Pritisok P (bar) 0,0 0,02 0,03 0,04 0,05 0,06 0,08 0,0 0,2 0,5 0,20 0,25 0,30 0,35 0,40 0,45 0,50 0,60 0,70 0,80 0,90,0,5 2,0 3,0 4,0 5,0 6,0 6,0 7,0 8,0 9,0 0,0 Sodr`i Specifi~ Topli topli Temperatura masa isparuvawe vo parata t (0C) 3 Qisp (kj/kg) (kg/m ) in (kj/kg) 7 0, , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , (00) 0, , , , , , , , , , , ,

181 NOMOGRAM ZA ODREDUVAWE,, F0 NA PRESEK USLOV I > 4D Θ

182 NOMOGRAM 2 ZA ODREDUVAWE,, F0 NA PRAVOAGOLN PRESEK USLOV Š 4D Θ X/R

183 NOMOGRAM 3 ZA ODREDUVAWE,, F0 NA PRAVOAGOLN PRESEK USLOV Š 4D W (%) (0C)

184 NOMOGRAM 4 ZA ODREDUVAWE SPECIFI^NA TOPLINA NA DRVOTO,,C (kj/kg 0 C) W(%) t (0C)

185 NOMOGRAM 5 ZA ODREDUVAWE GUSTINA NA DRVOTO SO ODREDENA SODR@INA NA VLAGA,,W (g/cm3) W(%)