PROGRAM DODELJEVANJA NEPOVRATNIH FINANČNIH SPODBUD OBČANOM ZA IZBOLJŠANJE ENERGETSKE UČINKOVITOSTI Z NAMENOM DOSEGANJA PRIHRANKOV ENERGIJE V LETU 2010

PROGRAM DODELJEVANJA NEPOVRATNIH FINANČNIH SPODBUD OBČANOM ZA IZBOLJŠANJE ENERGETSKE UČINKOVITOSTI Z NAMENOM DOSEGANJA PRIHRANKOV ENERGIJE V LETU 2010 V letu 2009 sprejete spremembe in dopolnitve energetskega zakona določajo, da morajo sistemski operaterji ter dobavitelji električne energije, toplote iz distribucijskega omrežja, plina in tekočih goriv končnim odjemalcem zagotoviti prihranke energije pri končnih odjemalcih. Za doseganje teh prihrankov morajo zbirati z zakonom določen prispevek in dodatek ter izvajati programe za izboljšanje energetske učinkovitosti. Programe za izboljšanje energetske učinkovitosti namesto malih zavezancev (dobavitelji toplote iz distribucijskega omrežja, ki dobavljajo manj kot 75 GWh toplote letno, in dobavitelji električne energije, plinastih in tekočih goriv, ki dobavljajo manj kot 200 GWh energije letno) izvaja Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad (v nadaljevanju: Eko sklad) Prav tako naj bi Eko sklad izvajal programe izboljšanja energetske učinkovitosti namesto zavezancev, ki niso dosegli ciljev svojega programa oziroma niso porabili vseh zbranih sredstev. Spremembe energetskega zakona so bile podlaga za sprejem Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Ur. l. RS, 114/09; v nadaljevanju: uredba), ki je začela veljati s 1. januarjem 2010. Vlada Republike Slovenije je z uredbo določila najmanjšo višino doseganja prihrankov energije pri končnih odjemalcih, vrste energetskih storitev in ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti za doseganje prihrankov energije, obseg in obvezne sestavine programov za izboljšanje energetske učinkovitosti ter roke in obseg poročanja o izvajanju programov. Vlada je določila tudi višino prispevka za povečanje učinkovitosti rabe električne energije, kot tudi dodatka k ceni toplote oziroma k ceni goriv za povečanje energetske učinkovitosti. Program Eko sklada za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud občanom je pripravljen skladno z uredbo, ki med drugim določa, da tudi veliki zavezanci Eko skladu nakazujejo zbrana sredstva vse do potrditve programa za povečanje učinkovitosti rabe energije za leto 2011. Eko sklad je v februarju 2010 začel z zbiranjem podatkov zavezancev o količini dobavljene toplote iz distribucijskega omrežja, električne energije, plina in tekočih goriv v letu 2009 in dne 29. januarja 2010 sprejel tudi sklep o zagotavljanju sredstev za izvajanje programov za izboljšanje energetske učinkovitosti skladno z uredbo. Program hkrati predstavlja nadaljevanje programa, ki ga je v letih 2008 in 2009 Eko sklad izvajal v imenu Ministrstva za okolje in prostor, predstavljal pa je izvajanje finančnih instrumentov št. 1 in 2 Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2008 2016, ki ga je vlada Republike Slovenije sprejela dne 31. januarja 2008 (v nadaljevanju: AN URE). Med drugim je vlada sprejela tudi sklep, da se za zaprtje finančne konstrukcije za financiranje Akcijskega načrta v letu 2008 z računa pri ELES-u, na katerem se je zbiral dodatek za obvezni odkup električne energije na podlagi takrat veljavnega energetskega zakona, prenesejo sredstva v višini 7,5 mio EUR na posebni račun pri Eko skladu. Za izvajanje programov spodbujanja rabe obnovljivih virov energije (OVE) in ukrepov učinkovite rabe energije (URE) je bilo po zakonu o državni upravi pristojno Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Glede na to, da je zakon določil, da vlada predpiše vrsto in obseg programa za spodbujanje rabe OVE in ukrepov URE in da je bil na tej podlagi sprejet AN URE, je Eko sklad v sodelovanju z MOP pripravil Program za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud občanom za namene rabe OVE in ukrepe URE v stanovanjskih stavbah, ki se je financiral iz v letu 2008 prejetih sredstev 7,5 mio EUR. Ob tem je Eko sklad prevzel tudi vsa pooblastila

za pripravo in izvajanje javnega razpisa ter vseh s tem povezanih nalog in pristojnosti za dodeljevanje teh sredstev občanom. Nadalje so bila v rebalansu proračuna Republike Slovenije v letu 2009 zagotovljena dodatna sredstva v višini 4 mio EUR, ki so omogočila nadaljevanje dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb. Nepovratne finančne spodbude občanom v letih 2008 in 2009 Na podlagi zgoraj omenjenega programa je bil pripravljen Javni razpis za nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb 1SUB-OB08 (v nadaljevanju: javni razpis) in je vključeval program spodbujanja vgradnje solarnih ogrevalnih sistemov, program spodbujanja celovitih energijskih obnov obstoječih stanovanjskih stavb in program spodbujanja gradnje nizkoenergijskih in pasivnih hiš. Dodeljevanje nepovratnih sredstev je potekalo od sredine leta 2008, ko je bil objavljen javni razpis, sredi leta 2009 pa je bila zaradi zagotovljenih proračunskih sredstev razpisana vsota nepovratnih finančnih spodbud povišana od 7,5 mio EUR na 11,5 mio EUR, predmetni razpis pa je bil dopolnjen z dodatnimi posameznimi ukrepi celovite energijske obnove obstoječih stanovanjskih stavb. Glede na potek dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud in ob ugotovitvi, da se občani zaradi finančne zahtevnosti naložb niso odločali za celovito obnovo stanovanjskih stavb v tolikšni meri, kot smo pričakovali, smo pripravili razširitev obstoječega razpisa z nepovratnimi finančnimi spodbudami tudi za posamezne ukrepe učinkovite rabe energije na obstoječih stanovanjskih stavbah. Občane smo namreč želeli spodbuditi k odločitvam za izvedbo posameznih ukrepov za postopno prenovo energijsko potratnih obstoječih eno, dvo ali večstanovanjskih stavb in sicer z vgradnjo sodobnih kotlov na lesno biomaso, s čimer smo spodbujali občane k večji rabi obnovljivih virov energije za ogrevanje stavb, kakor tudi za toplotno izolacijo fasad in zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva, in omogočili pridobitev spodbude tudi občanom, ki so te posamezne ukrepe izvedli v času od 1. junija 2008 do 5.6.2009, ko je bilo objavljeno povišanje razpisanih sredstev in dopolnitev razpisa. Zaradi navedenega smo ob povišanju prvotno razpisanih sredstev razpis dopolnili z možnostjo pridobitve nepovratnih sredstev za posamezne ukrepe celovite energijske prenove obstoječih stanovanjskih stavb. Po objavi spremembe razpisa je bil odziv občanov bistveno večji, saj smo v petmesečnem obdobju trajanja razširjenega razpisa za ukrepe vgradnje zunanjega stavbnega pohištva prejeli 2.551 vlog, za toplotno izolacijo fasad 435 vlog in za vgradnjo kurilnih naprav na lesno biomaso 828 vlog. Razpis je bil zaključen 9. oktobra 2009. Predmet dopolnjenega javnega razpisa so bile torej nepovratne finančne spodbude občanom na območju Republike Slovenije za naslednje namene: - vgradnja solarnega ogrevalnega sistema, - celovita obnova stanovanjske stavbe, - gradnja stanovanjske stavbe v nizkoenergijski ali pasivni tehnologiji, - vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso v eno, dvo ali večstanovanjski stavbi, - toplotna izolacija celotne fasade obstoječe eno, dvo ali večstanovanjske stavbe in - zamenjava zunanjega stavbnega pohištva v obstoječi eno, dvo ali večstanovanjski stavbi.

Višina spodbude za vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema je znašala 25 % priznanih stroškov naložbe in je bila vrednostno omejena na preračunani m 2 vgrajenih sprejemnikov. Za sisteme s ploščatimi sprejemniki je znašala največ 150 EUR na m 2, za sisteme z vakuumskimi sprejemniki pa največ 200 EUR na m 2 vgrajenih sprejemnikov. Za sisteme s ploščatimi sprejemniki sončne energije, izdelanimi v skupinsko organizirani gradnji, je bila določena fiksna spodbuda, in sicer 75 EUR na m 2 vgrajenih sprejemnikov. Zaradi zagotavljanja kakovosti v prehodnem obdobju je razpis omogočil dodatno spodbudo za tiste investitorje, ki so nameravali vgraditi sistem s pridobljenim znakom kakovosti»solar Keymark«, in sicer v višini dodatnih 10 EUR na m 2 vgrajenih sprejemnikov. Razpis je določal, da je bilo za dodelitev spodbude za celovito obnovo stanovanjske stavbe potrebno hkrati izvesti več ukrepov na eno ali dvostanovanjski stavbi, in sicer: izvedbo toplotne zaščite zunanjega ovoja stavbe, zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva in prenovo ogrevalnega sistema. Višina spodbude je znašala 25 % priznanih stroškov naložbe, ki so vključevali nabavo in vgradnjo opreme in materiala. Najvišji skupni znesek spodbude za celovito energijsko obnovo stavbe je znašal 9.000 EUR. S tem javnim razpisom je država prvič spodbudila gradnjo pasivnih in nizkoenergijskih stavb. Višina spodbude je upoštevala dodatne stroške gradnje zaradi boljše toplotne zaščite stavbe, energijsko varčnega stavbnega pohištva, ogrevalnega sistema in prezračevanja ter kakovostne gradnje in je bila enaka za enako grajene stavbe ne glede na lokacijo v Sloveniji. Spodbude so bile progresivne glede na energijsko učinkovitost stavbe znotraj posameznih razredov do 35 kwh/m 2 a in glede na volumski delež in vrsto vgrajenih izolacijskih materialov ter vezane na neto ogrevano površino znotraj toplotno zaščitenega stavbnega ovoja. Najvišja možna spodbuda za pasivno hišo ob načrtovani vgraditvi 75 % ali več izolacijskih materialov naravnega izvora in za katero je bila izračunana potrebna energija za ogrevanje manjša od 15 kwh/m 2 a, je znašala 25.000. Za kurilne naprave na lesno biomaso na sekance, pelete ali polena, katerih izkoristek pri nazivni toplotni moči je večji ali enak 90 %, vrednost emisij prašnih delcev manjša od 50 mg/m 3 ; ter ob pogoju, da je h kurilni napravi na polena moral biti obvezno prigrajen hranilnik toplote velikosti vsaj 50 l/kw toplotne moči kurilne naprave, je višina spodbude znašala 20 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 1.800 EUR za kotel na sekance ali pelete, oz. 1.300 EUR za kotel na polena. Za toplotno izolacijo celotne fasade z najmanj 12 cm izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo λ 0,045 W/mK obstoječe eno, dvo ali večstanovanjske stavbe je višina spodbude znašala 20 % priznanih stroškov naložbe, vendar skupaj ne več kot 10 EUR na m 2 in za največ 200 m 2 toplotne izolacije fasade na stanovanjsko enoto. Za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva, z energijsko učinkovitim, to je s toplotno prehodnostjo manjšo kot 1,3 W/m 2 K za celotno okno, v obstoječi eno, dvo ali večstanovanjski stavbi je višina spodbude znašala 20 % priznanih stroškov naložbe, vendar skupaj ne več kot 60 EUR na m 2 in za največ 30 m 2 zamenjanih oken, balkonskih vrat ali fiksnih zasteklitev. Rezultati izvajanja razpisa za nepovratne finančne spodbude Na vsa odpiranja vlog je bilo do zaključka razpisa uvrščenih pravočasno prispelih 9.297 vlog. Največ vlog je prispelo za vgradnjo solarnih ogrevalnih sistemov, in sicer 4.794, za celovito obnovo obstoječih stanovanjskih stavb 450 vlog, za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš 239 vlog, za vgradnjo kurilnih naprav na lesno biomaso 828 vlog, za toplotno izolacijo fasad 436 vlog in za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva 2.550 vlog.

Vsa razpisana sredstva so bila razdeljena. Višina dodeljenih nepovratnih sredstev na podlagi sklenjenih pogodb o sofinanciranju do 2.3.2010 po posameznih namenih je razvidna iz tabele 1. Prejemnikom pravice do spodbude, ki so naložbe že zaključili in predložili ustrezno dokumentacijo, smo do sedaj izplačali skoraj 8,9 milijonov EUR nepovratnih sredstev. Spodbude so se dodeljevale le za še neizvedene ukrepe in naložbe, kar pomeni, da so morali občani zaprositi za sredstva, preden so začeli z naložbo, nato pa se je s sklepom odobrila pravica do nepovratnih sredstev in sklenila pogodba o sofinanciranju naložbe, ki je predmet spodbude. Prejemniki spodbude so imeli določen čas za izvedbo posameznih naložb, in sicer od 6 mesecev za posamezne manj zahtevne ukrepe do enega leta za celovito energijsko obnovo stanovanjske stavbe in enega leta in pol za novogradnje nizkoenergijskih in pasivnih hiš. Sredstva pa se izplačajo po pravočasno zaključeni naložbi in predložitvi ustrezne dokumentacije o zaključku naložbe. Tabela 1: Rezultati preteklega razpisa po ukrepih Podpisane pogodbe o dodelitvi sredstev Višina dodeljenih sredstev Parameter naložbe Enota Količina Ukrep število mio EUR Vgradnja sprejemnikov sončne energije 3.814 4,661 površina m 2 24.086 Celovita obnova stanovanjskih stavb 193 1,148 ogrevana površina m 2 36.310 Gradnja novih nizkoenergijskih in pasivnih hiš 175 2,277 ogrevana površina m 2 36.005 Vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso 743 0,918 nazivna moč kotla kw 19.870 Toplotna izolacija fasad 324 0,761 površina m 2 98.897 Zamenjava zunanjega stavbnega pohištva 2.041 1,800 površina m 2 34.926 Skupaj 7.290 11,565 Učinki izvajanja preteklega javnega razpisa za nepovratne finančne spodbude V nadaljevanju so prikazani učinki izvajanja programa dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud na podlagi podpisanih pogodb o sofinanciranju v obdobju od 1.6.2008 do 2.3.2010. Podatki o prihrankih energije sofinanciranih naložb so izračunani na podlagi letošnjega Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Ur. l. RS, št. 4/10). Solarni ogrevalni sistemi V Sloveniji spodbujamo vgradnjo solarnih ogrevalnih sistemov z dodeljevanjem nepovratnih sredstev iz proračuna že več kot 10 let, vendar je bilo spodbujanje kampanjsko, saj je bil letni obseg sredstev za te namene omejen in na voljo le tistim, ki so vgradnjo že izvedli. Kljub temu je interes občanov za izrabo tega vira ves čas naraščal. Tako je bilo v letu 2007 ugodeno 1.200 prosilcem, ki so skupaj vgradili skoraj 10.000 m 2 sprejemnikov sončne energije (SSE), v času leto in pol trajajočega zadnjega razpisa pa so bile nepovratne finančne spodbude odobrene 3.800 prosilcem za vgradnjo skoraj 24.000 m 2 SSE. Takšen sistem spodbujanja izrabe energije sonca spodbuja tudi slovenske proizvajalce teh sistemov in ponudnike storitev k vzpostavljanju konkurenčne in kvalitetne ponudbe,

pospešuje razvojno dejavnost na tem področju in posredno vpliva tudi na odpiranje novih delovnih mest. To je pokazal tudi pretekli javni razpis, saj je skupna vrednost naložb v solarne ogrevalne sisteme, za katere je bila dodeljena pravica do nepovratne finančne spodbude, znašala več kot 24 mio EUR. Ob upoštevanju povprečne porabe delovnega časa za vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema za pripravo sanitarne tople vode za enodružinsko hišo (okoli 46 delovnih ur) je izvedba spodbujanih naložb pomenila zaposlitev za več kot 100 delavcev. Program spodbujanja naložb v solarne ogrevalne sisteme, ki je bil podlaga za izvajanje zadnjega razpisa, je bil pripravljen za obdobje treh let in je predvideval, da bi v prvem letu izvajanja spodbudili vgradnjo 20.000 m 2 novih sprejemnikov sončne energije, vsako naslednje leto pa še 10.000 m 2 več. Rezultati kažejo, da so zastavljeni cilji v prvem letu na tem področju doseženi. Nepovratna sredstva so bila na podlagi sklenjenih pogodb o sofinanciranju dodeljena za 3.814 naložb v solarne ogrevalne sisteme v skupni vrednosti 4,661 mio EUR, v okviru katerih je bilo vgrajenih 17.859 m 2 ploščatih in 6.228 m 2 vakuumskih sprejemnikov sončne energije. Te naložbe prispevajo k manjši rabi energije za 12.666 MWh ter s tem k zmanjšanju emisij CO 2 za 1.900 ton CO 2 letno. Celovite obnove obstoječih stanovanjskih stavb Stanovanjske hiše predstavljajo po številu več kot dve tretjini stanovanjskega fonda v Sloveniji in so zelo pomemben dejavnik pri porabi energije oziroma največji vir energijske neučinkovitosti. Prav zaradi tega posveča AN URE veliko pozornost področju izboljšanja energijske učinkovitosti v gospodinjstvih in med drugimi ukrepi navaja tiste, ki največ doprinesejo k celoviti obnovi obstoječih stavb: - energijska sanacija (toplotna izolacija fasad, podstrešij, zamenjava oken), - zamenjava neustreznih ogrevalnih naprav s sodobnimi napravami z visokim izkoristkom, spodbujanje nakupa kotlov na lesno biomaso in - optimizacija ogrevalnih sistemov. Navedena izhodišča smo upoštevali pri pripravi javnega razpisa 1SUB-OB08, s katerim smo vlagateljem ponudili možnost pridobitve nepovratnih sredstev za celovito obnovo obstoječih stanovanjskih stavb. Ker so celovite energijske obnove obstoječih stanovanjskih stavb finančno zelo zahtevne, smo na razpis za ta namen prejeli bistveno manj vlog, kot smo ob pripravi razpisa pričakovali. Iz analize 193 vlog, za katere so bila nepovratna sredstva dodeljena, izhaja, da je povprečna vrednost takšne naložbe znašala dobrih 33.000 EUR. Nepovratna sredstva so bila dodeljena za celovito obnovo 193 obstoječih stanovanjskih stavb v skupni vrednosti 1,148 mio EUR, v okviru katerih je bilo vgrajenih 4.683 m 2 zunanjega stavbnega pohištva, 162 zamenjav ogrevalnih sistemov s sodobnimi, in sicer v 53 s kotli na lesno biomaso, 18 toplotnimi črpalkami po sistemu zemlja voda in 17 toplotnimi črpalkami po sistemu voda - voda ter 74 kondenzacijskih kotlov na plin oz. ELKO. Pri obnovljenih stavbah je bilo toplotno izoliranih 193 fasad v skupni površini 47.400 m 2, 178 streh oz. plošč proti neogrevani podstrehi v skupni površini 21.271 m 2 in 50 kleti oz. tal nad neogrevano kletjo ali nad neogrevanim prostorom v skupni površini 4.343 m 2. Celotna vrednost spodbujanih naložb je znašala 6,462 mio EUR. V preteklem letu je samo v procesu montaže oziroma izvedbe spodbujanih ukrepov na stavbah to predstavljalo polno enoletno zaposlitev za približno 50 delavcev. Pri tem se ocenjuje, da je obseg zaposlitev na pripravi teh gradbenih proizvodov vsaj še dvakrat večji. Te naložbe prispevajo k manjši rabi energije za 9.367 MWh ter s tem k zmanjšanju emisij CO 2 za 1.405 ton letno.

Gradnja novih nizkoenergijskih in pasivnih hiš Spodbude so bile progresivne glede na energijsko učinkovitost stavbe (Q h ), in sicer znotraj posameznih razredov od 0 do 35 kwh/m 2 a, in so bile opredeljene na podlagi ovrednotenih razlik v investirani energijski, pa tudi okoljski nivo gradnje in so progresivno spodbujale vgradnjo najbolj želenih naravnih materialov. Analiza spodbujanih hiš kaže na relativno enakovreden interes vlagateljev za gradnjo stavb v pasivni tehnologiji, pri katerih je potrebna toplota enaka ali manjša od 15 kwh/m 2 a (34 %), za gradnjo visoko učinkovitih nizkoenergijskih hiš enaka ali manjša od 25 kwh/m 2 a (30 %) ter ostalih nizkoenergijskih hiš enaka ali manjša od 35 kwh/m 2 a (36 %). Pri uporabi materialov prednjačijo stavbe s toplotno izolacijskimi materiali pretežno mineralnega izvora (54 %), sledi uporaba sintetičnih (28 %), nekoliko manj pa je stavb, izoliranih z materiali naravnega izvora (18 %). Nepovratna sredstva so bila dodeljena za gradnjo 175 nizkoenergijskih in pasivnih hiš v skupnem znesku 2,277 mio EUR. Povprečna energijska učinkovitost spodbujanih stanovanjskih stavb se giblje v razredu 20 do 25 kwh/m 2 a in glede na zahteve veljavnih predpisov o energijski učinkovitosti stavb iz leta 2002, ki postavljajo izhodišče med 70 in 80 kwh/m 2 a, predstavlja velik tehnološki preskok. Te naložbe na stanovanjskih stavbah s skupno površino 36.005 m 2 posledično prispevajo k manjši rabi energije za več kot 1.754 MWh letno, ter s tem k zmanjšanju emisij CO 2 za 263 ton CO 2 letno. S spodbudami je bilo po ocenah sofinanciranih približno 5 % v času razpisa grajenih slovenskih družinskih hiš. Sofinanciranje ukrepov v stanovanjskih novogradnjah je v času zaostrenih gospodarskih razmer vodilo v približno 15 % večjo realizacijo kakovostnih gradenj. Ocenjujemo, da so izvajalci teh stanovanjskih stavb na račun povečanega povpraševanja, kot posledice razpisa, zaposlovali približno 10 % več kadrov, kot bi jih sicer. Tehnična opremljenost in višje zahteve za gradnjo spodbujanih novogradenj zahtevajo večjo angažiranost delovne sile, v obsegu dodatnih 250 do 300 delovnih ur na stavbo. Sama skupna izgradnja sofinanciranih stavb pa je zahtevala stalno angažiranje v obsegu več kot 200 zaposlenih. Dodana investicija v spodbujane stanovanjske stavbe, glede na siceršnji nivo zahtevane gradnje, znaša približno 8,5 mio EUR in kot takšna za faktor 4 presega nivo skupnih finančnih spodbud v tem segmentu. Kot je iz spodnje slike razvidno, je največ nepovratnih sredstev za izgradnjo novih nizkoenergijskih in pasivnih stanovanjskih hiš dodeljenih občanom v Osrednjeslovenski regiji (44 % vseh sredstev), sledi Podravska regija z dobrimi 17 %, Gorenjska in Savinjska regija z dobrimi 10 %, najmanj sredstev pa je bilo dodeljenih občanom v Notranjsko-Kraški (0,4 %) in Obalno-Kraški regiji (0,2 %).

Vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso Za ta namen smo dodelili pravico do spodbude v skupnem znesku 0,918 mio EUR za 743 kurilnih naprav. Povprečna vrednost tovrstnih naložb je znašala skoraj 8.800 EUR, vrednost vseh naložb pa je znašala 6,477 mio EUR. S spodbujanjem občanov k odločitvi za nakup in vgradnjo sodobnih kurilnih naprav na lesno biomaso pripomoremo k nadomeščanju rabe fosilnih goriv za ogrevanje z obnovljivim virom energije, hkrati pa je vgradnja teh naprav pomenila polno enoletno zaposlitev za 20 zaposlenih. Te naložbe prispevajo k manjši rabi energije za 12.043 MWh ter s tem k zmanjšanju emisij CO 2 za 1.806 ton letno. Toplotna izolacija fasad pri obnovi obstoječih stavb Za ta namen smo dodelili pravico do spodbude v skupnem znesku 0,761 mio EUR za 324 naložb, v okviru katerih je bilo vgrajenih 98.897 m 2 toplotne izolacije v debelini najmanj 12 cm. Povprečna vrednost tovrstnih naložb je znašala dobrih 13.400 EUR, vrednost vseh naložb pa je znašala 4,356 mio EUR. Hkrati je izvedba teh naložb na stavbah predstavljala polno enoletno zaposlitev za 50 delavcev samo v fazi izvedbe, brez upoštevanja zaposlitev v fazi priprave gradbenih proizvodov. Te naložbe prispevajo k manjši rabi energije za 6.806 MWh ter s tem k zmanjšanju emisij CO 2 za 1.021 ton letno. Zamenjava zunanjega stavbnega pohištva v obstoječih stavbah Za ta namen smo dodelili pravico do spodbude v skupnem znesku 1,800 mio EUR za 2.041 naložb, v okviru katerih je bilo zamenjanih 34.926 m 2 zunanjega stavbnega pohištva z energijsko varčnim, katerega toplotna prehodnost je znašala manj kot 1,3 W/m 2 K. Skupna vrednost vseh naložb je znašala 10,411 mio EUR. Hkrati je izvedba teh naložb na stavbah predstavljala polno enoletno zaposlitev za več kot 60 delavcev samo v fazi montaže, brez upoštevanja zaposlitev v fazi priprave gradbenih proizvodov. Te naložbe prispevajo k manjši rabi energije za 4.494 MWh ter s tem k zmanjšanju emisij CO 2 za 674 ton letno. Izvajanje programa dodeljevanja nepovratnih sredstev občanom v letih 2008 in 2009 je prispevalo k oživitvi domačega gospodarstva v času gospodarske krize in recesije, kar so nam potrdili proizvajalci in dobavitelji naprav in materialov, ki so bili predmet nepovratnih finančnih spodbud, saj so se njihova naročila s strani kupcev po zaključku javnega razpisa bistveno zmanjšala. Skupni pregled učinkov nepovratnih finančnih spodbud V nadaljevanju so prikazani ocenjeni učinki preteklega javnega razpisa, ki se nanašajo na prihranek končne energije, zmanjšanje emisij CO 2, pri vsakem ukrepu pa je ocenjeno tudi število delavcev, ki so izvajali sofinancirane naložbe. Tabela 2: Učinki sofinanciranih naložb po ukrepih Prihranek energije Zmanjšanje emisije CO 2 Posredna delovna mesta* Ukrep MWh/leto t/leto število Vgradnja sprejemnikov sončne energije 12.666 1.900 100 Celovita obnova stanovanjskih stavb 9.367 1.405 50 Gradnja novih nizkoenergijskih in pasivnih hiš 1.754 263 200 Vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso 12.043 1.806 20 Toplotna izolacija fasad 6.806 1.021 50 Zamenjava zunanjega stavbnega pohištva 4.494 674 60 Skupaj 47.130 7.069 480

* Ocenjeno na podlagi podatkov anketiranih izvajalcev; obračunane so delovne ure za montažo opreme, materialov in naprav, ki so bili predmet spodbude. Spodbude dodeljujemo občanom po vsej Sloveniji. Kot je iz spodnje slike razvidno, je največ nepovratnih sredstev (upoštevani vsi nameni, razen gradnja novih nizkoenergijskih in pasivnih hiš) dodeljenih občanom v Osrednjeslovenski regiji (24,5 % vseh sredstev), sledi Gorenjska regija z dobrimi 19 %, Podravska regija z dobrimi 12 %, najmanj sredstev pa je bilo dodeljenih občanom v Koroški (slabih 3 %) in Zasavski regiji (slabih 2 %).. Program dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud v letu 2010 in ocena predvidenih učinkov Opaznejše premike v smislu realizacije akcijskega načrta ali podnebnih ciljev Slovenije in EU ter glede na rezultate in izkušnje izvajanja zadnjega razpisa, je možno doseči le s kontinuiranim spodbujanjem usklajenih, premišljeno načrtovanih in celovitih prenov obstoječih stanovanjskih stavb, spodbujanjem sodobnih naprav in tehnologij rabe OVE namesto rabe fosilnih goriv (vgradnja solarnih ogrevalnih sistemov) ter gradnje novih stanovanjskih stavb v nizkoenergijski in pasivni tehnologiji. Celovite obnove obstoječih stanovanjskih stavb se zaradi finančne zahtevnosti tovrstnih naložb lahko izvajajo tudi postopno, in sicer z izvajanjem naslednjih ukrepov: - toplotna zaščita zunanjega ovoja pri obnovi obstoječe stavbe, ki vključuje toplotno izolacijo fasade, strehe oz. plošče proti neogrevani podstrehi, - zamenjava zunanjega stavbnega pohištva (oken, fiksnih zasteklitev in zastekljenih balkonskih vrat), - prenova ogrevalnega sistema z vgradnjo sodobnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso, - vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjskih stavb in za pripravo sanitarne tople vode - vgradnja učinkovitih sistemov za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka pri obnovi obstoječih stavb in

- vgradnjo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov ter vgradnjo delilnikov na grelnih telesih z daljinskim odčitavanjem v večstanovanjskih stavbah. S podobnim programom spodbujanja naložb kot v preteklem letu nadaljujemo tudi v letu 2010, na podlagi katerega je bil javni poziv za dodeljevanje nepovratnih sredstev občanom objavljen maja 2010. Zaradi enostavnejše priprave in obravnave vlog smo pripravili poseben javni poziv za spodbujanje naložb v obnovo večstanovanjskih stavb. V letu 2010 so nepovratne finančne spodbude namenjene tudi občanom, ki so že izvedli naložbe, ki so bile predmet spodbujanja v letu 2009, in so bile, skladno z razpisnimi pogoji, izvedene v obdobju od objave zaključka javnega razpisa 1SUB-OB08 (9. oktobra 2009) do objave novega javnega poziva (21. maja 2010), ki pa dopušča dodelitev spodbude le za še neizvedene naložbe. Ocenjujemo, da bomo lahko v okviru posebnega javnega poziva za v navedenem vmesnem času izvedene naložbe dodelili 2,5 mio EUR, in sicer za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva 1,0 mio EUR, za solarne ogrevalne sisteme 0,9 mio EUR, za vgradnjo kotlov na lesno biomaso 0,3 mio EUR in 0,3 mio EUR za toplotno izolacijo fasad pri obnovi obstoječih stanovanjskih stavb. Spodbujanje naložb občanov na podlagi predlaganega programa predstavlja enega od pomembnejših protikriznih ukrepov. S tem bomo pripomogli tudi k uresničevanju ciljev gospodarske, okoljske, energetske, socialne in zdravstvene politike. V nadaljevanju so predstavljeni ukrepi, za katere Eko sklad v letu 2010 po tem programu dodeljuje občanom nepovratne finančne spodbude za nove naložbe v učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah. Vgradnja solarnega ogrevalnega sistema Namen spodbujanja solarnih ogrevalnih sistemov je usmerjen v čim večjo izrabo sončne energije za ogrevanje tako sanitarne vode kot za podporo ogrevanju stavb. Višina spodbude znaša do 25 % priznanih stroškov naložbe v sistem in se lahko dodeli za največ 20 m 2 sprejemnikov sončne energije. Vrednostno je omejena tudi na preračunani neto m 2 vgrajenih sprejemnikov; ta omejitev tako pri sistemih s ploščatimi sprejemniki znaša največ 150 EUR na m 2 vgrajenih sprejemnikov, pri sistemih z vakuumskimi sprejemniki pa največ 200 EUR na m 2 vgrajenih sprejemnikov. V primeru samogradnje ploščatih sončnih sprejemnikov je višina nepovratnih sredstev fiksna in znaša 75 EUR na m 2 vgrajenih sprejemnikov. S tem bi Slovenija konec leta 2010 podvojila površino vgrajenih SSE v primerjavi z letom 2005 in presegla 100 m 2 SSE na 1.000 prebivalcev. Glede na rezultate zadnjega razpisa bo obseg naložb v solarne ogrevalne sisteme v letu 2010 znašal 25.000 m 2 ekvivalenta ploščatih sprejemnikov; ocenjujemo, da bomo za ta namen dodelili 2,5 mio EUR nepovratnih sredstev. Vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso Glede na to, da so cene fosilnih goriv še vedno na relativno nizki ravni, ugotavljamo, da se občani zaradi relativno visokih vrednosti tovrstnih naložb zanje preredko odločajo, zato s spodbujanjem teh naložb nadaljujemo, in višino spodbude, glede na pretekli javni razpis, povišujemo na 25 % priznanih stroškov naložbe oz. ne več kot 2.000 EUR za kotel oz. kamine s centralnim ogrevanjem na sekance ali pelete, oz. 1.500 EUR za kotel oz. kamine s centralnim ogrevanjem na polena. Ocenjujemo, da bomo na ta način spodbudili k zamenjavi obstoječega fosilnega energenta z obnovljivim virom najmanj 1.000 občanov in jim dodelili okoli 1,5 mio EUR nepovratnih sredstev.

Vgradnja toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske stavbe Pravica do spodbude se dodeli za nabavo in montažo toplotne črpalke, ki dosega minimalno predpisano grelno število. Višina spodbude znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot 2.000 EUR za toplotno črpalko za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode po sistemu voda/voda ali zemlja/voda in ne več kot 1.000 EUR oz. 1.500 EUR za bolj učinkovito toplotno črpalko zrak/voda; višina spodbude za toplotno črpalko za sanitarno toplo vodo znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot 250 EUR. Ocenjujemo, da bomo na ta način spodbudili k odločitvi za izvedbo takih naložb najmanj 3.500 občanov in da bomo za ta namen dodelili 2,4 mio EUR nepovratnih sredstev. Vgradnja sistema centralnega ogrevanja pri obnovi stanovanjske stavbe v primeru priključitve na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije Pravica do spodbude se dodeli za nabavo in vgradnjo celotnega sistema centralnega ogrevanja pri obnovi stanovanjskih stavb, ki se bodo priključile na sistem daljinskega ogrevanja, ki uporablja obnovljiv vir energije. Na ta način želimo spodbuditi občane k opustitvi lokalnega načina ogrevanja, v kolikor je v neposredni okolici njihovega prebivališča zagotovljen sodoben daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso, ali sistem, ki toploto pridobiva z izkoriščanjem geotermalne energije oz. drugega obnovljivega vira energije. Višina spodbude znaša 25 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 2.000 EUR na stanovanjsko enoto. Ocenjujemo, da bomo na ta način spodbudili k odločitvi za izvedbo takih naložb najmanj 150 občanov in pri tem dodelili 0,200 mio EUR nepovratnih sredstev. Zamenjava zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stanovanjske stavbe Pravica do spodbude se dodeli za zamenjavo stavbnega pohištva, t.j. oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev s sodobnim, energijsko učinkovitim, s toplotno prehodnostjo U 1,2 W/m 2 K za celotno okno (zasteklitev in okvir skupaj), skladno s standardom EN 10077-1 oz. EN 12567-1(2). Višina spodbude znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot 50 EUR/m 2 za največ 30 m 2 zamenjanega zunanjega stavbnega pohištva. Z namenom spodbujanja vgradnje naravnih materialov in zaradi okoljskih prednosti lesa se dodeli višja spodbuda za vgradnjo lesenih energijsko varčnih oken, vendar ne več kot 100 EUR/m 2 za največ 30 m 2 zamenjanega zunanjega stavbnega pohištva. Ocenjujemo, da bomo na ta način spodbudili k odločitvi za izvedbo takih naložb najmanj 2.500 občanov in pri tem dodelili 2,5 mio EUR nepovratnih sredstev. Toplotna izolacija fasade pri obnovi eno in dvo stanovanjske stavbe Pravica do spodbude se dodeli za nabavo in vgradnjo fasadnega sistema z ustrezno debelino toplotne izolacije z najmanj 15 cm izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo λ 0,045 W/mK ali ustrezno debelino drugega izolacijskega materiala (d), da bo razmerje λ/d enako ali manjše od 0,3 W/m 2 K. Višina spodbude znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot 12 EUR na m 2 za največ 200 m 2 toplotne izolacije fasade stanovanjske enote. Ocenjujemo, da bomo na ta način spodbudili k odločitvi za izvedbo takih naložb najmanj 700 občanov in pri tem dodelili 1,4 mio EUR nepovratnih sredstev. Toplotna izolacija strehe oz. podstrešja pri obnovi eno in dvo stanovanjske stavbe Pravica do spodbude se dodeli za izvedbo toplotne izolacije poševne strehe oziroma stropa proti neogrevanemu podstrešju z najmanj 25 cm izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo λ 0,045 W/mK ali ustrezno debelino drugega izolacijskega materiala (d), da bo razmerje λ/d enako ali manjše od 0,18 W/m 2 K. Višina spodbude znaša največ 25 %

priznanih stroškov naložbe in ne več kot 10 EUR na m 2 za največ 150 m 2 toplotne izolacije strehe stanovanjske enote. Ocenjujemo, da bomo na ta način spodbudili k odločitvi za izvedbo takih naložb najmanj 800 občanov in pri tem dodelili 1,0 mio EUR nepovratnih sredstev. Vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi Pravica do spodbude se dodeli za nakup in vgradnjo sistema za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacija), in sicer centralnega sistema z učinkovitostjo vračanja toplote odpadnega zraka najmanj 80 % ali lokalnega sistema z učinkovitostjo vračanja toplote odpadnega zraka najmanj 65 %. Višina spodbude znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot 2.500 EUR za izvedbo centralnega prezračevalnega sistema za stanovanjsko enoto oz. največ 400 EUR na vgrajeno enoto lokalnega sistema prezračevanja. Dodatna finančna spodbuda v višini 300 EUR se dodeli za primer vgradnje centralnega prezračevalnega sistema, ki poleg vračanja toplote odpadnega zraka zagotavlja tudi vračanje vlage. Ocenjujemo, da bomo na ta način spodbudili k odločitvi za izvedbo takih naložb najmanj 100 občanov in pri tem dodelili 0,2 mio EUR nepovratnih sredstev. Gradnja ali nakup nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe Pravica do spodbude se dodeli za nove stanovanjske stavbe, eno, dvo ali več družinske hiše, katerih energijska učinkovitost bo v segmentu računske rabe energije za ogrevanje (Q h ), izračunane po metodi za pasivne stavbe»phpp'07«, manjša od 25 kwh/m 2 a. Spodbude so opredeljene na podlagi ovrednotenih razlik v investirani energijski, pa tudi okoljski nivo gradnje ter progresivno spodbujajo vgradnjo najbolj želenih naravnih materialov. Najvišja spodbuda 125 EUR/m 2 ogrevane površine se dodeli za gradnjo stavb v energijskem razredu do 10 kwh/m 2 a, toplotno zaščitenih z udeležbo najmanj 75 % naravnih izolacijskih materialov. Ob stimuliranju učinkovite gradnje se kot pomemben kriterij izpostavlja tudi velikost stavbe, zato se spodbuda dodeli samo do obsega 200 m 2 za enodružinske hiše in 150 m 2 za stanovanjske enote v dvodružinskih ali vrstnih hišah. Za ostale kombinacije razredov energijske učinkovitosti in uporabljenih izolacijskih materialov v toplotnem ovoju stavbe je možna višina najvišje nepovratne finančne spodbude prikazana v tabeli: Razred učinkovitosti stavbe Q h (kwh/m 2 a) Najvišji znesek na enoto /m 2 I. skupina II. skupina III. skupina 10 125 100 75 15 105 80 62 20 85 60 48 25 60 46 36 Pri tem predstavljajo skupine: - I. skupina: vgrajenih najmanj 75 % izolacijskih materialov naravnega izvora (npr. lesna vlakna, celulozni kosmiči, pluta, ovčja volna, bombaž, ipd.), - II. skupina: vgrajenih skupaj najmanj 75 % izolacijskih materialov mineralnega izvora (npr. mineralna volna, penjeno steklo, ipd.) in naravnega izvora, - III. skupina: vgrajenih več kot 25 % izolacijskih materialov sintetičnega in ostalega izvora (npr. penjeni in ekstrudirani polistiren). Pri izračunu navedenega volumskega deleža se upoštevajo samo izolacijski materiali s toplotno prevodnostjo λ 0,15 W/mK. Z vidika trajnostne gradnje in s ciljem doseganja večjega obsega uporabe naravnih materialov se dodatna spodbuda dodeli tudi za stavbe, v katere bo vgrajeno zunanje stavbno

pohištvo iz lesa. Pravica do dodatne spodbude se dodeli s ciljem pokrivanja dela investicijske razlike in je opredeljena v višini 50 EUR/m 2 vgrajenega zunanjega stavbnega pohištva iz lesa, vendar ne več kot za 30 m 2. Prejemniki spodbude so lahko samo fizične osebe, lastniki nepremičnin v izgradnji, ki pred oddajo vloge še niso zaključili z izvedbo vseh ukrepov za učinkovitejšo rabo energije na lastni novogradnji. Prejemniki skupne spodbude za dvo ali več družinsko hišo so lahko vsi solastniki, ki izkazujejo soinvestiranje in financirajo naložbo. Z vidika doseganja višje kakovosti, energijske učinkovitosti ter okoljske sprejemljivosti stanovanjskih hiš, grajenih za trg, je spodbujan tudi nakup nizkoenergijskih ali pasivnih hiš. Spodbuda se v tem primeru dodeli fizični osebi - vlagatelju, ki je kupec takšne stavbe oziroma stanovanjske enote v njej. V času oddaje vloge je novogradnja za trg lahko v fazi načrtovanja, izvajanja ali zaključevanja ukrepov, ki so predmet spodbude. Ocenjujemo, da bomo na ta način spodbudili k odločitvi za izvedbo takih naložb najmanj 120 občanov in pri tem dodelili 1,7 mio EUR nepovratnih sredstev. Nakup stanovanjske enote v večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem energijskem razredu Spodbujanje gradnje novih energijsko in bivanjsko učinkovitih ter prenove obstoječih tri ali večstanovanjskih stavb je eden od ključnih korakov za doseganje trajnostne in kakovostne gradnje. Prav večstanovanjska gradnja za trg, pa tudi prenova, sta bili v zadnjih letih tisto področje, ki je v praksi najbolj zaostajalo za stanjem siceršnje učinkovite gradbene prakse. Spodbude so obenem tudi mehanizem za doseganje večje prepoznavnosti relevantnih kriterijev okolju prijazne gradnje. Pravica do spodbude se dodeli kupcem novih ali prenovljenih stanovanjskih enot, ki se nahajajo v visoko učinkovitih večstanovanjskih stavbah, katerih računska raba energije za ogrevanje (Q h ), izračunana po metodi za pasivne stavbe»phpp'07«, je manjša od 15 kwh/m 2 a. Pri poslovno stanovanjskih stavbah se izračun energijske učinkovitosti omeji zgolj na večstanovanjski del stavbe. Stanovanjske enote v pasivnih stavbah, ki so predmet spodbujanja, morajo imeti vgrajen sistem prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka. Zunanje stavbno pohištvo mora imeti trojne zasteklitve. Povprečna toplotna prehodnost zunanjega termičnega ovoja mora biti manjša od 0,15 W/m 2 K. Spodbuda občanu za nakup stanovanja v pasivni večstanovanjski stavbi se dodeli za največ 100 m 2 neto ogrevane površine stanovanjske enote in znaša največ 250 EUR/m 2. Ocenjujemo, da bomo na ta način posredno spodbudili investitorje k večjemu obsegu pasivnih večstanovanjskih gradenj in prenov ter neposredno spodbudili k odločitvi za nakup stanovanjskih enot v teh stavbah najmanj 20 občanov ter jim dodelili 0,4 mio EUR nepovratnih sredstev. Energijska obnova večstanovanjskih stavb Predmet spodbude so posamezni ukrepi pri obnovi večstanovanjskih stavb, in sicer izvedba toplotne zaščite zunanjega ovoja stavbe, vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema ter nabava in montaža opreme, potrebne za uvedbo sistema za delitev in obračun stroškov za toploto po dejanski rabi. Pravica do spodbude se dodeli za: - nabavo in vgradnjo fasadnega sistema z ustrezno debelino toplotne izolacije z najmanj 15 cm izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo λ 0,045 W/mK ali ustrezno debelino drugega izolacijskega materiala (d), da bo razmerje λ/d manjše od 0,3 W/m 2 K; višina spodbude znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot 12 EUR/ m 2 toplotne izolacije; ocenjujemo, da bomo spodbudili k odločitvi za izvedbo 100 takih naložb in pri tem dodelili 1,2 mio EUR nepovratnih sredstev;

- izvedbo toplotne izolacije poševne strehe oziroma stropa proti neogrevanemu podstrešju z najmanj 25 cm izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo λ 0,045 W/mK ali ustrezno debelino drugega izolacijskega materiala (d), da bo razmerje λ/d manjše od 0,18 W/m 2 K; višina spodbude znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot 10 EUR/m 2 toplotne izolacije; ocenjujemo, da bomo na ta način spodbudili k odločitvi za izvedbo 50 takih naložb in pri tem dodelili 0,25 mio EUR nepovratnih sredstev; - zamenjavo oken in fiksnih zasteklitev v skupnih prostorih s sodobnimi, energijsko učinkovitimi, s toplotno prehodnostjo U 1,2 W/m 2 K za celotno okno (zasteklitev in okvir skupaj), skladno s standardom EN 10077-1 oz. EN 12567-1(2); višina spodbude znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot 100 EUR/m 2 za vgradnjo lesenih energijsko varčnih oken oz. 50 EUR/m 2 za vgradnjo ostalih oken; ocenjujemo, da bomo na ta način spodbudili k odločitvi za izvedbo 50 takih naložb in pri tem dodelili 0,1 mio EUR nepovratnih sredstev; - vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso; višina spodbude znaša 25 % nakupa in vgradnje kotla; ocenjujemo, da bomo spodbudili k odločitvi za izvedbo 20 takih naložb in dodelili 0,08 mio EUR nepovratnih sredstev; - vgradnjo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov, v vrednosti 30 EUR na ogrevalo, vendar ne več kot 25 % vrednosti naložbe; navedena spodbuda vključuje tudi del sredstev za izdelavo ustreznega projekta oziroma izvedbo postopka načrtovanja tega ukrepa; ocenjujemo, da bomo na ta način spodbudili k odločitvi za izvedbo 20 takih naložb in pri tem dodelili 0,07 mio EUR nepovratnih sredstev; - sistem delitve stroškov za toploto; višina spodbude znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot 8 EUR za vsak delilnik, ki bo vgrajen na ogrevalo; v primeru vgradnje merilnikov toplote, kot delilnikov stroškov znaša višina nepovratne finančne spodbude največ 25 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot 40 EUR na stanovanje, in sicer za nabavo in montažo opreme, potrebne za uvedbo sistema za delitev in obračun stroškov za toploto v večstanovanjskih stavbah po dejanski rabi; ocenjujemo, da bomo na ta način spodbudili k odločitvi za izvedbo 40 takih naložb in pri tem dodelili 0,08 mio EUR nepovratnih sredstev. Ustrezno višjo spodbudo v večstanovanjskih stavbah namenjamo socialno šibkim občanom. Ta pomoč v obsegu 100 % priznanih stroškov naložbe bo imela sledeče pozitivne učinke: - socialno šibkim občanom bo omogočila vključitev v proces obnove za izboljšanje bivalnih pogojev in znižanje stroškov energije in - lažje bo doseženo 75 % soglasje etažnih lastnikov, ki je v skladu s stanovanjskim zakonom potrebno za tovrstne naložbe. Šteje se, da gre za socialno šibkega občana, če je lastnik ali etažni lastnik stanovanja na dan oddaje vloge upravičen do denarne socialne pomoči, ali je bil do le-te upravičen kadarkoli v zadnjih 18 mesecih oziroma je v tem času pridobil izredno denarno socialno pomoč. Tak občan izkazuje svojo pravico do nepovratne finančne spodbude z odločbo Centra za socialno delo o denarni socialni pomoči oziroma z odločbo o izredni denarni socialni pomoči, izdani za obdobje iz prejšnjega stavka. Predlog večjega spodbujanja gospodinjstev z nizkimi prihodki je skladen z AN URE, ki predvideva posebno shemo za povečanje energetske učinkovitosti (instrument št. 4), ki naj bi socialno šibkim gospodinjstvom omogočila vključitev v proces obnove za izboljšanje bivalnih pogojev in doseganje minimalnih standardov učinkovite rabe energije v stavbah.

Pregled predlaganih ukrepov za sofinanciranje v letu 2010, ocena potrebnih sredstev in ocena prihranka energije V nadaljevanju so glede na ocenjena dodeljena nepovratna sredstva po posameznih ukrepih v letu 2010 prikazani prihranki končne energije in posredno zmanjšanje emisij CO 2, ki so izračunani na podlagi rezultatov preteklega razpisa, in sicer na podlagi Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Ur. l. RS, št. 4/10). Tabela 3: Ukrepi za sofinanciranje v letu 2010, ocena potrebnih sredstev in ocena prihranka energije Višina nepovratnih sredstev Prihranek energije Zmanjšanje emisij CO2 Ukrep mio EUR MWh/leto t/leto Solarni ogrevalni sistemi 3,4 13.500 2.025 Vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso v eno ali dvo stanovanjski stavbi Vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe in/ali pripravo sanitarne tople vode Vgradnja sistema centralnega ogrevanja pri obnovi stanovanjske stavbe v primeru priključitve na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije 1,8 20.000 3.000 2,4 24.800 6.900 0,2 630 94 Zamenjava zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi obstoječih eno, dvo in večstanovanjskih stavb 3,6 7.700 1.160 Toplotna izolacija fasade pri obnovi obstoječih eno in dvo ali večstanovanjskih stavb 2,9 19.300 2.900 Toplotna izolacija strehe oz. podstrešja pri obnovi obstoječih eno in dvo ali večstanovanjskih stavb 1,25 17.000 2.600 Vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka pri obnovi obstoječih eno in dvo in večstanovanjskih stavb 0,2 220 32 Gradnja ali nakup nizkoenergijskih in pasivnih stanovanjskih stavb 1,7 1.700 251 Nakup stanovanjske enote v večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem energijskem razredu 0,4 140 21 Energijska obnova večstanovanjskih stavb / termostatski ventili, hidravlično uravnoteženje, delilniki 0,15 2.200 400 18,0 107.190 19.383