UPATSTVO ZA PI[UVAWE NA SEMINARSKATA RABOTA I EDEN PRIMER

UPATSTVO ZA PI[UVAWE NA SEMINARSKATA RABOTA I EDEN PRIMER 1. Format Seminarskata da se pi{uva so fontovite MAC C Times i Times New Roman na A4 format strani vo Mikrosoft vord kako *.doc dokument. Goleminata na bukvite vo tekstot da bide 1 to~ki, a proredot da bide edine~en. Pred naslovite da se ostava dva prazni reda, a od naslovot do sledniot tekst eden red. Pri pi{uvaweto da se vodi smetka za interpunkcijata. To~ka, zapirka, dve to~ki itn. se pi{uvaat bez prazno mesto od posledniot zbor. Pri pi{uvawe na numeri~ki podatoci da se koristi decimalna zapirka, a ne decimalna to~ka. Simbolite na fizi~kite veli~ini treba da se pi{uvaat koso i da ne se izostavaat edinicite. Da se numeriraat stranite. Simbolite za stepen celziusov º, i to~kata vo formulite na kristalohidratite se pi{uva vo fontot Times New Roman i toa prviot simbol so pritiskawe i zadrùvawe na kop~eto alt i brojot 186 na numeri~kata tastatura, a za vtoriot simbol namesto 186 se kuca brojot 183. Simbolite za agregatnata sostojba ne se indeksi! Seminarskata da bide eden dokument, a ne sekoja strana zaseben dokument.. Sodrìna Naslovna strana i sodrìna so broj na stranicite i slednovo: SINTEZA NA BAKAR(II) SULFAT PENTAHIDRAT Apstrakt Se predlaga dobivawe na bakar(ii) sulfat pentahidrat pri reakcija na bakar i sulfurna kiselina. Reakcijata e pretstavena so slednata hemiska ravenka: Cu(s) + H SO 4 (aq) CuSO 4 (aq) + SO (g) + H O(l) Cel na seminarskata: Da se prigotvat 10 grama bakar(ii) sulfat pentahidrat 1. Alternativni na~ini za dobivawe na bakar(ii) sulfat pentahidratot Ova soedinenie moè da se dobie pri reakcija na bakar(ii) hidroksid i sulfurna kiselina. Hemiska ravenka---------- Dobivaweto moè da se izvede i so reakcija na bakar(ii) oksid i sulfurna kiselina. Hemiska ravenka----------

. Prednosti na preloèniot na~in: Vo site predloèni na~ini se koristi sulfurna kiselina, a razlikata ja pravat soedinenijata na bakarot. Prednosta na predloèniot metod se sostoi vo toa {to bakarot e popristapen od ostanatite soedinenija, a verojatno i poevtiniot na~in, bidej}i soedinenijata treba da se prigotvuvaat. Elementarniot bakar e voedno i edna od surovinite koja ja sobiraat centrite za korisen otpad (surovini). 3. Presmetki m(cuso 4 5H O) 10 g n(cuso 4 5H O) n(cu) n(h SO 4 ) ------ 4. Hemikalii (reaktanti) i nivni karakteristiki Bakar: Prosta supstanca so karakteristi~na crvena boja koja vo prirodata se javuva vo forma na mineralite malhit, azurit, kovelin, halkozin, halkopirit (formuli), a poretko i vo elementarna sostojba. Se dobiva od negovite minerali, naj~esto halkozin, kovelin... Dobivaweto se vr{i so... Karakteristiki: Temperatura na topewe: Temperatura na vriewe: Nerastvorliv vo voda, a rastvorliv vo azotna kiselina i zagreana sulfurna kiselina. Sulfurna kiselina: Silna neorganska kiselina so izrazeni oksidacioni i dehidratacioni svojstva koga se nao a vo koncentrirana sostojba. Vo proda`ba doa a kako te~nost so gustina 1,84 g/cm 3 i masen udel na kiselinata 98 %. Pri razreduvawe se osloboduva golemo koli~estvo toplina {to ja pravi relativno opasna za rabota... Se dobiva so postapka nare~ena... ------------ 3. Pribor: Laboratoriska ~a{a od 100 cm 3 4. Na~in na rabota Vo laboratoriska ~a{a se stava? grama bakar i se dodava... 5. Prinos (presmetki) Se razbira, otkako }e se realizira

6. Karakteristiki na bakar(ii) sulfat pentahidratot Sina kristalna supstanca. rastvorlivost, Tt, Tv, kancerogenost, primena, primena za sintezi,... 7. Literatura Citirawe spored pravila koi se u~at vo ramkite na predmetot Izvori i koristewe na hemiski informacii Itn. Na krajot na seminarskata da se prilo`at MSDS listovi za soedinenijata so koi se doa a vo kontakt pri realizacija na sintezata. Sledi primer sinteza! 3

UNIVERZITET Sv. KIRIL i METODIJ Skopje Prirodno-matemati~ki fakultet institut za hemija Preparativna neorganska hemija Sinteza na `iva(i) nitrat dihidrat Hg (NO 3 ) H O -Seminarski trud- Izrabotil: Arsi] Tomislav Mentor: Doc. d-r Metodija Najdoski -Maj 004 godina- 4

SODR@INA 1. Apstrakt... 1. Alternativni na~ini za dobivawe Hg (NO 3 )... 3. Presmetki...4 4. Hemikalii - reaktanti i nivni karakteristiki... 6 5. Pribor za rabota...8 6. Postapka za dobivawe...9 7. Prinos...10 8. Karakteristiki na `iva(i) nitrat i merki na za[tita pri rabota...11 9. Literatura...1 10. MSDS listovi...13 5

1. Apstrakt Se predlaga sinteza na 100 grama ìva(i) nitrat, Hg (NO 3 ) koristejki kako reaktanti, elementarna ìva i 5% rastvor od azotna kiselina. Baraniot produkt se dobiva vo cvrsta sostojba Ravenkata koja[to ja opi[uva ovaa sinteza e slednata: 6Hg(l) + 8HNO 3 (l) 3Hg (NO 3 ) + NO(g) + 4H O(l) Hg (NO 3 ) + H O Hg (NO 3 ) H O(s) @iva(i) nitratot e kristalohidrat koj vo svojot sostav vo edna formulna edinka sodrì dve molekuli na voda t.e Hg (NO 3 ) H O (s). Dobieniot produkt se identifikuva na sledniov na~in: Od nekolku kristali podgotvuvame r-or i kon nego se dodava kalijum jodid, pri [to treba da se dobie zeleno-òlt talog dokolku Hg + e prisuten.. Alternativni na~ini za dobivawe Hg (NO 3 ) H O Vo literaturata moàt da se sretnat pove]e na~ini za sinteza na ova soedinenie, me\utoa site se temelat na rekcija me\u azotna kiselina i metalna ìva. Razlikata pome\u ovie na~ini e vo razli~nata koncentracija na azotnata kiselina i dali istata e zagreana ili ladna. Eden od alternativnite na~ini e reakcija pome\u ladna koncentrirana azotna kiselina i ìva pri [to se dobiva baraniot produkt. Dokolku kiselinata e è[ka, produkt na taa reakcija ]e bide ìva(ii) nitrat, bidej]i pri visoka temperatura i konc. kiselina, ìva(i) nitratot, preo\a vo ìva(ii) nitrat. Drug predloèn na~in e reakcija me\u ìva koja [to e vo vi[ok i 1:1 rastvor od azotna kiselina. Koristeweto na koncentrirana kiselina pri sinteza na ova soedinenie treba da se izbegnuva bidejki istata pridonesuva da ednovalentnata ìva lesno premine vo dvo valentna, a isto taka baraniot produkt da bide vo vid na rastvor od ìva(i) nitrat koj [to e mnogu nestabilen i osetliv na svetlina i kislorodot od vozduhot i istiot treba brgu da se iskoristi, zatoa [to ima ograni~ena trajnost. So cel da se dobie cvrsta supstanca koja e postabilna od rastvorot, prepora~livo e da se koristi razredena kiselina i vi[ok od ìva. Vi[okot od ìva doprinesuva azotnata kiselina da ne reagira so ìva(i) nitratot, tuku da reagira so neizreagiranata ìva. Upotrebata na razredena azotna kiselina predizvikuva pospora reakcija, no od druga strana spre~uva da se dobie ìva(ii) nitrat. 6

3. Presmetki 6Hg(l) + 8HNO 3 (l) 3Hg (NO 3 ) (aq) + NO(g) + 4H O(l) Hg (NO 3 ) (aq) + H O(l) Hg (NO 3 ) H O(s) Treba da se dobijat 100 grama Hg (NO 3 ) H O(s) m(hg(no 3) HO) 100g M (Hg(NO 3) HO) 561,18 g/mol M (Hg(NO 3) 55,06g/mol M (Hg) 00,59g/mol n(hg(no 3) HO) n(hg(no 3) n(hg(no 3) 1 1 HO) n(hg(no 3) m(hg(no 3) HO) M (Hg(NO 3) ) m(hg(no 3) M (Hg(NO 3) HO) 100g 55,06g/mol m(hg(no 3) 561,18g / mol m(hg(no 3) 93,56g n(hg(no 3) HO) n(hg) m(h g(no 3) M (Hg) m(hg) M (Hg(NO 3) 93,56g 00,59 g/mol m(hg) 55,06 g/mol m(hg) 71,48 g 3 6 7

n(hg(no 3) n(hno 3) 3 8 8 m(hg(no 3) M ( m(hno 3) 3 M (Hg(NO 3) 8 93.56g 63.01g/mol m( 3 55.06 g/mol m( 9.94 g m( V ( ρ( 9,94g V ( 1,14 g/ml V ( 6,6 ml Spored recepturata potreben e okolu 4 pati pogolem volumen od presmetanoto, vo ovoj slu~aj potrebno e 100ml. Presmetki za prigotvuvawe na 5% rastvor od azotna kiselina od kocentrirana azotna kiselina: w( 65% ρ( 1,4 g/ml w( 5% ρ( 5% 1.14 g/ml C1( 65% w( ρ( M ( 0,65 1,4 g/ml 63,01g/mol > C1( 65% 0,0144 mol/ml C ( 5% w( ρ( M ( 0.5 1.14 g/ml 63.01g/mol > C ( 5% 0.0045 mol/ml V V 1? 100 ml C1 0.0144 mol/ml C 0.0045 mol/ml C1( V C V 1( ( C V 1( 31,38 ml 1 ( V ( ( V ( 0.0045 mol/ml 100 ml C1( 0.0144 mol/ml Za da dobieme 100 ml 5% rastvor od azotna kiselina od koncentrirana azotna kiselina, potrebno e da se zeme 31.38 ml od koncentriranata kiselina i da se dopolni so voda do 100 ml. 8

4. Hemikalii - reaktanti i nivni karakteristiki Potrebni reaktanti za izveduvawe na ovaa sinteza se slednive: - Hg - elementarna ìva - HNO 3-5% rastvor od azotna kiselina Svojstva na sekoj od reaktantite: Hg- srebreno- bel metal koj vo prirodata se naoga vooglavno kako sulfid HgS vo mineralot cinobarit, potoa vo livingstonitot Hg[Sb4S 7 ] ili samorodna rasprskana vo nekoj kamen. Vrskite me\u atomite na ìvata se mnogu slabi pa zatoa taa e edinstven metal vo te~na sostojba, na temperatura od 98 K. Ne e lesno rastvorliva na obi~ni uslovi, nejzinata gustina iznesuva 13,6 g cm -3, T.t -38,9 ºC, T.v. 375 ºC. Nejzinoto industrisko dobivawe e od sulfidnata ruda, cinobaritot se prì so kislorod do dobivawe na oksid. Megutoa dobieniot ìva(ii) oksid disocira pri visoki temperaturi na elementarna ìva i kislorod. Dobivaweto se sveduva na edna edinstvena reakcija, dadena so ravenkata: HgS(s) + O (g) Hg(g) + SO Bidejki prèweto na rudata se vr[i na temperatura od 600 ºS koja e pogolema od temperaturata na vriewe na ìvata, od pe~kata za prèwe izleguvaat ìvini pari koi kondenziraat. Obi~no vakvata ìva e dovolno ~ista, a ako e potrebno moè da se pre~isti so destilacija. Pote[kotiite koi se povrzani so dobivaweto na ìvata e toa [to taa vo rudite se nao\a od okolu 1% i parite na ìvata se mnogu otrovni. Laboratoriski ìvata se dobiva so redukcija na ìva(i) oksid. Reakcijata e dadena so slednava ravenka: Soedinenija na ìvata: HgO(s) + H (g) Hg(l) + H O(g) Vo soedinenijata ìvata moè da se najde so oksidaciski broj +1 i +, taa e dvovalentna i vo soedinenijata so oksidaciski broj +1,bidejki sekoj atom od ìva gradi dve kovalentni vrski. Dvata Hg + jona moàt da se svrzat i da dadat vrska metal-metal. Primer: Hg Cl, Cl-Hg-Hg-Cl, ili dvata ìvini atoma go davaat Hg + jonot. Hg + jonot e mnogu nestabilen poradi nespareniot elektron vo mnogu stabilnata s-orbitala i vo vodeni rastvori moè da se disproporcionira na Hg + jonot i Hg(l) Hg + Hg + + Hg(l) Soodvetnite elektrodni potencijali se so vrednostive: + Hg(l) Hg + e - E 0-0,796 V Hg(l) Hg + + e - E 0-0.854 V 9

So vi[ok od elementarna ìva, ìvata se oksidira do ìva(i), a vo vi[ok od kiselina do ìva(ii). Soedinenija na ìvata so oksidaciski broj +1: Hg Cl, Hg F, Hg Br, Hg I, Hg (NO 3 ), Hg (ClO 4 ), sulfat, acetat, hromat, jodat(i) i drugi. Oksid i sulfid na ìva(i) ne se poznati. @iva(i) gradi mnogu malku kompleksni soedinenija, a toa se dolì na faktot deka Hg +,gradi mnogu stabilni kompleksni soedinenija. Spored toa vo prisustvo na ligandi koi davaat stabilni kompleksi so Hg + jonot, Hg + jonot disproporcionira. Soedinenija na ìvata so oksidaciski broj +: HgCl, HgI, HgO, HgS, Hg(NO 3 ) H O, HgSO 4 H O i drugi. Najva`ni od stabilnite kompleksi [to gi gradi ìva(ii) se cijano- kompleksite. Te~nata ìva rastvara mnogu metali, osobeno onie [to se karakteriziraat so golema tvrdina kako bakarot, srebroto, zlatoto i alkalnite metali. Legurite koi se dobivaat moàt da bidat mnogu cvrsti i te~ni i se narekuvaat amalgami. Te~nite amalgami obi~no imaat golem procent na ìva a mal procent na od drugiot metal. Primer natriumoviot amalgam sodrì 1,5 % Na. Upotrebata na ìvata e zna~itelno golema vo procesite na elektroliza. Bidej]i nejziniot otpor e mnogu pogolem od bilo koj drug metal od preodnite elementi se upotrebuva kako katoda. Hg Cl e poznatata kalomelova elektroda. Golemata sposobnost na ìvata da gradi amalgami e golema prednost bidej]i nejziniot otpor vo takvi slu~ai se zanemaruva. Poradi nejzinata fluidnost se upotrebuva kako eliktri~en kontakt vo razni elektri~ni uredi, a nejzinite pari pod namalen pritisok davaat ultravioletova svetlina [to se koristi za izrabotka na kvarcni lampi. Poradi golemata gustina, stabilnosta na kislorodot i ednoli~noto [irewe so porastot na temperaturata, ìvata se koristi za polnewe na monometri, barometri i termometri za merewa do 600 ºC, Hg(ONC) pretstavuva detektor vo eksplozivite,hgs se koristi kako pigment so intenzitivna òlta boja vo industrijata za boi, Al-Hg kako opti~ko staklo itn. @ivata e silen otrov! @ивата испарува на собна температура а нејзините пареи се многу отровни. Tie pредизвикуваат големи нарушувања во циклусите во ~ове~киот организам посебно на црниот дроб и мозокот. При труења со `ивини пари се користи унитиол. Додека при труења со сублиматот се користи пенициламин. Organskite soedinenija na ìvata se mnogu va`ni za industrijata no istovremeno i se najgolemite zagaduva~i, posebno CH 3 Hg koj pretstavuva golem re~en zagaduva~. Maksimalnoto dozvoleno prisustvo na ìvini pari vo vozduhot e 0,1 mg m -3. Zatoa pri rabota so ìvata potrebno e mestoto da se pokrie so sulfur da se ostavi najmalku eden den a potoa ednostavno se ~isti so bri[ewe ili pak kapkite od ìva se sobiraat so bakarna ~etka. Otpadot od ìva treba da se prevede vo sulfid. 10

HNO 3 - azotna kiselina: HNO 3 -e bezbojna te~nost so karakteristi~en ostar miris. Koga e ~ista azotnata kiselina e bezbojna te~nost so T.v. 83 ºC, t.m. 41 ºC i gustina ρ 1,50 g/cm 3 na 5 ºC. Koncentriranata azotna kiselina e silno oksidaciono sredstvo ima T.v. 10,5 ºC i ρ 1,41 g/cm 3 na 5 ºC masen udel 68 % i koli-~estvena koncentracija okolu 15 mol/dm 3. Laboratoriski se dobiva so zagrevawe na smesa od koncentrirana H SO 4 i nekoj nitrat: NaNO 3 (s) + H SO 4 (l) NaHSO 4 (s) +HNO 3 (g) Gasovitata HNO 3 {to pritoa se dobiva se rastvara vo voda. Industriski naj~esto se dobiva od amonijak. Prviot ~ekor na procesot e kataliti~ka oksidacija na amonijak: 4NH 3 (g) +5O (g) 4NO(g) + 6H O(g) Vaka dobieniot NO se oksidira (so vozdu[niot kislorod) do NO : NO(g) + 1/O (g) NO (g) koj so voda dava azotna kiselina i NO (NO se vra]a vo procesot): 3NO (g) + H O (l) HNO 3 (aq) + NO (g) Na vakov na~in se dobivaat relativno razredeni rastvori od HNO 3. 5. Pribor za rabota: Potreben pribor za rabota e sledniov: - ^a[a od 50 ml - Elektromagnetna me[alka - Saatno staklo - Staklena pra~ka - Menzura od 100 ml. - Oddelitelna inka. 11

Izgled na aparaturata 6. Postapka za dobivawe Pred da po~neme so izveduvawe na ovaa sinteza rabotnoto mesto treba da bide poprskano so sulfur koj sluì kako za[tita pri eventualno isturawe na ìvata i da go vklu~ime digestorot so cel da gi odveduva azotnite oksidi (NO i NO ) koj se sozdavaat pri ovaa sinteza. Otkako ]e ja izmerime presmetanata masa od ìva i menzurata ja napolnime so opredeleniot volumen od 5 % azotna kiselina, reaktantite gi stavame vo ~a[a od 50 ml i istata ja postavuvame na elektromagnetna me[alka. Bidejki ìvata e vo vid na kapki koi [to se soedinuvaat me\usebno i formiraat edna celina, za da ja razbieme na sitni kapki koristime elektromagnetna me[alka. @ivata mora da ja razbime so cel da ja zgolemime reagira~kata kontaktna povr[ina pome\u nea i azotnata kiselina. Dokolku ìvata ne se razbie ke izreagira samo onaa povr[ina [to e vo kontakt so kiselinata. Ovoj sistem e heterogen sistem od dve fazi koi se vo te~na agregatna sostojba no istite imaat razli~na specifi~na teìna. Po dva do tri ~asa te~ewe na reakcijata so postojano me[awe, ]e se zabeleàt prvite rezultati na ovaa reakcija, a toa se izdvoenite bezbojni kristali od ìva(i) nitrat dihidrat. Ovie kristali me\usebno se spojuvaat i davaat eden vid na bel kristalen talog. Vremetraeweto na ovaa reakcija ne moè strogo da se ograni~i, bidejki prvi~no dobienite kristali se taloàt na dnoto od ~a[ata, a so toa go ote`nuvaat kontaktot pome\u ne izrea\iranata metalna ìva i azotnata kiselina, pa sekoga[ ke ima zaostanato koli~estvo na ìva. Dokolku sakame i taa ìva da izrea\ira ke treba da izvadime eden del od produktot i da dodademe u[te malku od azotnata kiselina. Otkako pogolemiot del od ìvata ke izreagira i ke premine vo ìva(i) nitrat dihidrat reakcijata ja prekinuvame i pristapuvame kon odeluvawe na produktot od ostanatite fazi na sistemot. 1

Odeluvaweto e pomalku specifi~no bidejki treba da razdvoime tri razli~ni fazi: rastvor, neizreagirana metalna ìva i kristali od produktot. Odeluvaweto go vr[me so odelitelna inka, vo koja ja isipuvame smesata i ja ostavame istata da se razdvoi vo fazi. @ivata kako najte[ka ]e se sobere na dnoto od inkata vo vid na edna golema kapka koja ja ispu[tame preku otvorot na inkata. Vo inkata ]e ostanat produktot i rastvorot. Ovie dve fazi gi razdeluvame so filtrirawe. Po filtriraweto kristalite se ostavaat opredeleno vreme da se isu[at na vozduh, na sobna temperatura i vo temno, a filtratot moè da se ostavi da iskristalizira pri istite uslovi i so toa da se dobijat golemi i bezbojni kristali od ìva(i) nitrat dihidrat. Ovaa supstanca poradi nejzinite svojstva treba da se ~uva vo temen sad, vo temni i dobro prevetreni prostorii i da se izbegnuva nejzin kontakt so nejze nekompatibilni supstanci. 7. Prinos m(hg (NO 3 ) ) eksperimentalno 40 g m(hg (NO 3 ) ) teoretski 100g m( Hg ( NO3) prinos m( Hg ( NO3) 40g prinos 100% 100g eksperimenta ln o teoretski 100% prinos 40% 8. Karakteristiki na ìva(i) nitrat dihidrat i merki na za{tita pri rabota Fizi~ki i hemiski karakteristiki Formula Hg (NO 3 ) H O Molarna masa 561, Izgled Miris Rastvorlivost Gustina Temperatura na topewe Bezbojni kristali Miris na azotna kiselina Slaba rastvorlivost vo ladna voda, a vo topla voda se raspa\a 4,78 g/cm3 70 o S 13

Temperatura na vriewe Se raspa\a Gustina na pareite 1,9 Upotreba Reagens vo analiti~ka hemija, vo hemiski laboratorii i vo medicinata Stabilnost i reaktivnost: Stabilnost: Ovaa supstanca e stabilna samo pri propi[anite uslovi na skladirawe. Eksplozivnost i gorewe: Ovaa supstanca izloèna na toplina, plamen ili silno oksidacisko sredstvo moè da eksplodira i da go podrùva goreweto. Toksi~nost: ìva(i) nitrat dihidrat e mnogu toksi~na supstanca Nekompatibilnost: Ovaa supstanca e nekompatibilna so slednive supstanci: fosfor, amonijak, alkalni i zemnoalkalni metali, silni redukciski sredstva, rastvor od ovaa supstanca moè da gi korodira metalite. Uslovi koi treba da se izbegnuvaat: toplina, plamen i inkompatibilni supstanci. Toksi~nost i merki na za[tita: @iva(i) nitrat dihidratot e mnogu toksi~na supstanca i prose~nata letalna doza e okolu 1 gram. Taa moè da bide vnesena vo ~ovekoviot organizam preku absorpcija niz koà i pri vdi[uvawe, a isto taka gi iritira i oìte. Pri vdi[uvawe ovaa supstanca \i iritira respiratornite pati[ta. Simptomi pri vakov na~in na truewe se: ka[lawe, bolka i stegawe vo gradite, pote[kotii pri di[ewe, nedostatok od zdiv i bolki vo glavata. Prva pomo[: Iznesuvawe na liceto na ~ist vozduh. Dokolku liceto ne di[e se dava ve[ta~ko di[ewe. Dokolku di[eweto e ote`nato se dava kislorod. Treba da se vikne medicinska ekipa. Mora da e pod medicinski nadzor odredeno vreme. Pri kontakt so koà doa\a do iritacija na istata, a simptomite vklu~uvaat crvenilo i bolka na toa mesto. Mo`ni se i izgorenici. Prva pomo[: mestoto treba da se plakne so voda vo rok od petnaesetina minuti. Treba da se vikne medicinska ekipa. Oblekata koja se nosi pri rabota so ovaa supstanca vedna[ treba da se sobleè i da se pokisne vo voda. Pri iritacija na o~ite istite treba da se plaknat so voda vo rok od petnaeset minuti. Treba da se vikne medicinska ekipa. 14

Za da se za[titime pri rabota so `iva(i) nitrat dihidratot treba da se nosi za[titna obleka, rakavici i za[titni o~ila. Rabotata so nea treba da bide isklu~ivo vo digestor, pravilno da se rakuva i skladira. 9. Koristena literatura 1. I. Filipovic, S. Lipanovic, Anorganska kemija, Školska kniga, Zagreb, 1104-9 (1988).. B.V. Njekrasov, Opsta hemija, Beograd, 507-1 (1965). 3. D. Tosev, Opsta i neorganska hemija,skopje, (1976)419-4. Z. Zdravkovski, Preodni elementi, interna skripta. 5. www.webelements.com Vo pe~atenata verzija sledat MSDS listovi. 15