izikani obrazci in abee Obrazci in abee so reisani iz knjige ranca Kaernika»izikani obrazci in abee«, dodane a so še nekaere sari, ki smo jih očei na ajah izike I. Skria je isana za unierzieni šudij. (Med VS in UNI rogrami obsajajo razike zaisu nekaerih enačb.) Zahajujem se dr. Marku Pineriču, ker je regeda skrio. (Zadnjič sremenjeno 4.X.4, Kemen Ponikar) Merjenje fiziki Osnone enoe koičina znak enoa dožina, s meer [m] masa m kiogram [kg] čas sekunda [s] eekrični ok I amer [A] emeraura kein [K] ai [ C] seinos I candea (seča) [cd] raninski ko φ radian [rd ] rosorski ko Ω seradian [srd ] Izejane enoe Mehanika koičina znak definic. obrazec enoa oršina S S m rosornina V V m rosorninski ok Φ Φ V m /s frekenca ν /s ν hiros, c s m/s osešek a, g m/s a kona hiros ω ϕ (rd)/s ω koni osešek α ω (rd)/s α gosoa snoi ρ m kg/m ρ V
izikani obrazci in abee masni ok Φ m m Φ m kg/s Sia ma kg m/s newon N koičina znak definic. obrazec enoa ak N/m asca Pa S gibana koičina G G m kg m/s sunek sie I I Ns deo (energija) A, W A s kg m /s joue J moč iskoznos P η A P η S x kg m /s wa W Ns/m Kaorika koičina znak definic. obrazec enoa ooa Q Q cm J secifična ooa c Q J/kg K c m oona kaaciea C C cm J/K emeraurno koeficien α /K α remega razezka emeraurni koeficien β V /K β rosorskega razezka V ooni ok P Q W P gosoa oonega oka j P W/m j S emeraurni gradien K/m oona reodnos λ W/m K λ j Eekrika in magneizem koičina znak definic. obrazec enoa eekrični naboj e e I As couomb Cb eekrična naeos U A J/As o V U e
izikani obrazci in abee eekrična moč P P UI eekrično deo A A UI VA wa W V As Ws J Koičina znak definic. obrazec enoa eekrična uornos R U V/A ohm Ω R I secifična uornos ρ RS Ωm ρ kaaciinos C e As/V farad C U eekrična ojska jakos E N/As V/m E e eekrična ojska gosoa D D εe As/m ermiinos akuuma ε σ As/Vm ε E eekrična ermiinos ε r D εr εe magnena ojska jakos H NI A/m H magnena ojska gosoa B N/Am Vs/m esa B I magneni reok Φ Φ BS Vs weber Wb indukinos L L Φ Vs/A henry H I B Vs/Am µ ermabinos akuuma μ H magnena ermaebinos μ r µ r L L Oika koičina znak definic. obrazec fizikana enoa fiziooška enoa seobni ok P P IΩ W m (umen) gosoa seobnega oka j P W/m m/m j S osejenos j' P W/m m/m x (ux) j ' S seos B I W/m (srd) cd/cm sb B (sib) seobna energija W W P Ws ms S n
izikani obrazci in abee 4 Druge razične enoe in njihoi reorniki Dožina μ (mikron) 6 m Å (ångsröm) m X m f (fermi) 5 m coa.54 m čeej.48 m Masa (ona) kg c (cen) kg kara 4 kg N ondo jard.944 m angeška mija 69 m morska mija 85 m seobno eo 9.468 5 m arsek.8 6 m Čas h (ura) 6 s d (dan) 864 s eo 556 95.975 s Deo in energija Wh 6 Ws (J) km (kioondmeer) J kca 4 J ev (eekrono).6 9 J erg 7 J kwh.6 MJ Sia k (kioond) N M (megaond) 4 N dina 5 N Moč erg/s 7 W KM (konjska moč) 75 W ak a (ehn. amosfera) k/cm 75 mm Hg.98 5 Pa am ( fizik. amosfea). k/cm 76 mm Hg. 5 Pa b (bar) N/cm 75 mm Hg 5 Pa mm Hg or. Pa mb (miibar) cn/cm Pa Oika diorija m fo 4 x emeraura s C K C ( + 7 ) K
izikani obrazci in abee 5 oona reodnos kca/msh.6 W/ms Viskoznos (oise) Ns/m Eekrika in magneizem Ωmm /m 6 Ωm cm. Ø (oersed) A/m 4π G (gauss) 4 M (maxwe) 8 Vs Deseiški ečkraniki in dei eno deka (da) heko (h) kio (k) mega (M) 6 giga (G) 9 era () deci (d) ceni (c) mii (m) mikro (μ) 6 nano (n) 9 iko () femo (fm) 5 ao (a) 8 Definicije ažnejših eno Meer [m] je razdaja med srednjima zarezama na arameru, shranjenem Parizu, uradu za mere in ueži. Kiogram [kg] je masa rakiograma, shranjenega Parizu, uradu za mere in ueži. (o je ribižna masa ira kemično čise ode ri 4 C.) Sekunda [s] je /864 orečnega sončnega dne, a a je /65.4 roskega ea. Newon [N] je sia, ki da masi kg osešek m/s. Joue [J] je deo, ki ga orai sia N soji smeri na oi m. Wa [W] je moč, ri kaeri je sekundi orajeno deo J. Pasca [Pa] je ak, ki ga ozroči sia N, enakomerno orazdejena na oski m, raokono na smer sie. Radian [rd] je ko, ri kaerem je ok enak omeru. Seradian [srd] je rosorski ko ob rhu krogenega izseka, ki mu ri omeru m riada oske m. Kein [K] je 7.6 de ermodinamične emeraurne skae, ri kaeri je emeraura rojne očke ode 7.6 soinj. Kiomo [kmo] je koičina snoi, ki sebuje oiko moeku, koikor aomo je kg izooa C. Amer [A] je ok, ki eče o deh zorednih odnikih razdaji m, če se odnika na dožini m riačujea s sio 7 N.
izikani obrazci in abee 6 Amersekunda [As] je množina eekrike, ki jo renese ok A sekundi. Vo [V] je naeos med dema očkama odnika, o kaerem eče ok A, če je ri em orabjena moč W. Ohm [ Ω ] je uornos odnika, ki ne sebuje nikakršnega izora naeosi, če naeos V med koncema odnika ozroči njem ok A. arad [] je kaaciinos kondenzaorja, ki ri naeosi V srejme na sako oščo naboj As. Vo na meer [V/m] je eekrična ojska jakos homogenem oju oščaega kondenzaorja, če sa ošči razmaknjeni m in je med njima naeos V. Vosekunda ai weber [Vs ai Wb] je magneni reok, ki obkrožujočem odniku inducira naeos V, če ade s enakomerno na rednos. esa [ ai Vsm ] je gosoa homogenega magnenega reoka na mesu, kjer je magneni reok skozi oske m raokoni smeri Vs. Henri [H ai VsA ] je indukinos ujae, kaeri ok A ozroči magneni reok Vs. Seča [cd] je /6 seinosi, ki jo ima cm črnega eesa ri emerauri aišča aine (77 C). Lumen [m] je seobni ok, ki ga sea rosorski ko srd očkaso seio, kaerega seinos seh smereh znaša cd. Ni je seos seia, ki ima na m soje naidezne oršine seinos cd. Luks [x] je osejenos oske, če ada na m oske seobni ok m. Kinemaika Neenakomerno gibanje s + +... d s + s + s o [m] čas [s] renuna hiros [m/s] srednja orečna hiros [m/s] s im ds d s s a a d im d a (renuni) osešek [m/s ] a srednji (orečni) osešek [m/s ] Enakomerno gibanje: kons.
izikani obrazci in abee 7 s s s + s Poseben rimer: s s s o [m] s o ob času čas gibanja [s] hiros [m/s] s Enakomerno osešeno gibanje: a kons. + a s o med osešeanjem [m] čas osešeanja [s] + as hiros ob začeku osešenega gibanja [m/s] + hiros osešenega gibanja o času [m/s] s a s + Poseben rimer: a a> osešek [m/s ] as a< ojemek [m/s ] s a s Naedeni obrazci ejajo udi za enakomerno ojemajoče gibanje od doočenega renuka do miroanja. Prosi ad: a g 9.8 m/s g gh h g h Naični me: a) nazdo: a g + g g s + + gs h išina adanja [m] čas adanja [s] hiros (o adcu z išine h) [m/s] g osešek rosega ada [m/s ] začena hiros [m/s] čas gibanja [s] s išina adca času [m] b) nazgor: a g začena hiros [m/s]
izikani obrazci in abee 8 g g h gs H mena išina [m] čas diganja (do rha) [s] čas diganja do išine h [s] g h išina diga času [m] H g hiros diganja o času [m/s] Vodorani me x začena hiros odorani smeri [m/s] g čas gibanja [s] y x oddaj. odorani smeri o času [m] y gobina adca o času [m] g y x hiros o času [m/s] g osešek rosega ada [m/s ] + (g) x y y g y x H x Vodorani me Pošeni me Čas diganja čas adanja Pošeni me
izikani obrazci in abee 9 X x y x y max cos ϕ ϕ dižni ko (eeacija) [rd] H cosϕ g sin ϕ sin ϕ x sin ϕ g g sin g sin ϕ g + ϕ y čas od zaučanja do doočenega renuka [s] začena hiros dani smeri (ϕ ) [m/s] x odorana komonena hirosi [m/s] y naična komonena hirosi [m/s] x odorana oddajenos eesa o času [m] y dosežena išina o času [m] čas diganja [s] H išina, ki jo eo doseže času [m] X max dome [m] g osešek rosega ada [m/s ] hiros o času [m/s] Gibanje o kancu nazdo: a gsin ϕ (če je ) gsin ϕ ϕ nagib kanca [rd] k s gh gsin ϕ g osešek rosega ada [m/s ] čas gibanja o kancu [s] s o času [m] k hiros na dnu kanca (neodisno od nagiba) [m/s] hiros o času [m/s] Kroženje in renje a) enakomerno kroženje (renje): ω kons. N ν π ω π ν a r πr rω s rϕ ϕ ω r πrν rω N šeio obhodo (rjaje) [] čas kroženja (renja) [s] ν frekenca (š. rjaje) [/s] ϕ ko zasuka [rd] r omer kroženja [m] obhodni čas (čas enega rjaja) [s] ω kona hiros [(rd)/s] krožia hiros [m/s] a r radiani osešek [m/s ] s o ki usreza zasuku ϕ [m] b) enakomerno osešeno kroženje: α kons.
izikani obrazci in abee ω ω α ω ω + α α ϕ ω + Posešek a rα a r a rω a α ϕ + a r Poseben rimer: ω ω α ω α čas enakomerno osešenega kroženja [s] α koni osešek [(rd)/s ] ω kona hiros ob času [(rd)/s] ω kona hiros o času [(rd)/s] ϕ zasuk času [rd] ] a angenna komonena oseška [m/s ] a r radiana komonena oseška [m/s ] α ceoen osešek [(rd)/s ] r omer kroženja [m]
izikani obrazci in abee Koajenje Pogoja za ideano koajenje (brez odrsaanja) a r α r ω a osešek ežišča aja hiros ežišča aja N Koajenje okoi očke A α A M A J A α rmg sin ϕ ( J + mr )α Koajenje računano z energijo g mg Koajenje ahko računamo na da načina: renje okoi očke A (obračaišče) renje okoi očke (ežišče) Okoi očke A E kin J A ω E kin ( J + mr ) r V ω A Okoi očke B E kin m + J ω Obrazci za oršino in oumen nekaerih iko oumen oršina kader V abc S (ab+bc+ca) kroga S 4πR V 4 πr aj V πr H S πr(r + H) kocka V a S 6a A
izikani obrazci in abee sožec V Saika rdnih ees πr H S πr(r + L) Sia Merjenje si k x S E x Hooko zakon sia [N] x razezek žice [m] k razezni koeficien [N/m] S rerez žice [m ] dožina žice [m] E rožnosni modu [N/m ] Sesajanje si s skunim rijemaiščem : + : + + cosϕ sin δ: sin ε: sin ϕ δ Posebni rimeri ϕ 9 + cosδ sin δ φ ε ϕ + ϕ 8, sii s skunim rijemaiščem [N] rezuana si [N] δ, εϕ, koi (gej siko) [rd] δ Razsajanje sie na de komonen ikanec: d s g g sinϕ cosϕ ϕ nagib kanca [rd] g eža eesa [N] d dinamična komonena [N] s saična komonena [N]
izikani obrazci in abee d φ g s Vrini momen (naor sie) Naor sie M r M rsinϕ M Dϕ Rezuana deh zorednih si ± r r r Dojica si M a r M naor sie [mn] r razdaja rijemaišča sie od osi [m] φ ko med ekorjema r in [rd] D sučni koeficien [mn], zoredni sii [N] rezuana deh zorednih si [N] r, r razdaja deh zorednih si od njune rezuane [m] M naor sie [mn] a razdaja deh enakih nasronih si [m] φ r Vrini momen sie Dojica si Ranoesje na orodju a) zod r r r r, sii [N] r, r razdaji si od osi zoda [m]
izikani obrazci in abee 4 b) ie R r g c) škriec rirjeni r r g g breme [N] r ročica bremena [m] ranoesna sia [N] R ročica e sie [m] g breme [N] r ročica sie oz. bremena [m] ranoesna sia [N] R omer eikega škrica [m] n šeio gibjiih škrice r R g g g Škriec rirjeni, gibjii Masna središča (osebni rimeri): homogena dajica x krožni ok y r o krožnice y r π h rikonik y krožni izsek y r okrožna oske y krožni odsek y S h sožec (iramida) z 4 okroga z r 8 krogeni odsek z h 5 4 r π Vie R omer kroga [m] naječja eia [m] krožni ok [m] h išina: rikonika, sožca, odseka [m] S oščina odseka [m ] R omer kroge [m] /5 h h/4 /8 R Vzrajnosni momeni nekaerih ees okoi ežišča:
izikani obrazci in abee 5 anek obroč J mr okroga ošča ai aj kroga J anek drog 5 J mr m ce J m( R + r ) J mr Dinamika Osnoni Newono zakon ma rezuana seh zunanjih si, ki deujejo na eo [N] m masa eesa [kg] a osešek eesa smeri sie [m/s ] eža in masa mg g g g g h mm G R M G R M G ( R + h) G 6.7 Nm kg Secifična eža in gosoa g σ V m ρ omembno V σ ρg Sie ri kroženju a c r a rω c mrα g eža eesa [N] m masa eesa [kg] g ežni osešek [m/s ] M masa zemje [kg] R omer Zemje [m] G graiacijska konsana [Nm /kg ] g ežni osešek na oršju Zemje [m/s ] g h ežni osešek išini h [m/s ] M zemje 6.4 4 kg R zemje 64 km 6.4 6 m σ secifična eža [N/m ] g eža eesa [N] m masa eesa [kg] ρ gosoa [kg/m ] V rosornina eesa [m ] g ežni osešek [m/s ] a c cenrieani osešek [m/s ] m masa krožečega eesa [kg] r omer kroženja [m] hiros kroženja [m/s] ω kona hiros [(rd)/s] angenna sia [N] α koni osešek [(rd)/s ]
izikani obrazci in abee 6 Gibanje saeio mm G 4.N.Z r a i kons. i. Keerje zakon gr hiros saeia u gr ubežna hiros ežnosna sia [N] G graiacijska konsana [Nm /kg ] m, m masi Zemje in saeia [kg] r razdaja saeia od zemje [m] a i eika os eise (ri gibanju saeia) [m] i obhodni čas [s] hiros [m/s] g ežni osešek na Zemji [m/s ] R omer Zemje [m] u ubežna hiros [m/s] renje in eenje k N k N Sunek sie in gibana koičina eesa I G m m m n i m i i kons. izrek o gibani koičini ZOGK sia renja [N] k koeficien renja [] N sia raokono na odago [N] sia eenja [N] k koeficien eenja [] I imuz (sunek) smeri rezuane [Ns] rezuana zunanjih si [N] rajanje deoanja sie [s] G gibana koičina eesa [kg m/s] m masa eesa [kg] hiros eesa [m/s] Deo in moč sie A s A deo [J Ws] A scosϕ A P P kons. sia [N] s o [m] φ ko med smerjo sie in smerjo oi [rd] P moč [W] časa [s] hiros [m/s] Energija eesa W mgh h W W W k r r g m ks ijačna zme Dϕ sučna zme (ožasa) m + mgh kons. zakon o ohranii mehanske energije zemejskem ežnosnem oju W oenciana energija [J] m masa eesa [kg] g ežni osešek [m/s ] h išina [m] g eža eesa [N] W k kineična energija [J] hiros [m/s] k koeficien zmei [N/m] s razezek zmei [m] D sučni koeficien [Nm/(rd)] φ zasuk eesa [rd] η izkorisek []
izikani obrazci in abee 7 η W kor W η P k P izkorisek sroja W kor korisno deo, energija [J] W doedeno deo [J] P moč [W] ak S riisk ( oskona sia) [N] ak [N/m Pa] S S oršina oske [m ] Hooko zakon: ijačna zme z kx sučna zme M z Dφ Vrenje (roacija) Osnoni Newono zakon M Jα J J J n i m r i i + ma Sunek naora in rina koičina Y M Γ Jω M Jω ZOVK : n i Jω Deo, moč, energija A Mϕ W Jω P ω J P Jα J ω kons. P Mω ω kons. k i i M naor [mn] J zrajnosni momen [kg m ] α koni osešek [(rd)/s ] J z. momen za os skozi ežišče [kg m ] a razdaja osi od zoredne, gede na kaero je odan J [m] r razdaja masne očke od osi [m] m masa eesa [kg] Y sunek naora [m Ns] Γ rina koičina [kg m /s] Δ čas deoanja naora [s] ω kona hiros [(rd)/s] φ zasuk [rd] A deo [J] P moč [W] W k kineična energija [J] Primerjaa med remim gibanjem in renjem o s ko φ hiros s kona hiros ϕ ω osešek koni osešek ω a α masa m zrajnosni momen J
izikani obrazci in abee 8 sia naor (rini M momen) Newono zakon ma Newono zakon M Jα gibana koičina G m rina koičina Γ Jω deo A s deo A Mϕ moč P moč P Mω kineična energija m kineična energija Jω Wk Wk Hooko zakon ks Hooko zakon M Dϕ Mehanika ekočin in ino Zakoni mirujočega sanja Pascao zakon S S ežni ak ρgh zakon eznih osod h ρ h ρ saični zgon ρ gv zg sr deo aka A V iz sisjios ekočin V χ V Boyo zakon ( kons.) S oske [m ] sia [N] ežni ak [N/m Pa] σ secifična eža ekočine (ina) [N/m ] ρ gosoa ekočine (ina) [kg/m ] g ežni osešek [m/s ] h išina ekočine [m] ρ gosoa ekočine [kg/m ] zg sia zgona [N] ρ gosoa sredsa (ina, ekočine) [kg/m ] V iz izodrinjena rosornina [m ] A deo [J] ak [Pa] ΔV izisnjena oršina [m ] ΔV/V reaino zmanjšanje rosornine [] Δ srememba aka [Pa] χ sisjios ekočine [m /N] ak [Pa] V rosornina ina [m ] ρ gosoa ina [kg/m ]
izikani obrazci in abee 9 V kons. V V ρ ρ Poršinska naeos γ γ A S Zakoni gibanja Prosorninski in masni ok V Φ Φ S Φ Φ m m S m ρs S Bernouije zakon: ai ρ + ρ kons. ρ za odorano ce ρ + ρgh + kons. za ošeno ce ρ zasojni ak hiros izekanja ekočine hiros izekanja ina ρ gh sia [N] dožina robu [m] A deo [J] ΔS srememba oršine [m ] γ oršinska naeos [N/m] Φ rosorninski ok [m /s] V ros. času izeke ekočine (ina) [m ] čas izekanja [s] Φ m masni ok [kg/s] m masa času izeke ekočine (ina) [kg] S resek curka [m] hiros oka [m/s] ρ gosoa ekočine (ina) [kg/m ] ρg h ρ ak [Pa] ρ gosoa ekočine (ina) [kg/m ] h gobina ekočine (ina) [m] hiros oka [m/s] Uor sredsa iskozni uor η, S za krogo 6π ηr kadrani zakon uora c u ρ S τ S srižna naeos [N/m ] x srižna hiros [m/s] η absouna iskoznos [Ns/m ] uor roi gibanju [N] r omer eesa [m] S naječ. rerez eesa rečno na gibanje [m ] c u koeficien uora []
izikani obrazci in abee ρ dinamični zgon zg c S rρ Reynodsoo šeio Re η ρ gosoa sredsa [kg/m ] zg dinamični zgon [N] c koeficien zgona [] Re Reynodsoo šeio [] Kaorika Kineična eorija ideanih ino m' m n M M Vkmo.4m ρ r ρ R Mr k M N R N a a c V c kmo.8 8.J J / K K kmo m' masa moekue [kg] M moekuarna (kiomoska) masa [kg/kmo] N a Aogadroo šeio [/(kmo)] n šeio kiomoo [kmo] m masa snoi [kg] V kmo kiomoska rosornina [m /kmo] r secifična inska konsana [J/kg K] normani zračni ak [Pa] ρ gosoa ina ri normanih ogojih (, ) [kg/m ] absouna emeraura edišča [K] c secifična ooa ina ri sanem aku [J/kg K] c secifična ooa ina ri sani rosornini [J/kg K] R sošna inska konsana [J/K kmo] W W k n N m' a ρ Wk k k k m' N k Bozmanoa konsana [J/K] W n noranja energija kiomoa ina [J] absouna emeraura [K] ak ina [Pa] ρ gosoa ina [kg/m ] srednja hiros moekue [m/s] N šeio moeku na rosorsko enoo [/m ] W srednja kineična energija moeku [J] k
izikani obrazci in abee emeraurno razezanje rdnih snoi in ekočin dožina eesa [m] α Δ odajšek [m] ( + α ) α orečni emeraurni koeficien dožinskega razezka za dani emeraurni V β inera [/K] V Δ riras emeraure [K] V V ( + β ) V, V rosornini eesa red segreanjem in β α o njem [m ] ρ β orečni emeraurni koeficien β ρ rosorskega razezka za dani emeraurni ρ ρ ( β ) inera [/K] S ρ, ρ gosoi eesa red segreanjem in o oršinsko razezanje α njem [kg/m ] S Δρ srememba gosoe [kg/m ] S oršina eesa [m ] Pinski zakoni Boyo zakon ( kons.) V V GayLussaco zakon ( kons.) V V Amononso zakon (V kons.) β za ideane ine 7 K Sošni inski zakon V V V ai ρ ai V mr ρ Kiomoska obika ega zakona V nr ai ρ nr M ak ina [N/m Pa] V rosornina ina [m ], absouna emeraura ina [K] absouna emeraura edišča [K] r secifična inska konsana [J/kg K] β emeraurni koeficien rosorskega razezka emeraurni koeficien aka [/K] normani zračni ak [Pa] absouna emeraura edišča [K] V rosornina ina ri in [m ] ρ gosoa ina ri in [kg/m ] m masa ina [kg] R sošna inska konsana [J/kmo K] n šeio kiomoo []
izikani obrazci in abee M moekuarna masa ina [kg] ρ gosoa ina [kg/m ] Daono zakon za insko zmes + + +... V n R + n R + n R +... Adiabani roces (Poissono zakon) κ κ V V V c κ c c κ c + R M V κ 5R enoaomni ini c κ. 67 M n, n šeio kiomoo osameznega ina mešanici [kmo], arciani ak [kg/m ] κ Poissonoa konsana [] c secifična ooa ina ri sanem aku [J/kg K] c secifiča ooa ina ri sanem oumnu [J/kg K] 7R doaomni ini c κ. 4 M 9R ri in eč aomni ini c κ. M Važnos zraka m ρ V ρ r % ρ n r n % Deo ideanega ina Energijski zakon W n + Q A A V Segreanje ina ri sani rosornini (V kons.) Q W c m A n ρ absouna ažnos [kg/m ] m masa odnih ar [kg] V rosornina zraka [m ] ρ n gosoa nasičenih ar [kg/m ] r reaina ažnos [] deni ak odne are [Pa] n deni ak nasičene odne are [Pa] ΔW n srememba noranje energije [J] A srejeo deo [J] Q doedena ooa [J] ak [Pa] ΔV srememba rosornine [m ] c secifična ooa snoi [J/kg K] m masa ina [kg] Δ srememba emeraure [K] Q doedena ooa [J] ΔW n srememba noranje energije [J] c secifična ooa ri sani rosornini
izikani obrazci in abee Segreanje ina ri sanem aku ( kons.): Q c m W + A A nr R c c r M deo na enoo mase. n [J/kg K] m masa ina [kg] Δ srememba emeraure [K] A deo ina [J] Q doedena ooa [J] c secifična ooa ri sanem aku [J/kg K] m masa ina [kg] Δ srememba emeraure [K] A deo ina ri razezanju [J] ΔW n srememba noranje energije [J] c secifična ooa ri sani rosornini [J/kg K] r secifična inska konsana [J/kg K] R sošna inska konsana [J/K kmo] n šeio kiomoo [] Izoermna srememba ina (ΔW n ) V Q A mr n V mr n A deo [J] m masa ina [kg] r secifična inska konsana [J/kg K] absouna emeraura [K] V rosornina ina [m ] ak ina [Pa] Adiabana srememba ina (Q ) A c ( ) Wn m A deo [J] n šeio kiomoo [] R sošna inska konsana [J/K kmo] absouna emeraura [K] κ Poissonoa konsana [] c secifična ooa ri sani rosornini [J/K K] m masa ina [kg] Δ srememba emeraure [K] Sremembe agreganega sanja in gorenje Q q m Q aina ooa [J] Qi q im q secifiča aina ooa [J/kg] Qs q sm m masa snoi [kg] Q i izarina ooa [J] Q Hm q i secifična izarina ooa [J/kg] Q s sežigna ooa [J] q s secifiča sežigna ooa [J/kg]
izikani obrazci in abee 4 H kurina rednos [J/kg] Preajanje ooe Q P S P λ P j S j λ ( ) j + λ λ ooni uor R λ S P ooni ok [W] rajanje oka [s] Q času renesena ooa [J] S resek oonega curka [m] Δ emeraurna razika [K] debeina sene [m] λ oona reodnos [W/m K] j gosoa oonega oka [W/m ] Δ/ emeraurni gradien [K/m] ooni sroji A η Q Q Q η Q η ε ηq P Q Q η ooni izkorisek [] A orajeno deo [J] Q doedena ooa [J] Q odedena ooa [J] absouna emeraura deone snoi [K] ε izkorisek hadinika [] Q A ΔW no izohorni dv mc Δ mc Δ izobarni d mc Δ R M izoermni d V V n n V V adiabani dq Δ mc Δ
izikani obrazci in abee 5 Nihanje in aoanje Sinusno (harmonično) nihanje N ν ω π ν ϕ ω Če je nihajoče eo ob času miroani egi, ejajo nasednji obrazci za s, in a: s s sin ω ωs a ω s cosω sin ω Če a je nihajoče eo ob času fazi φ, ejajo obrazci: s s sin ω + ϕ ωs a ω s ω π ν ( ) ( ω + ϕ ) sin( ω + ϕ ) cos ν frekenca [/s] N šeio nihaje [] čas nihanja [s] nihajni čas [s] ω krožna frekenca [(rd)/s] φ fazni ko (faza) [rd] s odmik [m] s amiuda [m] ω krožna frekenca [(rd)/s] čas nihanja [s] hiros [m/s] a osešek [m/s ] φ fazni ko ob času [rd]
izikani obrazci in abee 6 Lasna nihanja nekaerih niha Nino nihao mgϕ π π g g mω s W g m Vzmeno nihao ks π π W ks m k k m s sia na nihajoče eo [N] g ežni osešek [m/s ] φ fazni ko [rd] dožina ninega nihaa [m] s odmik [m] nihajni (asni) čas [s] ν asna frekenca [/s] W energija nihanja [J] m masa eesa [kg] ω krožna frekenca [(rd)/s] s amiuda (maks. odmik) [m] sia na nihajoče eo [N] k koeficien zmei [N/m] s odmik [m] nihajni (asni) čas [s] ν asna frekenca [/s] W energija nihanja [J] m masa eesa [kg] s amiuda [m] ežno (fizično) nihao M mgϕ π J ' m Jω ϕ W J mg Sirano nihao M Dϕ π W J D Dϕ M naor sie na nihajoče eo [Nm] m masa nihajočega eesa [kg] g ežni osešek [m/s ] razdaja ežišča od osi [m] φ zasuk eesa [rd] J zrajnosni momen eesa [kg/m ] ' reducirana dožina nihaa [m] W energija nihanja [J] POZOR dϕ ω< krožna frekenca d M naor sie [Nm] D sučni koeficien zmei [Nm/(rd)] J zrajnosni momen [kg/m ] φ zasuk zmei [rd] φ naječji zasuk [rd] W energija nihanja [J]
izikani obrazci in abee 7 Vaoanje Poujoče aoanje c λ ν ν ω π ν x ϕ π x y y sin λω c c hiros širjenja aoanja [m/s] λ aona dožina [m] ν frekenca [/s] nihajni čas aonega izora [s] ω krožna frekenca [(rd)/s] Δφ fazni remik med nihanjem deca in aonega izora [rd] x razdaja od aonega izora [m] y odmik deca [m] y naječji odmik [m] a) Hiros ranserzanega aoanja na naei ri ai sruni: c ρs c L m b) Hiros ongiudinanega aoanja aici c ekočini c inih c E ρ κ χ ρ κ ρ ai c c +β R κ M V zraku je c ( +.6 ) c) Hiros zoka ekočini c rdni snoi c inih c κ ρ E ρ κr M c hiros širjenja aoanja [m/s] sia, s kaero je r naea[n] ρ gosoa snoi [kg/m ] m masa [kg] S resek ri [m ] c hiros širjenja aoanja [m/s] E rožnosni modu [N/m ] ρ gosoa snoi [kg/m ] κ Poissonoa konsana (za zrak κ.4) [] χ sisjios ekočine [m /N] ak ina [Pa] R sošna inska konsana [J/K kmo] absouna emeraura ina [K] M kiomoska masa [kg] c hiros zoka ri C [m/s] β emeraurni koeficien rosorskega razezka ina [/K]
izikani obrazci in abee 8 Soječe aoanje a) ranserzano: asna nihanja srune (aice) c ν N ( N + ) če sa oba konca ea c ν N ( N + ) če je en konec ros, drugi e 4 b) Longiudinano: asna nihanja zračnega sebra iščai c ν N ( N + ) če sa obe srani: odri ai zari c ν N ( N + ) če je ena odra, druga zara 4 ν N asna frekenca [/s] N ceo oziino š. ai [N,,,, ] c hiros aoanja (zoka) [m/s] dožina srune (aice) [m] Doerje oja a) Izor se gibje, oazoaec miruje ν ν ribižeanje c ν ν oddajeanje + c b) Oazoaec se gibje, izor miruje ν ' ν + ribižeanje c ν '' ν oddajeanje c ν frekenca izora [/s] c hiros aoanja [m/s] hiros gibanja izora [m/s] ν, ν frekenca, ki jo zazna oazoaec [/s] Mach M c 4 m/s c ν frekenca izora [/s] ν, ν frekenci ao, ki jih zazna oazoaec [/s] c hiros aoanja [m/s] hiros oazoaca [m/s] Energija aoanja a) Energijski ok skozi oske S W P wsc b) gosoa energijskega oka ( jakos aoanja) P j wc S ai ρ j c P energijski ok [W] W renesena energija [J] čas renašanja energije [s] w gosoa energije [J/m ] S oske [m ] c hiros aoanja [m/s] j gosoa energijskega oka (jakos aoanja) [W/m ] ρ gosoa snoi [kg/m ] hiros ri rehodu skozi ranoesno ego [m/s]
izikani obrazci in abee 9 Odboj aoanja (refeksija) a) inearno aoanje Pri odboju na gosejšem sredsu je (indeks red odbojem, indeks o odboju) y y ϕ ϕ λ x N + π Pri odboju na redkejšem sredsu je y y ϕ x ϕ λ ( N + ) y eongacija nihajoče očke red odbojno seno [m] φ faza nihajoče očke red odbojno seno [rd] x oddajenos ozo od odbojne sene λ aona dožina [m] N ceo oziino šeio ai [N,,, ] b) raninsko aoanje Odboj na rani seni α β α adni ko [rd] β odbojni ko [rd] Lom na meji deh sredse sin α c sin β c α adni ko [rd] β omni ko [rd] c hiros aoanja [m/s] Inerferenca na ranini r r dsinβ Nλ maksimum λ r dsin β N + minimum r N max d λ ( ) r oddajenos od aonega izora [m] d medsebojna razdaja deh izoro [m] λ aona dožina [m] N ceo šeio [N,,, ] β smer inerferenčnih hierbo [rd] N max naječje šeio maksimumo [] Eekrika (sedi drugem dokumenu z imenom»izika II«za rogram UNI)