RAZŠIRJENI E NERGETSKI PREGLED KONČNO POROČILO

Transcript

1 RAZŠIRJENI E NERGETSKI PREGLED KONČNO POROČILO KULTRUNI DOM TABOR NAROČNIK: OBČINA LOGATEC TRŽAŠKA CESTA 50 A 1370 LOGATEC POGODBENI PARTNER IN IZVAJALEC: GORIŠKA LOKALNA ENERGETSKA AGENCIJA GOLEA TRG EDVARDA KARDELJA NOVA GORICA DECEMBER, 2016

2 2

3 Naslov študije: Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu stavbe Kulturni dom Tabor Naziv in naslov stavbe: Kulturni dom Tabor Tržaška cesta Logatec Uporabnik: Osnovna šola Tabor Logatec Tržaška cesta Logatec Izvajalec pri izvedbi: Goriška lokalna energetska agencija - GOLEA Trg Edvarda Kardelja Nova Gorica Odgovorna oseba izvajalca: Izdelali: Rajko Leban, univ.dipl. inž. str. Matej Pahor, univ. dipl. inž. str. Janez Melink, mag. inž. gradb. Ivana Kacafura, univ. dipl. ekol. Primož Poje, univ. dipl. inž. el. Irena Pavliha, dipl. ekon. Mateja Birsa, dipl. ekon. Kraj in datum: Vrtojba, december 2016 Št. izvoda: 1 3

4 4

5 KAZALO VSEBINE 0. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA UVOD OPIS DEJAVNOSTI V STAVBI PROSTORSKA RAZPOREDITEV STAVB Z OZNAČENO NAMEMBNOSTJO STAVB SKUPNA RABA ENERGIJE IN STROŠKI STANJE TOPLOTNEGA UGODJA SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO RAZMERJA MED NAROČNIKOM EP, LASTNIKOM, UPORABNIKOM IN UPRAVNIKOM STAVBE SHEMA DENARNIH TOKOV NA PODROČJU OBRATOVALNIH STROŠKOV POTEK NADZORA NAD RABO ENERGIJE IN STROŠKI MOTIVACIJA ZA UČINKOVITO RABE ENERGIJE (URE) PRI VSEH UDELEŽENIH AKTERJIH RAVEN PROMOVIRANJA URE OSKRBA IN RABA ENERGIJE CENE ENERGETSKIH VIROV MESEČNE PORABE GLAVNIH VIROV ENERGIJE ZANESLJIVOST OSKRBE GLEDE ENERGETSKIH VIROV ZANESLJIVOST OSKRBE GLEDE DOTRAJANOSTI OPREME PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE OGREVALNI SISTEM SISTEM ZA OSKRBO S TOPLO SANITARNO VODO (TSV) SISTEM ZA OSKRBO Z HLADNO VODO PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA ELEKTROENERGETSKI SISTEM IN PORABNIKI PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE OVOJ STAVBE Termografija ovoja stavbe ELEKTRIČNE NAPRAVE IN APARATI RAZSVETLJAVA PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA OSKRBA Z ENERGIJO REVIZIJA POGODB O DOBAVI ENERGIJE ZEMELJSKI PLIN Analiza rabe ZP Analiza stroškov in cene ZP ELEKTRIČNA ENERGIJA Analiza rabe električne energije Analiza stroška in cene električne energije PITNA VODA ANALIZA ENERGIJSKIH TOKOV V STAVBI

6 8.1 POTREBNA TOPLOTA TOPLOTNI PRITOKI IN NOTRANJI TOPLOTNI VIRI KONČNA ENERGIJA ZA OGREVNJE STAVBE OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENICALOV OVOJ STAVBE PREZRAČEVANJE PROIZVODNJA IN DISTRIBUCIJA TOPLOTE PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE SANITARNA VODA RAZSVETLJAVA KLIMATIZACIJA ELEKTRO ENERGETSKI SISTEM IN PORABNIKI ORGANIZACIJSKI UKREPI PREGLED POTREBNIH ORGANIZACIJSKIH UKREPOV Izvajanje sistema upravljanja z energijo OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV UKREPI NA OVOJU STAVBE Toplotna izolacija fasade Zamenjava dotrajanega lesenega stavbnega pohištva Toplotna izolacija stropne konstrukcije toplotna izolacija talne konstrukcije UKREPI NA STROJNIH INSTALACIJAH Vgradnja ventilov s termostatskimi glavami ZAMENJAVA vira OGREVANJA vgradnja prisilnega prezračevanja z rekuperacijo toplote UKREPI NA ELEKTRIČNIH INSTALACIJAH IN ELEKTRIČNI OPREMI Zamenjava obstoječh svetilk z led svetilkami POVZETEK UKREPOV S PREDLOGOM SCENARIJEV POVZETEK UKREPOV PREDLOG SCENARIJEV scenarij 0: Posamezni ukrepi scenarij 1: Celovita energetska prenova PRIMERJAVA SCENARIJEV IZVEDBA OSVEŠČANJA UPORABNIKA LITERATURA

7 KAZALO SLIK SLIKA 1: LOKACIJA STAVBE (VIR. GURS: 17 SLIKA 2: JUŽNA FASADA STAVBE SLIKA 3: KOTEL TVT NA ZEMELJSKI PLIN V KOTLOVNICI ŠOLE SLIKA 4: CENTRALNI RAZDELILEC TER RAZVODI OGREVALNIH VEJ V KOTLOVNICI ŠOLE SLIKA 5: OBTOČNA ČRPALKA IPM GHN 40 A-R NA OGREVALNI VEJI ZA KULTURNI DOM, NA SLIKI DESNO REZERVNA OBTOČNA ČRPALKA SLIKA 6: KOTEL NA ELKO V KURILNICI KULTURNEGA DOMA (LEVO), GORILNIK THYSSEN (DESNO) SLIKA 7: RADIATOR V DVORANI SLIKA 8: BOJLER V PROSTORU ZA ČISTILA V PRITLIČJU (LEVO), BOJLER V SANITARIJAH V NADSTROPJU (DESNO) SLIKA 9: UMIVALNIK SLIKA 10: WC ŠKOLJKA S KOTLIČKOM SLIKA 11: PISOARJA V NADSTROPJU SLIKA 12: GLAVNA ELEKTRO OMARA SLIKA 13: FRONTALNA FASADA IN DEL JUŽNE FASADE SLIKA 14: STIK ZIDOV KULTURNEGA DOMA IN ŠOLE SLIKA 15: OBSTOJEČA IZOLACIJA NA PODSTREŠJU STAVBE SLIKA 16: LESENO OSTREŠJE SLIKA 17: OKNO Z LESENIM OKVIRJEM IN DVOJNO ZASTEKLITVIJO SLIKA 18: TERMOGRAFSKA SLIKA FRONTALNE (VZHODNE) FASADE SLIKA 19: TERMOGRAFSKA SLIKA SEVERNE FASADE SLIKA 20: TERMOGRAFSKA SLIKA JUŽNE FASADE SLIKA 21: SVETILO Z ZRCALNIM RASTROM, MAGNETNO DUŠILKO IN CEVASTIMI FLUORESCENTNIMI SIJALKAMI 6X18 W SLIKA 22: SVETILA S KLASIČNIMI ŽARNICAMI MOČI 60 W NA HODNIKU KAZALO TABEL TABELA 1: POVPREČNA RABA ENERGIJE, STROŠKI IN EMISIJE V ZADNJIH TREH LETIH TABELA 2: SCENARIJ 1- CELOVITA ENERGETSKA PRENOVA TABELA 3: SPLOŠNI PODATKI O ZAVODU IN STAVBI TABELA 4: PODATKI O STAVBI IZ EVIDENCE GURS TABELA 5: PODATKOVNA ZBIRKA O OBJEKTU S KLJUČNIMI PODATKI TABELA 6: DOVEDENA (KONČNA) ENERGIJA, PORABA VODE IN STROŠKI TABELA 7: RABA PRIMARNE ENERGIJE TABELA 8: EMISIJE CO 2 PO ENERGENTIH TABELA 9: MERITVE TEMPERATUR TABELA 10: EFEKTIVNE CENE ENERGIJE TABELA 11: OGREVALNA NAPRAVA TABELA 12: ZUNANJE STENE TABELA 13: TLA NA TERENU IN NEOGREVANE KLETI TABELA 14: STROPNE STREŠNE KONSTRUKCIJE TABELA 15: OKNA IN VRATA TABELA 16: RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO PODROČJU RABE TABELA 17: MERITVE OSVETLJENOSTI TABELA 18: PODATKI O LETNI PORABI IN STROŠKIH NAKUPA ZEMELJSKEGA PLINA

8 TABELA 19: TEMPERATURNI PRIMANJKLJAJ TABELA 20: PODATKI O LETNI RABI IN STROŠKIH ELEKTRIČNE ENERGIJE TABELA 21: POVZETEK ENERGIJSKIH LASTNOSTI STAVBE TABELA 22: IZRAČUN POTREBNE TOPLOTE ZA OGREVANJE STAVBE TABELA 23: OCENA POTENCIALA PRIHRANKOV ENERGIJE Z UKREPI NA OVOJU STAVBE TABELA 24: OCENA POTENCIALA PRIHRANKOV ENERGIJE Z UKREPI NA PREZRAČEVANJU TABELA 25: OCENA POTENCIALA PRIHRANKOV ENERGIJE Z UKREPIH NA SISTEMU OGREVANJA TABELA 26: OCENA POTENCIALA PRIHRANKOV ENERGIJE Z UKREPI PRI RABI HLADNE VODE TABELA 27: OCENA POTENCIALA PRIHRANKOV ENERGIJE Z UKREPI NA SISTEMU RAZSVETLJAVE TABELA 28: OCENA POTENCIALA PRIHRANKOV ENERGIJE Z UKREPI NA ELEKTROENERGETSKEM SISTEMU IN PORABNIKIH TABELA 29: VHODNI PODATKI ANALIZE TABELA 30: POVZETEK VSEH ORGANIZACIJSKIH IN INVESTICIJSKIH UKREPOV TABELA 31: PRIHRANEK PRIMARNE ENERGIJE IN ZMANJŠANJE EMISIJ CO TABELA 32: PRIHRANEK - SCENARIJ 1: CELOVITA ENERGETSKA PRENOVA TABELA 33: PRIHRANEK PRIMARNE ENERGIJE IN EMISIJ CO2 SCENARIJ 1: CELOVITA ENERGETSKA PRENOVA TABELA 34: PRIMERJAVA SCENARIJEV KAZALO DIAGRAMOV DIAGRAM 1: STRUKTURA RABE KONČNE ENERGIJE (LEVO) IN STRUKTURA STROŠKOV ZA ENERGIJO IN VODO DIAGRAM 2: TRILETNO POVPREČJE RAZMERJA DOVEDENE ENERGIJE ZA ZP IN ELEKTRIČNO ENERGIJO DIAGRAM 3: TRILETNO POVPREČJE RAZMERJA STROŠKOV ZA ZP, ELEKTRIČNO ENERGIJO IN VODO DIAGRAM 4: POVPREČNA SPECIFIČNA RABA IN STROŠEK ENERGIJE ZA 3 LETA DIAGRAM 5: EMISIJE, KI SO POSLEDICA OSKRBE STAVBE Z ENERGIJO DIAGRAM 6: DOBAVLJENA ENERGIJA IZ ZP NA LETNEM NIVOJU ZA OBDOBJE ZADNJIH TREH KOLEDARSKIH LET DIAGRAM 7: RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO MESECIH ZA OBDOBJE ZADNJIH TREH KOLEDARSKIH LET DIAGRAM 8: DELITEV RABE ELEKTRIČNE ENERGIJE DIAGRAM 9: LETNA RABA IN STROŠEK ZEMELJSKEGA PLINA DIAGRAM 10: DOVEDENA ENERGIJA ZP ZA OGREVANJE, NORMIRANA S TEMPERATURNIM PRIMANJKLJAJEM DIAGRAM 11: LETNA RABA IN STROŠEK ELEKTRIČNE ENERGIJE DIAGRAM 12: RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO MESECIH DIAGRAM 13: VSOTE RABE ELEKTRIKE V 12 ZAPOREDNIH MESECEV ZA LETI 2014 IN DIAGRAM 14: PORABA V VISOKI (VT) IN MALI (MT) TARIFI DIAGRAM 15: STROŠEK ELEKTRIČNE ENERGIJE PO MESECIH DIAGRAM 16: RAZDELITEV STROŠKOV ELEKTRIČNE ENERGIJE PO POSAMEZNIH KOMPONENTAH OBRAČUNA ZA MESEC JANUAR 2015 IN JUNIJ 2015 (Z DDV) DIAGRAM 17: EFEKTIVNA CENA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO MESECIH (Z DDV) DIAGRAM 18: LETNA RABA IN STROŠEK OSKRBE S PITNO VODO IN ODVAJANJA TER ČIŠČENJA ODPADNE VODE DIAGRAM 19: DELEŽI TOPLOTNIH IZGUB PO POSAMEZNIH ELEMENTIH OVOJA TER PREZRAČEVANJU

9 KAZALO PRILOG Priloga 1. MERITVE MIKROKLIME Priloga 2. POPIS NOTRANJE RAZSVETLJAVE Priloga 3. ELABORAT GRADBENE FIZIKE OBSTOJEČE STANJE Priloga 4. TERMOGRAFSKA ANALIZA Priloga 5. LOKACIJSKA INFORMACIJA Seznam uporabljenih kratic kw kwh enota za moč električnih in toplotnih naprav enota za porabljeno energijo /a per annum (na leto) t e TSV ELKO ZP EVD indeks - toplotna energija indeks - električna energija topla sanitarna voda ekstra lahko kurilno olje zemeljski plin enostavna vračilna doba 9

10 10

11 0. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE Povzetek je napisan z namenom, da se vodstvo in uporabniki na kratek in jedrnat način predstavi vse pomembne elemente energetskega pregleda, ne da bi se morali ukvarjati z energetiko in posameznimi izračuni, ki so zajeti v pregledu. V energetskem pregledu so nakazane možnosti učinkovite rabe energije (URE) oz. zmanjšanja stroškov ogrevanja, porabe električne energije in vode. Predlagani ukrepi so ločeni na organizacijske in investicijske ukrepe. Vsi predlagani ukrepi vplivajo na URE in znižanje stroškov. Predlagani ukrepi se razlikujejo po dobi vračanja vloženih finančnih sredstev in po nujnosti izvajanja posameznega ukrepa. Izdelava razširjenega energetskega pregleda (REP) stavbe Kulturni dom Tabor je izdelana v skladu s predpisano metodologijo za izvedbo REP-a. Kot izhodišče za določitev ukrepov in njihovih učinkov je bilo iz meritev notranjega okolja (temperatura, relativna vlaga prostorov, osvetljenost) in analize pridobljenih podatkov najprej ugotovljeno stanje stavbe. Osnovni nabor ukrepov je bil korigiran na podlagi razgovorom z osebjem stavbe, tehnične rešitve pa so bile opredeljene skupaj s sodelavci za posamezna področja. Na ta način so bile upoštevane tudi omejitve pri izvajanju ukrepov za učinkovito rabo energije in za znižanje stroškov vzdrževanja. Vrednosti in podane usmeritve investicij so okvirne, kot je to običajno na nivoju energetskega pregleda. Za natančne tehnične rešitve za posamezen ukrep je potrebna izdelava Projektov za izvedbo (PZI), v okviru katerih se ukrepi podrobno obravnavajo in se izdelajo natančni projektantski popisi. Projekt prenove mora poleg opisa tehničnih ukrepov vsebovati tudi opise možnih tveganj zaradi njihovega posamičnega ali medsebojnega vpliva in navodila uporabnikom za omejevanje tveganj s preventivnimi in kurativnimi ukrepi. KLJUČNE UGOTOVITVE Ključne ugotovitve razširjenega energetskega pregleda so: - Prostori Kulturnega doma Tabor se nahajajo na naslovu Tržaška cesta 152. Osrednji prostor stavbe je dvorana za športne in kulturne prireditve. Naročnik REP je lastnik celotne stavbe. - V času ogrevalne sezone je v večini prostorov mogoče zagotoviti ustrezno toploto ugodje. (meritve mikroklime so pokazale, da se temperature gibljejo med 16 in 20 C). Nižje temperature so pojavijo v nočem času, ko prostori niso v uporabi oziroma ko je vklopljen znižan režim ogrevanja. - Obodni zidovi objekta debeline 0,5 m in 0,35 m so grajeni iz polnih opek in so obojestransko ometani. Na ovoju stavbe je vgrajeno leseno stavbno pohištvo z dvojno zasteklitvijo. Na podstrešju stavbe je vgrajena dotrajana toplotna izolacija debeline 15 cm. Objekt je delno podkleten, preostali del talne konstrukcije je izveden kot tla na terenu (utrjenem nasutju). - Stavba se oskrbuje s toplotno energijo iz kotlovnice osnovne šole na zemeljski plin, z električno energijo iz javnega distribucijskega omrežja in s hladno vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Stavba ima sicer lastno kotlovnico na ekstra lahko kurilno olje, ki pa ni v uporabi. Ogreva se iz kotlovnice na ZP v Osnovni šoli Tabor Logatec. 11

12 - Oprema v kotlovnici je funkcionalno ustrezna in primerno vzdrževana, se pa bliža koncu življenjske dobe. - Električne naprave in razdelilci nizkonapetostnih (NN) razvodov so solidno vzdrževani in omogočajo normalno delovanje, so pa relativno stari. Večina notranje razsvetljave je zastarele in je potrebna prenove. - Na področju organizacijskih ukrepov se priporoča izvajanje Sistema upravljanja z energijo (SUE). - Investicijsko-tehnični ukrepi so možni predvsem na zunanjem ovoju (zamenjava stavbnega pohištva, vgradnja TI na strop/streho stavbe), elektroenergetskem sistemu (prenova razsvetljave). Ob celoviti prenovi se priporoča tudi vgradnja prezračevalnega sistema z rekuperacijo toplote. STRUKTURA POVPREČNE RABE ENERGIJE IN STROŠKOV Absolutno gledano gre v primeru Krajevnega doma Tabor za manjšega porabnika energije. Narava raba stavbe je izvajanje izobraževalne dejavnosti ter uporaba za kulturne in športne aktivnosti. Stavba je v uporabi ob delavnikih med 7. in 20. uro, odvisno od terminov aktivnosti. V stavbi ni nikakršnih tehnoloških ali drugih energetsko zahtevnih procesov. Struktura rabe energije za obdobje zadnjih treh let je prikazana na spodnjih dveh grafikonih. 96% 76% 19% ZP Električna energija 4% 5% ZP Električna energija Voda Diagram 1: Struktura rabe končne energije (levo) in struktura stroškov za energijo in vodo Tabela 1: Povprečna raba energije, stroški in emisije v zadnjih treh letih Povprečje Poraba energentov [kwh/leto] Stroški energenta [ /leto] Emisije CO2 [t/leto] Primarna energija [kwh/m 2 leto] Energijsko število [kwh/m 2 leto] Toplotna energija ,8 135,4 150,8 Električna energija ,1 14,5 7,1 Skupaj ,9 149,8 157,9 Poraba [m 3 /leto] Stroški [ /leto] Hladna Voda Skupaj povprečni stroški v obdobju [ /leto]:

13 Na podlagi kopij računov dobaviteljev energije in vode smo ugotovili, da pri rabi končne energije 95,5 % predstavlja energija, namenjena pretvorbi v toploto za ogrevanje prostorov, 4,5 % končne energije pa predstavlja električna energija. Večina sredstev za obratovanje se porabi za oskrbo s toplotno energijo, in sicer 76 %. Preostali del se porabi v naslednjih deležih: 19 % za električno energijo in 5 % za oskrbo s hladno vodo iz vodovodnega omrežja in komunalne storitve. 13

14 PREDLAGANI SCENARIJI ZA IZVEDBO UKREPOV URE IN OVE Z izrazom»celovita energetska prenova«označujemo usklajeno izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije na ovoju stavbe (npr. fasada, streha, tla) in na stavbnih tehničnih sistemih (npr. ogrevanje, prezračevanje, klimatizacija, priprava tople vode) na način, da se, v kolikor je to tehnično mogoče, izkoristi ves ekonomsko upravičen potencial za energetsko prenovo. Glavna prednost celovitega pristopa je možnost medsebojne optimizacije posameznih ukrepov v eni sami obsežnejši operaciji. Zaradi dejstva, da gre za relativno majhen, hkrati pa z vidika specifične rabe energije ne pretirano potraten objekt, je enostavna vračilna doba celovite energetske prenove ekonomsko manj zanimiva. V primeru pridobitve nepovratnih sredstev se ekonomika scenarija izboljša. Tabela 2: Scenarij 1- celovita energetska prenova št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Enostavna vračilna doba MWh e MWh t enota /enota let ORGANIZACIJSKI UKREPI: Uvedba in izvajanje sistema upravljanja z 1. energijo: kpl ,00 -energetsko knjigovodstvo -osveščanje zaposlenih -ciljno spremljanje rabe energije SKUPAJ ORGANIZACIJSKI UKREPI: 2.900,00 INVESTICIJSKI UKREPI: 2. Ukrepi na ovoju objekta: -toplotna izolacija fasade m ,00 -zamenjava lesenih oken in vrat m ,00 -toplotna izolacija stropnih konstrukcij m ,00 -toplotna izolacija talne konstrukcije m ,00 3. Ukrepi strojnih instalacijah: -vgradnja ventilov s termostatskimi glavami kpl ,00 -vgradnja prezračevalnih naprav z rekuperacijo toplote -1,0 kpl ,00 SKUPAJ 2+3: -1,0 24, Ukrepi na elektro instalacijah: -zamenjava svetilk z LED svetili 0,8 338 kpl ,00 SKUPAJ INVESTICIJSKI UKREPI: -0,2 24, ,00 72 SKUPAJ SCENARIJ: -0,2 24, ,

15 I. SPLOŠNI DEL 1. NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA Namen razširjenega energetskega pregleda (REP) je analizirati energetsko stanje stavbe, obravnavati možne ukrepe za povečanje učinkovite rabe energije (URE) za zniževanje obratovalnih stroškov, analizirati izbrane ukrepe URE ter oceniti izvedljivost izbranih investicijskih in organizacijskih ukrepov z ovrednotenjem ekološke primernosti. REP vključuje tudi osveščanje in motiviranje zaposlenih za učinkovito rabo energije. Cilji energetskega pregleda so sledeči: osveščanje, motiviranje in informiranje vseh deležnikov, evidentiranje ter analiza možnih ukrepov učinkovite rabe energije, uvajanje ciljnega spremljanja rabe energije, takojšnje izvajanje organizacijskih ukrepov, ekonomski prihranki, priprava podatkov za izvajanje investicijskih ukrepov Razširjen energetski pregled se pripravlja v sklopu aktivnosti priprave dokumentacije za koriščenje nepovratnih sredstev za celovito energetsko obnovo stavb v okviru kohezijske politike za obdobje Pri pripravi dokumenta so bile upoštevane zahteve Navodil in tehničnih usmeritev za energetsko prenovo javnih stavb ter Navodil za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja, ki jih je izdalo Ministrstvo za infrastrukturo. Poleg zgoraj omenjenih specifičnih navodil so bile pri izvedbi pregleda in končnega poročila upoštevane zahteve Metodologije za izdelavo energetskih pregledov, standardov SIST EN ter SIST EN , pravilnikov, veljavnih tehničnih smernic in drugih relevantnih dokumentov. V okviru energetskega pregleda je bila pridobljena in upoštevana tudi lokacijska informacija, ki podaja zahteve in omejitve za posege v obravnavano stavbo. 15

16 2. UVOD 2.1 OPIS DEJAVNOSTI V STAVBI Kulturni dom Tabor Logatec se nahaja v stavbi na naslovu Tržaška cesta 152. V stavbi se nahaja večnamenska dvorana, ki je namenjena izvedbi kulturnih dogodkov, služi pa tudi za potrebe delovanja šole in vrtca. Objekt je povezan s kompleksom stavb osnovne šole. Osnovni podatki stavbe so zbrani v Tabeli 3. Tabela 3: Splošni podatki o zavodu in stavbi Organizacija Kulturni dom Tabor Logatec Naslov Tržaška cesta 152 Kraj Logatec Poštna številka 1370 Odgovorna oseba / Telefon / Fax / E-pošta / Spletna stran / Namembnost zgradbe Čas uporabe Število zaposlenih Število uporabnikov Dvorana za kulturne prireditve in športno vzgojo Ob delavnikih dopoldne za športno vzgojo, popoldne in čez vikende občasno. 1 (občasno) ni podatka 2.2 PROSTORSKA RAZPOREDITEV STAVB Z OZNAČENO NAMEMBNOSTJO STAVB Predmet razširjenega energetskega pregleda so prostori Kulturnega doma Tabor Logatec v stavbi na naslovu Tržaška cesta 152, Logatec. Prostori se nahajajo v dvoetažni stavbi. V evidenci Geodetske uprave (GURS) je del stavbe zaveden pod številko 1. Osnovni podatki stavbe iz evidence GURS so prikazani v spodnji tabeli. Tabela 4: Podatki o stavbi iz evidence GURS Katastrska občina Številka stavbe GORENJI LOGATEC Število etaž 2 Deli stavbe 1 Površina stavbe [m 2 ] Celotna stavba 378 m 2 Številka parcele 1044/5 Površina parcele [m 2 ]

17 Na Sliki 1 je prikazana lokacija stavbe v prostoru, na Sliki 2 pa pogled na južno fasado. Slika 1: Lokacija stavbe (vir. GURS: Slika 2: Južna fasada stavbe V Tabeli 5 so zbrani ključni podatki o objektu, tako kot je to zahtevano v Navodilih in služi identifikaciji ciljne kategorije upravičenih objektov celovite energetske prenove. 17

18 Tabela 5: Podatkovna zbirka o objektu s ključnimi podatki Naziv stavbe Kulturni dom Tabor Logatec Lokacija Logatec, Tržaška cesta 152 Namembnost stavbe Stavbe za kulturo in razvedrilo Lastnik Občina Logatec Tržaška cesta 50 A Logatec Upravljavec Uporabnik Občina Logatec Tržaška cesta 50 A Logatec Uporabna površina stavbe 398,5 m 2 Neto tlorisna površina stavbe 398,5 m 2 Kondicionirana površina stavbe (A k ) 325,2 m 2 Energenti Osnovna šola Tabor Logatec Razna kulturna in športna društva električna energija, zemeljski plin Poraba primarne energije za ogrevanje 49,03 MWh Poraba električne energije 2,31 MWh Letnica izgradnje 1928 Leto večje prenove stavbe, ogrevalnega, obnova fasade 1990 hladilnega, prezračevalnega sistema in razsvetljave ter opis posega Intenzivnost uporabe stavbe dopoldne za namene športne vzgoje, popoldne in zvečer rekreacija približno 10 ur dnevno 2.3 SKUPNA RABA ENERGIJE IN STROŠKI Osnova za uvajanje in vrednotenje ukrepov na področju učinkovite rabe energije je poznavanje trenutnega stanja in preteklih trendov. V spodnjih grafih in tabelah je prikazana raba končne energije in vode v obdobju 2013 do 2015 ter s tem povezani stroški. Podatke smo pridobili od občine Logatec. Povprečna skupna dovedena energija je v opazovanih letih znašala kwh. Povprečni letni strošek je v opazovanih letih predstavljal z vključenim DDV. Tabela 6: Dovedena (končna) energija, poraba vode in stroški ZP Električna energija Voda Skupni stroški enota kwh kwh m Povprečje Na Diagramu 2 je prikazano razmerje med dovedeno energijo zemeljskega plina in električno energijo. Delež ZP predstavlja 96 % dovedene končne energije. Večinski delež pri stroških ima prav 18

19 tako ZP, saj ta v povprečju znaša 76 % vseh stroškov (Diagram 3). Na drugem mestu je z 19 % strošek oskrbe z električno energijo, na zadnjem pa strošek oskrbe s pitno vodo s 5 %. Povprečni triletni delež dovedene energije 96% 4% ZP Električna energija Diagram 2: Triletno povprečje razmerja dovedene energije za ZP in električno energijo Povprečni triletni delež stroškov 76% 19% 5% ZP Električna energija Voda Diagram 3: Triletno povprečje razmerja stroškov za ZP, električno energijo in vodo Energijsko število oziroma specifična raba energije za ogrevanje znaša 150,8 kwh/m 2 na leto, kar pomeni, da je potencial za prihranke toplotne energije relativno velik. Energijsko število za električno energijo znaša 7,1 kwh/m 2 na leto, kar je glede na izkušnje manjše od energijskega števila podobnih objektov. Skupno energijsko število oziroma specifična raba energije na kvadratni meter kondicionirane površine znaša 157,9 kwh/m 2. 19

20 Raba energije v kwh na m 2 na leto Strošek energije v EUR na m 2 na leto Povprečna specifična raba energije za 3 leta Povprečni specifični strošek energije za 3 leta ZP Električna energija ZP Električna energija 180,0 14,0 160,0 140,0 120,0 7,1 12,0 10,0 2,6 100,0 8,0 80,0 60,0 40,0 20,0 150,8 6,0 4,0 2,0 10,6 0,0 0,0 Diagram 4: Povprečna specifična raba in strošek energije za 3 leta V Tabeli 7 je podana letna raba primarne energije ločeno po energentih za vsa opazovana leta. Skladno s tehnično smernico 1 je pri pretvorbi iz končne v primarno energijo za zemeljski plin uporabljen faktor 1,1, za električno energijo pa 2,5. Tabela 7: Raba primarne energije ZP Električna energija SKUPAJ MWh MWh MWh ,8 6,5 61, ,1 5,6 53, ,9 5,2 64,1 povprečje 53,9 5,8 59,7 V Tabeli 8 so podane so tudi emisije toplogrednega plina CO 2, ki nastanejo zaradi uporabe fosilnih goriv in električne energije. Za preračun so uporabljeni faktorji iz Priloge III pravilnika 2 o metodah za določanje prihrankov energije. Tabela 8: Emisije CO 2 po energentih Emisije CO 2 [ kg] Zemeljski plin Električna energija Tehnična smernica TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije 2 Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije, rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanju izpustov CO 2 (Ur.l. RS, št. 67/2015). 20

21 V spodnjem diagramu so poleg skupne emisije CO 2 podane še letne emisije prahu, ogljikovega monoksida, hlapnih organskih snovi, dušikovih oksidov, žveplovega dioksida in metana. PRAH CO VOC Nox SO₂ CH₄ CO2 x CO2 x 100 CH₄ SO₂ Nox VOC CO PRAH kg/leto 109,39 3,94 0,00 8,83 0,35 3,53 0,02 Diagram 5: Emisije, ki so posledica oskrbe stavbe z energijo 21

22 2.4 STANJE TOPLOTNEGA UGODJA Toplotno ugodje človek doseže, ko je v toplotnem ravnotežju z okolico, v kateri se nahaja. Je zelo pomembno za dobro počutje in zdravje uporabnikov stavbe. Na stanje toplotnega ugodja vpliva več parametrov: temperatura zraka, temperatura obodnih površin, relativna vlažnost, hitrost zraka ter parametri kot so obleka in fizična aktivnost posameznika. Na slednja parametra lahko človek v določeni meri vpliva, medtem ko so mikro klimatski pogoji odvisni od zasnove stavbe in delovanja sistemov ogrevanja, hlajenja, prezračevanja in klimatizacije. Največji vpliv na človeško zaznavo toplotnega ugodja ima občutena temperatura (povprečje temp. zraka in srednje sevalne temperature površin) ter hitrost gibanja zraka (prepih). Parametri za toplotno ugodje sedeče osebe v bivalni coni so naslednji: 1. temperatura zraka: v času brez ogrevanja med 22 C in 26 C, priporočljivo 23 C do 25 C, v času ogrevanja med 19 C in 24 C, priporočljivo 20 C do 22 C; 2. navpična temperaturna razlika zraka med glavo in gležnji za sedečo osebo (med 0,1 m in 1,1 m nad podom) manjša od 3 K, v vseh drugih primerih manjša od 4 K; 3. površinska temperatura poda med 17 C in 26 C, pri sistemu talnega ogrevanja do 29 C (izjemi sta prostori z nestalno prisotnostjo in prostori s posebno namembnostjo); 4. pod oziroma talna obloga poda zaradi svojega neposrednega oziroma posrednega vpliva ne sme onesnaževati zraka v prostoru in ne sme vplivati na ugodje in zdravje uporabnikov prostorov; 5. največja sevalna temperaturna asimetrija: za hladno steno za toplo steno za hladen strop za topel strop < 13 C, < 35 C, < 18 C, < 7 C. Z oblikovanjem stavbe in senčili je treba v času hlajenja preprečiti vpliv neposrednega sončnega sevanja v bivalni coni; 6. priporočena srednja hitrost zraka: v času ogrevanja in hlajenja v ostalem času 0,15 m/s, 0,2 m/s. V času izdelave energetskega pregleda se je stavba Kulturnega doma Tabor ogrevala, zato so bile izvedene večdnevne meritve notranjih temperatur in relativne vlažnosti. Meritve so se izvajale v dvorani ob oknu ter v predprostoru nadstropja. Vzporedno je potekala tudi meritev zunanjih temperatur. Na podlagi meritev smo prišli do nekaterih zaključkov, ki jih podajamo v nadaljevanju. 22

23 Tabela 9: Meritve temperatur 23

24 24

25 Temperature zraka v stavbi v času v času meritev so se v obravnavanih prostorih gibale med 15,8 in 21,5 C. Maksimalna izmerjena vrednost temperature zraka je bila 21,5 C v dvorani v pritličju, najnižja izmerjena vrednost pa 15,8 C v istem delu stavbe. Vrednosti temperatur so v času prisotnosti uporabnikov pod območjem priporočenih vrednosti, kar je vidno predvsem na diagramih notranjih temperatur, kjer so prikazane meritve, ki ne dosegajo priporočenih vrednosti v rumenem območju. Prav tako je iz meritev viden vklop znižanega režima ogrevanja izven delovnega časa in ob vikendih. Iz meritev relativne vlažnosti je vidno, da se le ta giblje med vrednostjo 38 in 60 %. 3. SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO 3.1 RAZMERJA MED NAROČNIKOM EP, LASTNIKOM, UPORABNIKOM IN UPRAVNIKOM STAVBE Naročnik energetskega pregleda je Občina Logatec, ki je lastnik stavbe, v kateri se izvaja športna vzgoja šolskih otrok ter v kateri se odvijajo kulturne umetniške prireditve. Uporabnik prostorov je Osnovna šola Tabor Logatec ter razna društva. 3.2 SHEMA DENARNIH TOKOV NA PODROČJU OBRATOVALNIH STROŠKOV Za zemeljski plin, električno energijo in vodo dobavitelji mesečno izdajo račune delno Krajevni skupnosti Tabor, delno pa osnovni šoli Tabor Logatec (ogrevanje). OŠ plača račune za ogrevanje, sredstva za plačilo računov pa prejme iz proračuna lastnika stavbe. 25

26 3.3 POTEK NADZORA NAD RABO ENERGIJE IN STROŠKI Nadzor nad rabo energije se vrši s preverjanjem računov ob potrjevanju plačila. Energetsko knjigovodstvo oziroma sistem upravljanja z energijo ni uveden. 3.4 MOTIVACIJA ZA UČINKOVITO RABE ENERGIJE (URE) PRI VSEH UDELEŽENIH AKTERJIH Lastnik stavbe je pokazal motivacijo za URE z naročilom izvedbe energetskega pregleda. Na lokaciji je zaposlen hišnik. Pri izvedbi energetskega pregleda smo sodelovali z odgovorno osebo Občine Logatec, ki skrbi za nadzor nad obratovalnimi stroški in koordinacijo zunanjih izvajalcev za vzdrževanje stavbe. 3.5 RAVEN PROMOVIRANJA URE Večjih ukrepov promocije URE v stavbi ni opaziti. 4. OSKRBA IN RABA ENERGIJE 4.1 CENE ENERGETSKIH VIROV Cene energetskih virov so odvisne od povpraševanja na trgu, višine prispevkov in dajatev in od uspešnosti pogajanja z dobavitelji. Uporabnik ima vpliv zgolj na tisti del stroška, ki je dejansko plačilo za dobavljeno energijo, višino omrežnin, prispevkov in drugih dajatev pa določajo pristojni državni organi. Efektivne cene energije za obravnavno stavbo, ki zajemajo celoten strošek energije izražene v /MWh za obdobje zadnjih treh let, so prikazane v spodnji tabeli. Tabela 10: Efektivne cene energije LETO Zemeljski plin 71,62 68,84 70,89 /MWh Električna energija 340,82 373,78 408,16 /MWh 4.2 MESEČNE PORABE GLAVNIH VIROV ENERGIJE Na Diagramih 6 in 7 je prikazana dovedena energija za glavna energijska vira, s katerimi je oskrbovana obravnavana stavba. Ker mesečne porabe zemeljskega plina niso bile posredovane, je raba prikazana na letni ravni. 26

27 Električna energija [MWh] Raba zemeljskega plina [kwh] Dovedena energija ZP [kwh] Diagram 6: Dobavljena energija iz ZP na letnem nivoju za obdobje zadnjih treh koledarskih let 0,45 0,4 Dovedena električna energija 0,35 0,3 0,25 0,2 0,15 0,1 0,05 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec ,224 0,203 0, ,416 0,215 0,221 0,221 0,215 0,221 0,215 0, ,221 0,2 0,221 0,215 0,129 0,168 0,174 0,239 0,168 0,174 0,168 0, ,174 0,157 0,174 0,168 0,189 0,171 0,177 0,177 0,171 0,177 0,171 0,177 Diagram 7: Raba električne energije po mesecih za obdobje zadnjih treh koledarskih let 4.3 ZANESLJIVOST OSKRBE GLEDE ENERGETSKIH VIROV Električna energija se dobavlja iz javnega omrežja. Do prekinitev dobave električne energije lahko pride v primeru izpada javnega omrežja, kar pa lahko traja največ nekaj ur. Dobavitelj električne energije v obravnavanih letih je Elektro energija d.o.o.. V letu 2016 je dobavitelj električne energije podjetje HEP energija d.o.o.. Do izpadov dobave ne prihaja. Oskrba s pitno vodo je prav tako 27

28 zanesljiva. Prekinitev oskrbe z vodo se lahko pojavi v primeru morebitnih vzdrževalnih del na omrežju, kar pa ni ravno pogosto. 4.4 ZANESLJIVOST OSKRBE GLEDE DOTRAJANOSTI OPREME Pri oskrbi s toploto bo z vidika tako energetske učinkovitosti kot stroškovne učinkovitosti potrebno razmišljati o zamenjavi vira ogrevanja. Kotel na ZP je redno vzdrževan in z njim ni težav, vendar je že 24 let star in se bliža koncu svoje življenjske dobe. 5. PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE 5.1 OGREVALNI SISTEM Kotlovnica Stavba se ogreva iz kotlovnice, locirane v stavbi osnovne šole. V kotlovnici šole je vgrajen kotel na zemeljski plin proizvajalca TVT tip ZV (letnik 1992) z nazivno toplotno močjo 700 kw. Na kotlu je vgrajen ventilatorski gorilnik Weishaupt Monarch z razponom regulacije moči med kw. Temperaturni režim ogrevanja je 90 /70 C. Kotel se regulira z regulacijo na konstantno temperaturo, ki je vgrajena na kotlu. Za krmiljenje temperature vtoka vode v ogrevalne veje so vgrajene regulacije proizvajalca Danfoss ECL 9300, ki delujejo glede na zunanjo temperaturo. Topla voda se transportira do centralnega razdelilca in se nato razdeli na ogrevalne veje: radiatorsko ogrevanje Kulturni dom (črpalka IMP GHN 40 A-R, 1. stopnja 150 W, rezerva IMP GHN F). radiatorsko ogrevanje vrtec radiatorsko ogrevanje telovadnica (črpalka IMP GHN 402 B-R), radiatorsko ogrevanje novi del šole (črpalka IMP GHN 402 B-R), radiatorsko ogrevanje stari del šole (črpalka GRUNDFOS MAGNA F 900W, frekvenčno regulirana), dovod klimat. Na ogrevalni veji Kulturnega doma je vgrajen elektromotorni mešalni ventil. Tabela 11: Ogrevalna naprava Ogrevalna naprava Proizvajalec Model Razpon moči Kotel na ZP TVT Maribor ZV 700 kw 28

29 Slika 3: Kotel TVT na zemeljski plin v kotlovnici šole Slika 4: Centralni razdelilec ter razvodi ogrevalnih vej v kotlovnici šole 29

30 Slika 5: Obtočna črpalka IPM GHN 40 A-R na ogrevalni veji za kulturni dom, na sliki desno rezervna obtočna črpalka Pod odrom v dvorani je locirana kotlovnica kulturnega doma, v kateri je vgrajen kombiniran kotel na ekstra lahko kurilno olje oziroma na trda goriva proizvajalca Viessman, tip Duo-D1, ki pa se ne uporablja. Kotel ima vgrajen gorilnik proizvajalca Thyssen tip N10. Cisterna s kurilnim oljem se nahaja v kotlovnici. Dostop do kurilnice je mogoč s parkirišča ob kulturnem domu. Kotel trenutno ni v uporabi, saj za pripravo toplote skrbi kotlovnica v osnovni šoli. Slika 6: Kotel na ELKO v kurilnici kulturnega doma (levo), gorilnik Thyssen (desno) Čas ogrevanja ogrevalnega sistema v delovnem (dnevnem) režimu je v okvirno ob delovnikih od 6:30 11:30 dopoldne ter 17:00 19:30 popoldne oziroma zvečer. V ostalem času in ob vikendih je vklopljen znižan režim ogrevanja. Ogrevala Po objektu so cevi dvocevnega ogrevalnega sistema speljane nadometno. Po objektu so nameščeni jekleni radiatorji (27 kos). Dva radiatorja imata nameščena ventila s termostatsko glavo, ostali radiatorji imajo klasične ventile. 30

31 Slika 7: Radiator v dvorani 5.2 SISTEM ZA OSKRBO S TOPLO SANITARNO VODO (TSV) Za pripravo sanitarne tople vode so v sanitarijah vgrajeni električni bojlerji. V sanitarijah garderobe ob odru sta vgrajena dva električna bojlerja z močjo 2 kw in prostornino 10 litrov, v prostoru za čistila pa bojler z močjo 2 kw in prostornino 50 litrov. V sanitarijah v nadstropju sta vgrajena dva bojlerja: bojler z močjo 1,2 kw in prostornino 10 litrov ter bojler z močjo 1,2 kw in prostornino 5 litrov. Slika 8: Bojler v prostoru za čistila v pritličju (levo), bojler v sanitarijah v nadstropju (desno) 31

32 5.3 SISTEM ZA OSKRBO Z HLADNO VODO Oskrba s sanitarno vodo je izvedena preko enega odjemnega mesta za vodo. Po objektu je razpeljana napeljava hladne sanitarne vode. V sanitarijah so nameščene klasične dvoročne sanitarne armature. Vgrajeni so kotlički brez možnosti omejenega izpusta (pritličje) ter t.i. varčni kotlički z možnostjo omejenega izpusta vode (nadstropje). Pisoarji so opremljeni s tipko za ročno izplakovanje. Slika 9: Umivalnik Slika 10: WC školjka s kotličkom 32

33 Slika 11: Pisoarja v nadstropju 5.4 PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA Večina stavbe se prezračuje naravno, torej z odpiranjem oken in z infiltracijo zunanjega zraka skozi netesnosti v ovoju stavbe. V stavbi ni vgrajenih klimatskih naprav. 5.5 ELEKTROENERGETSKI SISTEM IN PORABNIKI Stavba ima nizko napetostni NN priključek izveden iz javnega distribucijskega omrežja. Napajalna napetost sistema je 230/400V. Glavna elektroomara se nahaja v pomožnem prostoru za mestom prodaje vstopnic. Od tu je izveden razvod po objektu do podrazdelilcev in naprej do posameznih porabnikov. Stavba ima eno merilno mesto: (kulturni dom, obračunska moč 24 kw, varovalka 3x25 A). Porabnika električne energije v stavbi sta razsvetljava ter naprave za pripravo tople sanitarne vode. Instalacije so v funkcionalnem stanju, vendar so zastarele. Slika 12: Glavna elektro omara 33

34 6. PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE 6.1 OVOJ STAVBE 95,5 % dovedene energije, ki jo letno za delovanje porabi obravnavani stavba, je namenjene pretvorbi v toploto za ogrevanje prostorov. Na rabo energije za ogrevanje stavbe ima velik vpliv ovoj stavbe, saj so od njegovih toplotnih karakteristik odvisne transmisijske toplotne izgube, njegova zrakotesnost pa ima vpliv na ventilacijske izgube toplote. Kakovost toplotne zaščite ovoja stavbe kot celote popišemo s koeficientom specifičnih transmisijskih izgub stavbe. Ta znaša H' T = 0,998 W/m 2 K, pri čemer je za to stavbo dovoljeni koeficient H' T,max = 0,419 W/m 2 K. Dovedena energija za pokrivanje transmisijskih toplotnih izgub se lahko oceni na podlagi razmerja med računskimi transmisijskimi in ventilacijskimi izgubami stavbe iz elaborata gradbene fizike. Transmisijske izgube znašajo 75 %. Ocenjena končna energija namenjena pretvorbi v toploto za pokrivanje ventilacijskih izgub tako znaša kwh. Stavba je grajena iz opečnih zidov (polna opeka) različnih debelin. Večina zidov je debeline 51 cm, ki so obojestransko ometani brez vgrajene toplotne izolacije. Zaodrje (hodnik, tehnična soba ter garderoba s sanitarijami) je zgrajeno iz opečnih zidov skupne debeline 35 cm. Konstrukcije presegajo dovoljene maksimalne vrednosti toplotne prehodnosti. Tabela 12: Zunanje stene Konstrukcija Sestava U [W/m 2 K] U dovoljeni [W/m 2 K] 3 Zunanji zid 50 cm Zunanji zid 35 cm Zid proti sosednji stavbi 1. PODALJŠANA APNENA MALTA 2,5 cm 2. POLNA OPEKA 45 cm 3. PODALJŠANA APNENA MALTA 2,5 cm 1. PODALJŠANA APNENA MALTA 2,5 cm 2. MODULARNA OPEKA 30 cm 3. PODALJŠANA APNENA MALTA 2,5 cm 1. PODALJŠANA APNENA MALTA 2,5 cm 2. MODULARNA OPEKA 30 cm 3. PODALJŠANA APNENA MALTA 2,5 cm 1,075 0,28 1,436 0,28 1,436 0,50 Na Sliki 13 je prikazana frontalna (vzhodna) fasada stavbe skupaj z delom južne fasade, kjer se nahaja vstopna avla. Slika 14 prikazuje stik zunanjih zidov kulturnega doma in šole. 3 Dovoljene vrednosti skladno s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 2010, Ur. l. RS, št. 52/10 34

35 Slika 13: Frontalna fasada in del južne fasade Slika 14: Stik zidov kulturnega doma in šole Večji del talne konstrukcije stavbe je izveden kot tla na terenu. Talna konstrukcija je izvedena v sestavi: parket, estrih, kombi plošča v obojestranski PVC foliji, hidroizolacija ter beton na utrjenem nasutju. Manjši del stavbe je tudi podkleten (skladišče ob vhodu v stavbo). Podrobne sestave konstrukcij so podane v naslednji tabeli. Tabela 13: Tla na terenu in neogrevane kleti Konstrukcija Sestava U [W/m 2 K] U dovoljeni [W/m 2 K] Tla na terenu Tla na terenu vkopani prostori Tla odra Strop kotlovnice 1. PARKET 0,5 cm 2. CEMENTNI ESTRIH 5,0 cm 3. PVC FOLIJA 4. KOMBI PLOŠČA 5 cm 5. PVC FOLIJA 6. HIDROIZOLACIJA 1 cm 7. BETON 10 cm 0,632 0,35 1. BETON 10 cm 4,566 0,35 1. PARKET 1 cm 2. CEMENTNI ESTRIH 4 cm 3. BETON 12 cm 1. LINOLEJ 0,3 cm 2. CEMENTNI ESTRIH 4 cm 3. BETON 12 cm 2,898 0,35 3,193 0,35 35

36 Strop manjšega skladišča ob vhodu 1. GRANIT 2 cm 2. CEMENTNI ESTRIH 4 cm 3. BETON 12 cm 3,299 0,35 Stropna konstrukcija proti neogrevanemu podstrešju nad dvorano je na spodnji, topli strani zaključena s kasetiranim stropom, ki je pritrjen na leseno nosilno konstrukcijo (leseni stropniki, ki so del strešne konstrukcije). Med stropniki je vgrajena toplotna izolacija (kamena volna) debeline cm. Sestava stropne konstrukcije nad sanitarijami, pisarno ter predprostorom v nadstropju je enaka kot predhodno opisana, le da je zaključena z ometom. Stavba je krita z betonskimi strešniki, ki so položeni na lesene letve. Tabela 14: Stropne strešne konstrukcije Konstrukcija Sestava U [W/m 2 K] U dovoljeni [W/m 2 K] Strop nad dvorano Strop proti podstrešju (predprostor, sanitarije in pisarna) Strop odra Strop nad zaodrjem (tehnični del s hodnikom) Strop nad zaodrjem (garderoba s sanitarijami) 1. LESENA OBLOGA 1,5 cm 2. LESENE DESKE 2 cm 3. KAMENA VOLNA 15 cm 1. MAVČNA MALTA NA TRSTIKI 2 cm 2. LESENE DESKE 2 cm 3. KAMENA VOLNA 15 cm 1. MAVČNA MALTA NA TRSTIKI 2 cm 2. LESENE DESKE 2 cm 3. KAMENA VOLNA 15 cm 1. LESENA OBLOGA 2,2 cm 2. LESENE DESKE 2 cm 3. KAMENA VOLNA 15 cm 1. MAVČNA MALTA NA TRSTIKI 2 cm 2. DESKE NA RAZMIK 2 cm 3. KAMENA VOLNA 15 cm 0,264 0,20 0,268 0,20 0,268 0,20 0,260 0,20 0,269 0,20 Slika 15: Obstoječa izolacija na podstrešju stavbe 36

37 Slika 16: Leseno ostrešje Na ovoju stavbe so vgrajena lesena okna z dvojno zasteklitvijo brez plinskega polnjenja. Okna so z vidika energetske učinkovitosti neprimerna. Vhodna vrata so lesena. Tabela 15: Okna in vrata Konstrukcija U [W/m 2 K] U dovoljeni [W/m 2 K] Lesena okna z dvojno zasteklitvijo 2,9 1,3 Lesena vrata 3,0 1,6 Slika 17: Okno z lesenim okvirjem in dvojno zasteklitvijo 37

38 6.1.1 TERMOGRAFIJA OVOJA STAVBE V času izdelave razširjenega energetskega pregleda stavbe Kulturnega doma Tabor so bili prostori ogrevani, zato se je izvedla tudi termografska analiza stavbe. Celotna termografska analiza je podana v prilogi 4, v nadaljevanju pa so zapisane bistvene ugotovitve ter termografske slike fasad. Termografska analiza stavbe je pokazala, da prihaja do toplotnih izgub in s tem povišanih temperatur na površini elementov zaradi prehoda toplote skozi stavbno pohištvo in toplotno neizolirane zunanje zidove stavbe. Območja povišanih površinskih temperatur se pojavljajo na fasadi pod okni, na stikih zidov in stropnih (strešnih) konstrukcij ter predvsem na površini zasteklitev in okenskih okvirjev. Slika 18: Termografska slika frontalne (vzhodne) fasade Slika 19: Termografska slika severne fasade 38

39 Slika 20: Termografska slika južne fasade 6.2 ELEKTRIČNE NAPRAVE IN APARATI Rabo električne energije glede na področje uporabe smo ocenili na podlagi dostopnih podatkov o nazivni moči porabnikov, obratovalnem času oziroma drugih dosegljivih podatkov (npr. deklarirana letna poraba, energijski razred itd.) in prikazali na Diagramu 8. V obravnavani stavbi se električna energija uporablja zgolj za delovanje razsvetljave ter pripravo tople sanitarne vode. Tabela 16: Raba električne energije po področju rabe Letna raba električne energije [kwh] Priprava TSV 475 Razsvetljava Skupaj Priprava TSV 21% Razsvetljava 79% Diagram 8: Delitev rabe električne energije 39

40 6.3 RAZSVETLJAVA Sistem razsvetljave je med večjimi porabniki energije. Po objektu so vgrajeni različni tipi svetil. V osrednjem prostoru so vgrajena svetila s cevastimi fluorescentnimi sijalkami 6x18W z magnetno dušilko in zrcalnim rastrom. Dodatno so ob stenah nameščena stenska svetila s klasičnimi žarnicami 60W, ki so pri nekaterih svetilih zamenjana s kompaktnimi fluorescentnimi sijalkami 20W. V sanitarijah, na hodnikih in pomožnih prostorih so vgrajena svetila s klasičnimi žarnicami moči 60W. Skupna priključna moč v stavbi vgrajene razsvetljave je 5kW. Ocenjuje se, da razsvetljava letno porabi kwh električne energije. Na splošno je razsvetljava zastarela in energijsko neučinkovita, svetlobni izkoristki svetil so slabi, njihova razporeditev pa v veliko primerih ni idealna glede na dimenzije in pogoje rabe prostora. Regulacije jakosti razsvetljave v odvisnosti od dnevne svetlobe in senzorjev prisotnosti ni. Slika 21: Svetilo z zrcalnim rastrom, magnetno dušilko in cevastimi fluorescentnimi sijalkami 6x18 W Slika 22: Svetila s klasičnimi žarnicami moči 60 W na hodniku V Tabeli 17 so podane meritve osvetljenosti. Iz tabele je razvidno, da je trenutni nivo osvetljenosti previsok. 40

41 Tabela 17: Meritve osvetljenosti Prostor Izmerjena osvetlitev (Lux) Predpisana osvetlitev (Lux) Tip osvetlitve Ocena Dvorana Umetna PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE Topla sanitarna voda (TSV) se skozi celo leto pripravlja z električnimi bojlerji, ki so locirani v sanitarijah. Skupno število vgrajenih bojlerjev je 5. Ocenjena raba električne energije za pripravo TSV znaša 475 kwh letno. 6.5 PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA Prostori v stavbi se v celoti prezračujejo naravno z odpiranjem oken. Dovedena energija za pokrivanje ventilacijskih toplotnih izgub se lahko oceni na podlagi razmerja med računskimi transmisijskimi in ventilacijskimi izgubami stavbe iz elaborata gradbene fizike. Ventilacijske izgube znašajo 25 %. Ocenjena končna energija namenjena pretvorbi v toploto za pokrivanje ventilacijskih izgub tako znaša kwh. Na objektu ni vgrajenih klimatskih naprav. 41

42 II. ANALIZA MOŽNOSTI ZA ZNIŽANJE RABE ENERGIJE 7. OSKRBA Z ENERGIJO 7.1 REVIZIJA POGODB O DOBAVI ENERGIJE Za nakup elektrike (KS Tabor Logatec) in zemeljskega plina (OŠ Tabor Logatec) poslužujejo javnega naročila, kjer se izbere najugodnejšega ponudnika. Za nakup električne energije je trenutno sklenjena pogodba s podjetjem HEP energija d.o.o ZEMELJSKI PLIN Poraba in stroški so bili pridobljeni iz podatkov, ki jih je posredovala Osnovna šola Tabor Logatec. Iz posredovanih podatkov je mogoče razbrati skupno porabo (Sm 3 ) zemeljskega plina za šolo in kulturni dom. Po zbranih informacijah ključ delitve ne obstaja, saj je plačnik za obe stavbi občina Logatec in zato dejanska poraba samo za ogrevanje kulturnega doma ni znana. Porabo samo za kulturni dom smo zato predpostavili na podlagi razmerja ogrevanih površin šole in kulturnega doma. Tabela 18: Podatki o letni porabi in stroških nakupa zemeljskega plina Količina [kwh] [MWh] Strošek brez Strošek z Cena z DDV Cena [Sm 3 ] DDV [ ] DDV [ ] [ /MWh] [ /Sm 3 ] , ,6 0, , ,8 0, , ,9 0,67 POVPREČNO , ,4 0,67 Na Diagramu 9 je v grafični obliki prikazana letna dobava zemeljskega plina. Razvidno je precejšnje zmanjšanje rabe in stroška zemeljskega plina v letu Vzrok za tako veliko zmanjšanje v letu 2014 je toplejša zima v primerjavi s preostalima obravnavanima letoma. 42

43 Dovedena energija ZP [MWh] Strošek ZP [ z DDV ] [MWh] 49,8 43,8 53,5 Strošek z DDV [ ] Diagram 9: Letna raba in strošek zemeljskega plina ANALIZA RABE ZP Iz pridobljenih podatkov je vidna zgolj skupna letna poraba zemeljskega plina, zato analiza rabe ZP po mesecih ni mogoča TEMPERATURNI PRIMANKLJAJ Glavni vplivni faktor, ki določa količino potrebne energije za ogrevanje, je povprečna zunanja temperatura v kurilni sezoni. Klimatološko ta podatek opišemo s temperaturnim primanjkljajem. Temperaturni primanjkljaj (TP) v sezoni je vsota dnevnih razlik temperature med 20 C in zunanjo dnevno povprečno temperaturo zraka za tiste dni od 1. julija do 30. junija, ko je dnevna povprečna temperatura nižja ali enaka 12 C (15 C). V okviru zadnjih treh koledarskih let obratovanja stavbe smo določili temperaturne primanjkljaje za lokacijo stavbe. Podatki so določeni na podlagi meritev pridobljenih iz podnebne meteorološke postaje Ljubljana - Bežigrad (št. 192). Meteorološka postaja je od lokacije stavbe oddaljena približno 30 kilometrov. Postaja je bila izbrana, saj je po nadmorski višini in vrednosti tridesetletnega povprečja temperaturnega primanjkljaja podobna kot na lokaciji obravnavane stavbe. Tridesetletno povprečje temperaturnega primanjkljaja za lokacijo stavbe je Kdan. 43

44 Dovedena energija ZP [MWh] Tabela 19: Temperaturni primanjkljaj Temperaturni primanjkljaj po letih za postajo Ljubljana - Bežigrad Leto Kdan Povprečje RABA ENERGIJE ZA OGREVANJE NORMIRANA S TEMEPRATURNIM PRIMANKLJAJEM Za primerjavo rabe toplote za ogrevanje v različnih letih je potrebno porabo normirati na takšen način, da upoštevamo dejanske in referenčne potrebe po ogrevanju. Poraba energije v posameznem letu je bila torej uravnotežena s kvocientom referenčnega in dejanskega letnega temperaturnega primanjkljaja. Normirani podatki so predstavljeni na Diagramu 10. Razvidno je, da se je normirana poraba v letu 2014 povečala, nato pa v 2015 malenkostno zmanjšala Dovedena energija ZP normirana na TP MWh 64,5 74,2 72,1 Diagram 10: Dovedena energija ZP za ogrevanje, normirana s temperaturnim primanjkljajem 44

45 Poraba energije [MWh] Skupni stroški za elektriko [ ] ANALIZA RABE ENERGIJE ZA OGREVANJE PO MESECIH V kolikor se raba energije za ogrevanje meri na mesečni osnovi, je mogoče narediti primerjavo dinamike odjema energije z mesečnimi vrednostmi temperaturnega primanjkljaja. V konkretnem primeru smo prejeli podatke le o porabi na letnem nivoju, zato primerjava ni mogoča ANALIZA STROŠKOV IN CENE ZP Iz pridobljenih faktur so razvidne le letne porabe energenta, zato analiza rabe ZP po mesecih ni možna. 7.3 ELEKTRIČNA ENERGIJA Poraba in stroški so bili pridobljeni s fotokopij faktur, ki jih je posredovala Občina Logatec. Stavba se oskrbuje iz enega odjemnega mesta: (merilno) mesto št KS Tabor, obračunska moč 24 kw, varovalke 3x35 A. Tabela 20: Podatki o letni rabi in stroških električne energije leto VT [kwh] MT [kwh] Skupaj [kwh] Omrežnina z DDV [ ] Nakup z DDV [ ] Skupaj z DDV [ ] Cena z DDV [ /MWh] , , , , , ,16 Skupna raba in stroški elektrike Poraba Strošek Diagram 11: Letna raba in strošek električne energije 45

46 Električna energija [kwh] Električna energija [MWh] ANALIZA RABE ELEKTRIČNE ENERGIJE Na Diagramu 12 je prikazana raba električne energije po mesecih. Razvidna je razlika v profilu rabe med posameznimi leti v letu 2013 je poraba najvišja. Raba je po mesecih podobna. 0,45 0,4 Dovedena električna energija 0,35 0,3 0,25 0,2 0,15 0,1 0,05 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec ,224 0,203 0, ,416 0,215 0,221 0,221 0,215 0,221 0,215 0, ,221 0,2 0,221 0,215 0,129 0,168 0,174 0,239 0,168 0,174 0,168 0, ,174 0,157 0,174 0,168 0,189 0,171 0,177 0,177 0,171 0,177 0,171 0,177 Diagram 12: Raba električne energije po mesecih Na Diagramu 13 je prikazan tako imenovan»rolling bar graph«, ki prikazuje vsote skupne porabe za 12 zaporednih mesecev obdobja let 2014 in Tovrstni diagram nam zelo dobro pokaže trend rasti ali zmanjševanja rabe električne energije, saj je v primeru, da se ta ne zmanjšuje niti ne povečuje vsota 12 zaporednih mesecev vedno približno enaka. V konkretnem primeru vidimo v letu 2014 trend zmanjšanja porabe, nato pa je raba električne energije po aprilu 2015 na enakem nivoju mesečne vsote rabe elektrike Diagram 13: Vsote rabe elektrike v 12 zaporednih mesecev za leti 2014 in

47 Strošek električne energije na mesec [ ] Raba elektrike [kwh] Razmerje [-] Podrobnejša analiza rabe v posamezni tarifi pokaže določene razlike med v rabi med leti. V opazovanih letih je bilo v visoki tarifi porabljeno več kot 65 % celotne električne energije, kar je za objekt, ki obratuje pretežno v dnevnem času, pričakovano ,65 0,64 0,66 0,80 0, ,60 0,50 0,40 0, , , VT MT Razmerje VT/MT+VT 0,00 Diagram 14: Poraba v visoki (VT) in mali (MT) tarifi ANALIZA STROŠKA IN CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE Na Diagramu 15 je prikazan mesečni strošek električne energije. Ta znaša od nekje 45 pa vse do 109 (strošek za mesec maj v letu 2013, ko je bil opravljen račun še za strošek rabe v aprilu istega leta) Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Diagram 15: Strošek električne energije po mesecih 47

48 Na Diagramu 16 je prikazana razdelitev stroška po komponentah obračuna za dva različna meseca. Razvidno, je da ni večjih razlik med zimskimi in poletnimi meseci (razlike v deležu rabe MT in VT). Manj kot polovico predstavljajo postavke omrežnine za moč, VT in MT (cca. 45 %), energija v VT in MT predstavlja približno 20 % zneska, ostali del pa so prispevki, pri čemer po deležu izstopa prispevek za OVE+SPTE (kar 35 %), saj je raba električne energije nizka. Uporabnik ima z izbiro najugodnejšega dobavitelja elektrika tako vpliv zgolj na manj kot polovico stroška. Komponente stroška oskrbe z električno energijo januar 2015 Komponente stroška oskrbe z električno energijo junij 2015 Energija VT 14% Jalova en. 0% Prispevek BORZEN 0% Pripevek AGEN 0% Energija MT 6% Prispevek OVE+SPTE 34% Trošarina 1% Pripevek za učnikovito rabo energije 0% Moč 33% Omrežnina MT 4% Omrežnina VT 8% Energija VT 15% Jalova en. 0% Prispevek BORZEN 0% Pripevek AGEN 0% Energija MT 5% Prispevek OVE+SPTE 35% Trošarina 1% Pripevek za učnikovito rabo energije 0% Omrežnina MT 3% Moč 33% Omrežnina VT 8% Diagram 16: Razdelitev stroškov električne energije po posameznih komponentah obračuna za mesec januar 2015 in junij 2015 (z DDV) Na Diagramu 17 je prikazana efektivna cena električne energije v zadnjih treh letih. Efektivna cena se giblje med 255 /MWh in 490 /MWh. Visoka efektivna cena električne energije je posledica majhne rabe električne energije in visoke priključne moči. Skozi celotno obdobje je opaziti trend naraščanja cene električne energije. 48

49 Letna poraba pitne vode [m 3 ] Skupni stroški za vodo [ ] Cena [ /MWh] Efektivna cena električne energije Mesec obdobja od 2013 do 2015 Diagram 17: Efektivna cena električne energije po mesecih (z DDV) 7.4 PITNA VODA V obravnavni stavbi se voda uporablja v sanitarijah. Večjih porabnikov vode v stavbi ni. Poraba se v obravnavanih letih spreminja; v letu 2015 je znašala 48 m 3, kar je v primerjavi z letoma 2013 in 2014 precej manj. Posledično so tudi stroški za vodo nižji. Efektivna cena vode tako v letu 2015 znaša 2,18 /m 3 z upoštevanim DDV in vsemi prispevki. Voda ni predmet tržne distribucije, zato uporabnik nima neposrednega vpliva na ceno. Letna poraba in stroški pitne vode Poraba Strošek Diagram 18: Letna raba in strošek oskrbe s pitno vodo in odvajanja ter čiščenja odpadne vode 49

50 8. ANALIZA ENERGIJSKIH TOKOV V STAVBI Za potrebe analize energetskih tokov v stavbi je bil izdelan elaborat gradbene fizike. Podatki o gabaritih, površinah in sestavah gradbenih konstrukcij ter sistemih ogrevanja, hlajenja, priprave STV in razsvetljavi ter drugih tehničnih napravah so bili delno pridobljeni iz obstoječe projektne dokumentacije, delno pa z ogledom na kraju samem. Podatki o času obratovanja, temperaturah v stavbi itd. so bili pridobljeni ob ogledu stavbe. Tabela 21: Povzetek energijskih lastnosti stavbe Lastnosti stavbe Površina toplotnega ovoja stavbe (m 2 ) 855,7 Kondicionirana površina stavbe (m 2 ) 325,2 Kondicionirana prostornina stavbe (m 3 ) 1963,8 Faktor oblike f 0 (m -1 ) 0,436 Razmerje med površino oken in površino toplotnega ovoja stavbe - z 0,051 Letna potrebna toplota za ogrevanje - Qh (kwh) Potrebna toplota za ogrevanje na enoto ogrevane prostornine - Qh/Ve (kwh/m 3 ) 18,27 Potrebna toplota za ogrevanje na neto uporabno površino - Qh/Au (kwh/m 2 ) 110, POTREBNA TOPLOTA Potrebna toplota za ogrevanje stavbe (Q NH ) se izračuna kot razlika med skupnimi izgubami stavbe, ki zajemajo transmisijske (Q H,tr ) in ventilacijske (Q H,ve ) toplotne izgube ter skupnimi dobitki, ki zajemajo notranje (Q H,int ) in zunanje (Q H,sol ) dobitke. Transmisijske izgube znašajo na letni ravni Q H,tr = kwh. Ventilacijske izgube znašajo na letni ravni Q H,ve = kwh. Tabela 22: Izračun potrebne toplote za ogrevanje stavbe Iz izračuna izhaja, da je potrebna letna toplota za ogrevanje stavbe, ki jo moramo dovesti stavbi, da pokrijemo toplotne izgube, enaka Q NH = kwh. Poleg ogrevanja prostorov je potrebno toploto dovajati še sistemu za pripravo tople vode. Potrebna letna toplota za pripravo tople vode je bila ocenjena na števila uporabnikov stavbe, količine porabljene vode na osebo ter dni priprave tsv. Ocenjena potrebna toplota za ogrevanje sanitarne tople vode je kwh. 50

51 8.2 TOPLOTNI PRITOKI IN NOTRANJI TOPLOTNI VIRI V tej točki je zaradi načina izračuna združena predstavitev zunanjih in notranjih toplotnih dobitkov. Toplotni dobitki zaradi vpliva sončnega sevanja v ogrevalni sezoni znašajo na letni ravni Q h,sol = kwh. Notranji toplotni dobitki v ogrevalni sezoni, ki vključujejo toplotno oddajo naprav in ljudi v prostoru, znašajo Q h,int = kwh. Ti dve vrednosti sta upoštevani v izračunu letne potrebne toplote za ogrevanje v točki KONČNA ENERGIJA ZA OGREVNJE STAVBE Končna ali dovedena energija, je tista količina energije, ki jo dovedemo na prag meje sistema, ki ga obravnavamo. V našem primeru je to količina energije, ki jo vsebuje ZP, ki je pretvorjen v toploto za ogrevanje stavbe. Izračun gradbene fizike pokaže, da je končna energija za ogrevanje stavbe Q f,h skupni = kwh na leto. 51

52 9. OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENICALOV V nadaljevanju je za obravnavani objekt podana ocena energetsko varčevalnih potencialov. Ocena je podana v odstotkih. V splošnem velja, da je potencial prihranka podan glede na celotno rabo posameznega energenta oziroma vrste energije, razen kjer je eksplicitno navedeno, da gre za delež od rabe energije za posamezno področje rabe oziroma sistem. 9.1 OVOJ STAVBE Kot je izhaja iz ugotovitve iz prejšnjega poglavja, večji delež toplotnih izgub predstavljajo transmisijske toplotne izgube skozi ovoj stavbe. Da bi zmanjšali transmisijske toplotne izgube, je potrebno zmanjšati koeficiente toplotne prehodnosti konstrukcijskih elementov ovoja stavbe. Iz Diagrama 19, ki predstavlja računske deleže izgub po posameznem elementu ovoja stavbe ter prezračevanja izhaja, da je element z največ potenciala za izboljšave fasada, strop in sistem prezračevanja. Manj potenciala se izkazuje pri oknih in talni konstrukciji. Diagram 19: Deleži toplotnih izgub po posameznih elementih ovoja ter prezračevanju V Tabeli 23 so prikazane ocene potenciala prihrankov po ukrepih, ki jih je možno in smiselno izvesti na ovoju stavbe. Upoštevano je, da se investicija izvede na tak način, da elementi dosegajo minimalne zahteve za toplotno prehodnost skladno s pravilnikom PURES in je ukrep izveden v skladu z zadnjim stanjem tehnike. Tabela 23: Ocena potenciala prihrankov energije z ukrepi na ovoju stavbe Opis ukrepa Možni prihranek energije za ogrevanje 52 Investicija Toplotna izolacija fasade Do 50 % Srednja Nizka Toplotna izolacija stropnih konstrukcij Zamenjava starih lesenih oken in vrat s sodobnim energetsko učinkovitim stavbnim pohištvom (U = 0,9 W/m 2 K) Do 4 % Nizka Visoka Do 10 % Visoka Visoka Vračilna doba

53 Toplotna izolacija tal stavbe Do 6% Srednja Visoka 9.2 PREZRAČEVANJE Prezračevanje ima poleg vpliva na ugodje oz. kakovost bivanja v prostoru občuten vpliv na rabo energije za ogrevanje objekta, sploh v primerih, ko imamo naravno prezračevanje z odpiranjem oken. V objektih sodobnim stavbnim pohištvom, se ob nezadostnem zračenju velikokrat pojavi težava s slabim zrakom v prostorih. Glavna težava so visoke koncentracije CO 2 ter ostalih onesnažil in neustrezna relativna vlažnost zraka, ki vplivata na počutje uporabnikov in ustvarjata pogoje za rast mikroorganizmov (plesen). Energijsko najbolj učinkovito naravno prezračevanje je kratkotrajno zračenje na prepih, izogibati se moramo dolgotrajnemu zračenju pri priprtih oknih. V objektu je možno izvesti sistem mehanskega prezračevanja. V splošnem ločimo bolj uveljavljeno centralno prezračevanje in manj poznano lokalno prisilno prezračevanje. Pri prvem imamo naprave, ki skrbijo za pripravo in dovod ter odvod zraka v tehničnem prostoru, ali zunaj objekta od koder je po objektu razpeljan kanalski razvod za distribucijo zraka. V primeru lokalnega prisilnega prezračevanja pa so naprave v obliki manjših enot z ventilatorjem, nameščene v posamezen prostor, ki se prezračuje in zajemajo ter odvajajo zrak neposredno skozi odprtine v stavbnem ovoju na mestu montaže. Tabela 24: Ocena potenciala prihrankov energije z ukrepi na prezračevanju Opis ukrepa Izvedba mehanskega prezračevanja z rekuperacijo toplote (η > 65 %) Možni prihranek energije za ogrevanje Investicija Do 10 % visoka Visoka Vračilna doba 9.2 PROIZVODNJA IN DISTRIBUCIJA TOPLOTE Trenutni vir energije za ogrevanje stavbe je zemeljski plin. Gre za fosilno gorivo, ki sodi med neobnovljive vire energije. Ogrevanje stavbe Kulturnega doma Logatec je vezano na kotlovnico v OŠ Tabor Logatec. V šolski kotlovnici je smiselno ob energetski sanaciji šole zamenjati vir ogrevanja z virom, ki izkorišča večji delež obnovljivih virov energije (lesna biomasa). Možna je tudi vgradnja toplotne črpalke zrak/voda, ki bi skrbela za ogrevanje obravnavane stavbe in tako nebi bila več vezana na kotlovnico šole. 53

54 Tabela 25: Ocena potenciala prihrankov energije z ukrepih na sistemu ogrevanja Opis ukrepa Vgradnja ventilov s termostatskimi glavami Vgradnja toplotne črpalke tipa zrak/voda Možni prihranek energije za ogrevanje Investicija Vračilna doba do 5 % Nizka Srednja do 10 % Visoka Visoka 9.3 PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE Topla sanitarna voda (TSV) se skozi celo leto pripravlja z električnimi bojlerji, ki so locirani v sanitarijah. Skupno število vgrajenih bojlerjev je SANITARNA VODA Poleg učinkovite rabe energije, je pomembna tudi učinkovita izraba z drugih naravnih virov. Smotrna poraba sanitarne pitne vode je z rastjo cen oskrbe z vodo pomembna tudi z vidika stroškov. V okviru prenove sanitarij je potrebno izbirati tako tehnologijo, ki omogoča varčno rabo vode. Seveda velik potencial za prihranke predstavlja racionalno obnašanje uporabnikov. Pomemben dejavnik je redno vzdrževanje in kontrola puščanj. Tabela 26: Ocena potenciala prihrankov energije z ukrepi pri rabi hladne vode Opis ukrepa Možni prihranek vode Investicija Vračilna doba Vgradnja WC kotličkov z dvostopenjskim splakovanjem Vgradnja nastavkov za varčevanje z vodo na sanitarne armature do 30 % z kotlički z enostopenjskim splakovanjem do 60 % v primerjavi z armaturo brez posebnega nastavka nizka nizka srednja srednja 9.5 RAZSVETLJAVA Pomembno je da se v javnih zgradbah uvaja energetsko učinkovita razsvetljava, ki ob enaki ali boljši osvetljenosti porabi manj energije. S prenovo obstoječih sistemov moramo doseči: - ustrezno osvetljenost prostorov, - manjšo rabo energije, - nižjo priključno moč oziroma nižjo konično moč, 54

55 poleg tega pa želimo, lahko, dosežemo še: - enostavnejše upravljanje z razsvetljavo, - enostavnejše vzdrževanje razsvetljave. Sistem razsvetljave je po večini zastarel in potreben prenove, zato se ponuja kar nekaj priložnosti za prihranek energije. Prihranek je seveda odvisen tudi od izbrane tehnologije razsvetljave in obsega vgrajene regulacijske opreme. V zadnjem času, tudi v stavbah s pisarniško rabo, razsvetljavo s fluorescentnimi sijalkami že izpodriva razsvetljava v LED tehnologiji. Prednost kakovostnih fluorescentnih svetil z učinkovito optiko, najsodobnejšimi sijalkami ter predstikalno napravo, v primerjavi z svetili v LED tehniki, je investicija, ki je še vedno nekaj nižja. Krmiljenje s senzorjem prisotnosti je smiselno predvsem v prostorih kjer se uporabniki zadržujejo zgolj občasno. V prostorih z veliko naravne svetlobe je zelo pomembna pravilna razporeditev in samodejno krmiljenje svetil glede na njivo osvetljenosti, ki omogoča vklapljanje in regulacijo jakosti razsvetljave po globini prostora. Tabela 27: Ocena potenciala prihrankov energije z ukrepi na sistemu razsvetljave Opis ukrepa Sanacija obstoječe razsvetljave z svetilkami v LED tehniki Možni prihranek električne energije Investicija Vračilna doba do 35% srednja do nizka srednja 9.6 KLIMATIZACIJA Stavba nima vgrajenih naprav za hlajenje. 9.7 ELEKTRO ENERGETSKI SISTEM IN PORABNIKI Raba električne energije v stavbi je pogojena z dejavnostjo, ki se odvija v stavbi, porabniki električne energije ter navadami in ravnanjem uporabnikov stavbe. Velik del električne energije se v obravnavni stavbi porabi za delovanje notranje razsvetljave. Na rabo električne energije za potrebe električnih naprav in s tem povezane stroške lahko vplivamo z: - organizacijskimi ukrepi (izklapljanje aparatov in razsvetljave ko niso v uporabi), - z nakupom oz. uporabo energijsko učinkovitih tehničnih naprav in aparatov (A,A+,A++,A+++). Tabela 28: Ocena potenciala prihrankov energije z ukrepi na elektroenergetskem sistemu in porabnikih Opis ukrepa Možni prihranek energije Investicija Vračilna doba Uvedba in izvajanje sistema upravljanja z energijo do 7 % nizka nizka 55

56 III. PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE Ocena izvedljivosti ukrepov temelji na oceni možnih prihrankov z izvedbo ukrepa in oceni investicijskih stroškov. O oceni govorimo, ker so tako prihranki kot stroški oskrbe z energijo vezani na spremenljivke, katerih gibanje v prihodnosti je težko točno napovedati (cene energentov, surovin, storitev itd.) Poleg tega je izvedba posameznega ukrepa odvisna tudi od financiranja, želja in potreb investitorja oz. uporabnika in drugih pogojev, ki vplivajo na končno odločitev (npr. skladnost s predpisi). Kot ekonomski kazalnik upravičenosti ukrepa je za prvo oceno uporabljena enostavna vračilna doba. Pred odločitvijo o izvedbi posameznega ukrepa je v fazi načrtovanja potrebna podrobnejša tehnično-ekonomska analiza, ki podrobno prikaže stroške in koristi posameznega ukrepa. Pri analizi so bili uporabljeni energijski in finančni vhodni podatki podani v Tabeli 29. Vse cene stroški in prihranki v nadaljevanju dokumenta so podani z DDV. Tabela 29: Vhodni podatki analize ZP Električna energija Povprečna raba končne energije kwh 49,03 2,31 MWh Povprečna raba primarne energije 53,93 5,775 MWh Povprečne emisije CO₂ 9,80 1,1319 ton CO₂ Povprečna cena končne energije 70, ,16 /MWh z DDV Izhodiščni strošek ,8 z DDV 10. ORGANIZACIJSKI UKREPI Pod organizacijske ukrepe štejemo ukrepe, ki niso tehnično-investicijske narave, pač pa prinašajo prihranke zaradi boljše organizacije upravljanja z energijo, boljše osveščenosti uporabnikov stavbe, manjših izboljšav v in ustreznih nastavitev krmiljenja tehničnih sistemov, itd. Ti ukrepi ne pomenijo večjih finančnih vložkov, zahtevajo pa organiziran in celovit pristop, pri katerem je važna kontinuiteta. Izvajanje teh ukrepov ne sme biti enkratna aktivnost, odvisna od ozaveščenosti in kompetenc posameznika, pač pa mora biti kontinuiran proces iskanja priložnosti za izboljšave v upravljanju z procesi, ki imajo vpliv na rabo energije v stavbi, podprt s strani najvišjega vodstva organizacije. 56

57 10.1 PREGLED POTREBNIH ORGANIZACIJSKIH UKREPOV UVEDBA IN IZVAJANJE SISTEMA UPRAVLJANJA Z ENERGIJO Skladno z Energetskim zakonom EZ-1, ki v 324. členu nalaga osebam javnega sektorja, da vzpostavijo sistem upravljanja z energijo (SUE) v javnem sektorju je potrebno znotraj organizacije vzpostaviti celovit pristop k energetskemu upravljanju stavbe. Sistem upravljanja z energijo, ki je podrobneje določen v mednarodnem standardu SIST ISO lahko v grobem razdelimo na naslednje aktivnosti: - postavitev letnih in dolgoročnih ciljev energetske učinkovitosti oziroma prihodnje porabe energije, - postavitev letnih in dolgoročnih ciljev rabe vode, - določitev ukrepov za doseganje ciljev, - imenovanje energetskega upravljavca; - redno zbiranje podatkov o porabi energije in vode - energetsko knjigovodstvo, - preverjanje izpolnjevanja cilja, poročanje o doseganju ciljev odgovorni osebi zavezanca in ukrepanje v primeru nedoseganja cilja, - informiranje in ozaveščanje in uporabnikov. Z uspešno implementacijo SUE je možen znaten prihranek energije. S pravilnim in celovitim izvajanjem lahko skladno s Pravilnikom 4 prihranimo do 10 % energije za ogrevanje in 7 % električne energije. V primeru celovite energetske sanacije nam ta sistem zagotavlja doseganje načrtovanih ciljev. V praksi se namreč izkaže, da brez jasno zastavljenih ciljev, periodične kontrole doseganja ciljev, izvajanja korektivnih ukrepov, osveščanja uporabnikov itd. zelo težko dosegamo zastavljene cilje energetske sanacije. Predlaga se izvajanje sistema upravljanja z energijo. Kljub temu, da ne gre za investicijski ukrep izvajanje in vzdrževanje takega sistema povezana z določenimi stroški. Možen prihranek končne energije je ~ 4,9 MWht/a za ogrevanje in ~ 0,2 MWhe/a električne energije. Prihranek primarne energije je 5,8 MWh/a. Prihranek CO 2 : ~ 1,16t/a Investicija: ~ EUR Prihranek: ~ 411 EUR/leto Vračilna doba: ~ > 1 leto Terminski plan uvajanja v mesecih: 0-3 Težavnost: nizka Tveganje: nizko 4 Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije, rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanju izpustov CO2 (Ur.l. RS, št. 67/2015). 57

58 11. OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV Pri investicijskih ukrepih vsebine nismo delili na 4 podpoglavja, kot je to predvideno v kazalu energetskega pregleda, ki ga predlaga metodologija za izvedbo energetskih pregledov, pač pa so vse vsebine podane pri navedbi posameznega predloga ukrepa. Tak način podajanja smatramo za bolj pregleden, saj so vsi parametri posameznega ukrepa podani na enem mestu UKREPI NA OVOJU STAVBE Za ukrepe na ovoju stavbe, predstavljene v nadaljevanju, so razen za izolacijo fasade značilne neatraktivne vračilne dobe. Razlog za to je predvsem v tem, da so nekatere konstrukcije delno že toplotno izolirane (strop). Glede na toplotne izgube je med vsemi elementi ovoja stavbe najbolj nujna vgradnja toplotne izolacije na fasado stavbe. Ker gre za spomeniško zaščiten objekt, o dovoljenih ukrepih na vidnem ovoju stavbe odloča Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Ljubljana (ZVKD OE Ljubljana). Ukrepi, podani v nadaljevanju, so izbrani v skladu z določili kulturnovarstvenih pogojev za obravnavano stavbo, ki so bili izdani dne 19. aprila Izračun prihrankov energije posameznega ukrepa je bil izdelan s programskim orodjem GF URSA TOPLOTNA IZOLACIJA FASADE Izdelava kontaktne toplotnoizolacijske fasade vseh zunanjih sten objekta. V primeru vgradnje sloja toplotne izolacije s toplotno prevodnostjo 0,035 W/mK debeline 12 cm dosežemo, da se toplotna prehodnost zunanjih sten zmanjša na vrednost U = 0,24 W/m 2 K. S tem so presežene zahteve PURES za zunanje stene (U < 0,28 W/m 2 K). V skladu z navodili izdanih kulturnovarstvenih pogojev mora biti zaključni omet izveden v obstoječem stanju zariban omet v barvi, ki jo potrdi ZVKD OE Ljubljana. Ločno oblikovan strešni zidec se izvede v zaglajenem ometu, ohranja se izstopajoče elemente na fasadah. Pri oceni investicije je upoštevana površina fasade 383 m 2 in specifična investicija 65 /m 2 fasade. Možen prihranek končne energije za ogrevanje je ~ 34,2 MWht/a. Prihranek primarne energije je 37,6 MWh/a Prihranek CO 2 : ~ 6,83 t/a Investicija: ~ EUR Prihranek: ~ EUR/leto Vračilna doba: ~ 12 let Terminski plan uvajanja v mesecih: 6 12 Težavnost: visoka Tveganje: visoko 58

59 Ocena investicije Izvedba toplotno izolacijske fasade v sestavi: - Kompletna izdelava termo izolativne fasade stavbe (lepilo toplotnoizolacijske obloge, toplotna izolacija 12 cm, pritrdilna sidra, osnovni omet, armaturna mrežica, osnovni premaz, zaključni sloj - zariban omet) - Izdelava izstopajočih elementov na fasadi (štukature na fasadi) Cena: Dodatna dela, spremljevalna dela (fasadni odri, kleparski zaključki, okenske police,..): + 20% Dodatna dela: Skupaj: ZAMENJAVA DOTRAJANEGA LESENEGA STAVBNEGA POHIŠTVA Predlaga se zamenjava celotnega obstoječega lesenega stavbnega pohištva na ovoju stavbe. Glede na določbe kulturno varstvenih pogojev je potrebno zadostiti zahtevi, da so nova okna prav tako lesena, oblika oken pa sledi obstoječi zasnovi izvedba z enako razporeditvijo letvic. Smiselna je vgradnja oken s troslojno plinsko polnjeno zasteklitvijo s skupno toplotno prehodnostjo okna U = 1,0 W/m 2 K. S tem so presežene zahteve PURES za okna (U W < 1,3 W/m 2 K). Pri oceni investicije je bila upoštevana površina stavbnega pohištva 43,5 m 2 in specifična investicija 450 /m 2 okna ter površina vrat 8 m 2 s specifično investicijo 500 /m 2. Možen prihranek končne energije za ogrevanje je ~ 5,1 MWht/a. Prihranek primarne energije je 5,6 MWh/a Prihranek CO 2 : ~ 1,01 t/a Investicija: ~ EUR Prihranek: ~356 EUR/leto Vračilna doba: ~ 66 let Terminski plan uvajanja v mesecih: 6 12 Težavnost: visoka Tveganje: visoko Ocena investicije Vgradnja novega stavbnega pohištva: - Odstranitev obstoječih vrat in oken z okvirjem in z okenskimi policami, s prenosi in nalaganjem na prevozno sredstvo in odvoz na stalno deponijo - Nabava, dobava in montaža oken, zastekljenih s troslojno 59

60 plinsko polnjeno zasteklitvijo - Nabava, dobava in montaža vrat Skupaj: TOPLOTNA IZOLACIJA STROPNE KONSTRUKCIJE V času prenove v obdobju je bila na stropno konstrukcijo vgrajena toplotna izolacija iz mineralne volne v skupni debelini 15 cm. V času pregleda je bilo ugotovljeno, da je obstoječa toplotna izolacija na stropu neenakomerno položena ter v slabem stanju (razpadanje, cefranje). Dostop do posameznih stropnih konstrukcij ni bil možen (nad garderobami, nad odrom), zato je sestava konstrukcij določena na podlagi posredovane dokumentacije (PZR, junij 1980) ter vrste in količine izolacije na ostalih delih stropnih konstrukcij. V tem smislu konstrukcije ne zahtevajo pogojem, ki jih podaja pravilnik PURES Predlaga se odstranitev toplotne izolacije in PVC folije na celotni stropni konstrukciji ter vgradnja nove toplotne izolacije debeline 25 cm s prevodnostjo λ = 0,035 W/mK ali manjšo (mineralna volna) skupaj z novo parno oviro. V osrednjem delu stropa (nad dvorano) je smiselna delna izvedba pohodnega sloja, da se omogoči dostop do strešne konstrukcije. Zaradi obstoječe vgrajene izolacije je vračilna doba tega ukrepa pričakovano občutno daljša v primerjavi z ostalimi ukrepi. Pri oceni investicije je upoštevana površina stropa 287 m 2 in specifična investicija 55 /m 2. Možen prihranek končne energije za ogrevanje je ~ 1,7 MWht/a. Prihranek primarne energije je 1,9 MWh/a Prihranek CO 2 : ~ 0,35 t/a Investicija: ~ EUR Prihranek: ~ 123 EUR/leto Vračilna doba: ~ 93 let Terminski plan uvajanja v mesecih: 6-12 Težavnost: srednje Tveganje: visoko Ocena investicije stopne konstrukcije Vgradnja TI na strop: - Odstranitev obstoječe PVC folije ter toplotne izolacije skupaj z odvozom na deponijo - Nabava, dobava in montaža nove toplotne izolacije debeline 25 cm (mineralna volna; 0,035 W/mK) na podstrešje stavbe Skupaj:

61 TOPLOTNA IZOLACIJA TALNE KONSTRUKCIJE Večji del talne konstrukcije ogrevane cone predstavljajo tla na terenu. V tem delu je smiselna odstranitev obstoječe konstrukcije do podložnega betona ter vgradnja 12 cm sloja toplotne izolacije XPS, estriha ter zaključnega sloja (parket / talna keramika). S tem ukrepom zmanjšamo toplotne izgube skozi tla na terenu. Drugi, površinsko manjši del talne konstrukcije ogrevane cone predstavljajo tla nad neogrevanimi kletnimi prostori (nad kotlovnico, nad pododrjem ter nad manjšo shrambo v severovzhodnem delu stavbe). Zaradi majhnih svetlih višin kletnih prostorov in težavnosti izvedbe je smiselna vgradnja toplotne izolacije na notranji (topli) strani. Pri oceni investicije je upoštevana površina tal na terenu 239 m 2 in specifična investicija 65 /m 2 talne površine ter površina tal nad neogrevanimi kletnimi prostori 73 m 2 s specifično investicijo 65 /m 2. Možen prihranek končne energije za ogrevanje je ~ 2,8 MWht/a. Prihranek primarne energije je 3,1 MWh/a Prihranek CO 2 : ~ 0,57 t/a Investicija: ~ EUR Prihranek: ~ 200 EUR/leto Vračilna doba: ~ 101 let Terminski plan uvajanja v mesecih: 6 12 Težavnost: visoka Tveganje: visoko Ocena investicije Vgradnja TI na tla na terenu (vhodna avla, dvorana, garderoba, pomožni prostori): - Odstranitev obstoječih tlakov do podložnega betona - Nabava, dobava in montaža hidroizolacije ter toplotne izolacije debeline 12 cm XPS, naprava plavajočega cementnega estriha in zaključnega sloja - Dodatna/nepredvidena dela Skupaj: Vgradnja TI na tla nad neogrevanimi kletnimi prostori: - Odstranitev obstoječih tlakov do podložnega betona - Nabava, dobava in montaža hidroizolacije ter toplotne izolacije debeline 12 cm XPS, naprava plavajočega cementnega estriha in zaključnega sloja - Dodatna/nepredvidena dela Skupaj: Skupaj:

62 11.2 UKREPI NA STROJNIH INSTALACIJAH Pri ukrepih na strojnih instalacijah je predlagan ukrep vgradnje ventilov s termostatskimi glavami ter vgradnja prezračevanja z rekuperacijo toplote odpadnega zraka VGRADNJA VENTILOV S TERMOSTATSKIMI GLAVAMI Pri trenutni rešitvi z običajnimi ventili brez termostatskih glav na radiatorjih ni možno samodejno vzdrževanje primerne temperature v posameznih prostorih. Predlaga se zamenjava vseh klasičnih ventilov na ogrevalih z novimi ventili in vgradnjo ustreznih termostatskih glav s proporcionalnim območjem dt = 1K. Sočasno se zamenja še zapirala na radiatorjih. V literaturi se prihranek energije z vgradnjo termostatskih ventilov ocenjuje na 5 do 15 %. Glede na trenutno stanje energetske učinkovitosti objekta je uporabljena vrednost 5 %. Možen prihranek končne energije za ogrevanje je ~ 2,5 MWht/a. Prihranek primarne energije je 2,7 MWh/a Prihranek CO 2 : ~ 0,49 t/a Investicija: ~ EUR Prihranek: ~ 173 EUR/leto Vračilna doba: ~ 7 let Terminski plan uvajanja v mesecih: 3 6 Težavnost: nizka Tveganje: srednje Ocena investicije - vgradnja termostatskih ventilov - Demontaža radiatorskih ventilov - Vgradnja ventilov s termostatskimi glavami (25 kos) - Polnjenje, praznjenje, zračenje sistema Skupaj ZAMENJAVA VIRA OGREVANJA Stavba kulturnega doma se ogreva iz kotlovnice Osnovne šole Tabor Logatec na star kotel na zemeljski plin. Glede na to da je cevni razvod speljan do skupne kotlovnice drugi ukrepi na proizvodnji in distribuciji toplote niso izvedljivi/smiselni. Pri sanaciji obstoječe kotlovnice v osnovni šoli je smiselno izbrati energetsko učinkovito napravo za pripravo toplote ter napravo, ki bo v večji meri izkoriščala obnovljive vire energije. Možna in najbolj optimalna z vidika izkoriščanja obnovljivih virov ter povečanja energetske učinkovitosti je v šoli izvedba kotlovnice na lesno biomaso. Če bi želeli stavbo kulturni dom Logatec ločiti od obstoječe kotlovnice ter izvedbo lastne kotlovnice, bi bila smiselna vgradnja toplotne črpalke zrak/voda, ki bi skrbela za pripravo tople vode za ogrevanje. 62

63 Ocenjena toplotna moč kurilne naprave na zemeljski plin je za obstoječo stavbo 45 kw. Ocenjena investicija za vgradnjo visokotemperaturne toplotne črpalke zrak/voda toplotne moči cca. 70 kw (20kW el. moči) je Prihranki pri vgradnji toplotne črpalke so bili izračunani na podlagi cene električne energije 150 /MWh. Glede na povišanje rabe električne energije v tem primeru ocenjujemo da bi se cena električne energije znižala. V izračunu je upoštevan COP toplotne črpalke 2,5. Toplota, ki jo mora letno proizvesti toplotna črpalka ob trenutnem stanju objekta (izkoristek kotla je ocenjen na 0,88), je 43,1 MWh. Iz tega sledi, da je letna poraba električne energije za toplotno črpalko 17,3 MWh. Možen prihranek končne energije iz ZP je ~ 49 MWht/a. Povečanje rabe električne energije pa znaša ~ 17,3 MWhe/a. Prihranek primarne energije je 10,8 MWh/a Prihranek CO 2 : ~ 0,21 t/a Investicija: ~ EUR Prihranek: ~ 865 EUR/leto Vračilna doba: ~ 55 let Terminski plan uvajanja v mesecih: 6 12 Težavnost: srednja Tveganje: srednje VGRADNJA PRISILNEGA PREZRAČEVANJA Z REKUPERACIJO TOPLOTE Naravno prezračevanje v stavbi je neustrezno in z velikimi toplotnimi izgubami. Smiselna je vgradnja dveh prezračevalnih naprav z rekuperacijo toplote odpadnega zraka za glavne dvorane in predprostora ter pisarn v 1. nadstropju. Potrebno je, da imajo naprave minimalno porabo energije za transport zraka pri optimalno izbranih ventilatorjih ter visoko stopnjo vračanja toplotne energije. V izračunu je predvideno, da naprave deluje celotno ogrevalno sezono v času, ko so prisotni uporabniki (cca /384 ur na leto). Nazivna električna moč ventilatorjev je med 0,69 in 0,049 kw na posamezno napravo. S tem ukrepom se bistveno izboljša kakovost notranjega okolja, saj je na ta način poskrbljeno za ustrezno izmenjavo iztrošenega zraka s svežim in ustrezno filtriranim zunanjim zrakom, pri minimalni izgubi toplotne energije. Možen prihranek končne energije za ogrevanje je ~ 5,1 MWht/a. Povečanje rabe električne energije je ~ 1,0 MWhe/a Prihranek primarne energije je 3,1 MWh/a Prihranek CO 2 : ~ 0,53 t/a Investicija: ~ EUR Prihranek: ~ -44 EUR/leto Vračilna doba: ~ / let Terminski plan uvajanja v mesecih: 6 12 Težavnost: visoka 63

64 Tveganje: srednje Ocena investicije (prezračevalni sistem) - Dobava in montaža prezračevalne naprave z možnostjo rekuperacije toplote odpadnega zraka za dvorano (pretok zraka m3/h) (1 kos), - Dobava in montaža prezračevalne naprave z možnostjo rekuperacije toplote odpadnega zraka za pisarne (pretok zraka 150 m3/h) (1 kos), - Izdelava kanalskih razvodov, - Elektro dela, - Dodatna dela (pripravljalna dela, prevoz materiala, skladiščenje, zidarska in gradbena pomoč) Skupaj UKREPI NA ELEKTRIČNIH INSTALACIJAH IN ELEKTRIČNI OPREMI Sistem elektro instalacij je na splošno dotrajan in potreben celovite prenove. Ker pa gre za energetski pregled, se bomo omejili na ukrepe, ki prinašajo prihranke energije in obratovalnih stroškov. Smiselna bi bila izdelava analize električnega omrežja, ter določiti realno potrebno priključno moč. Obstoječa cena električne energije je zelo visoka, kar je posledica na eni strani visoke priključne moči na drugi nizke rabe električne energije ZAMENJAVA OBSTOJEČH SVETILK Z LED SVETILKAMI Kot izhaja iz ugotovitev analize sistema razsvetljave, je sam nivo osvetljenosti v večini prostorov ustrezen v dvorani celo previsok. Večja težava je energetska neučinkovitost večine svetilk. Zamenjava svetilk fluorescentnimi sijalkami, s slabimi svetlobnimi izkoristki, in svetilk z klasičnimi žarnicami s svetilkami v LED tehnologiji. V skupnih prostorih kot so WC-ji, hodniki in garderobe se izvede senzorski vklop razsvetljave. Ocena investicije je oblikovana na osnovi popisa in cenika LED razsvetljave, potrebnih inštalaterskih del in drugega materiala. Možen prihranek električne energije je ~ 0,83 MWhe/a. Prihranek primarne energije je 2,1 MWh/a Prihranek CO 2 : ~ 0,41 t/a Investicija: ~ EUR Prihranek: ~ 340 EUR/leto Vračilna doba: ~ 21,5 let 64

65 12. POVZETEK UKREPOV S PREDLOGOM SCENARIJEV 12.1 POVZETEK UKREPOV V Tabeli 30 je podan povzetek vseh v analizo vključenih ukrepov, predstavljenih v Poglavju 11. Podani so prihranki končne energije, prihranki obratovalnih sredstev, investicija in enostavna vračilna doba. Podana je tudi prioriteta, kjer je poleg enostavne vračilne dobe ukrepa bilo upoštevano tudi splošno stanje naprave ali elementa stavbe in s tem potrebna vlaganja v bližnji prihodnosti. V kolikor določen ukrep pomeni povečanje rabe določene vrste energije, je pri navedbi prihranka za ta energent podan negativni predznak. Pri vseh stroških in prihrankih je zajet DDV. Tabela 30: Povzetek vseh organizacijskih in investicijskih ukrepov št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Enostavna vračilna doba Prioriteta MWh e MWh t enota /enota let ORGANIZACIJSKI UKREPI: Uvedba in izvajanje sistema upravljanja z 1. energijo: 0,2 4,9 411 kpl , ,00 7,0 I. -energetsko knjigovodstvo -osveščanje zaposlenih -ciljno spremljanje rabe energije SKUPAJ ORGANIZACIJSKI UKREPI: 2.900,00 INVESTICIJSKI UKREPI: 2. Ukrepi na ovoju objekta: -toplotna izolacija fasade 34, m2 65, ,00 12 I. -zamenjava lesenih oken in vrat 5,1 356 m2 450 / ,00 66 II. -toplotna izolacija stropnih konstrukcij 1,7 123 m ,00 93 IV. -toplotna izolacija talne konstrukcije 2,8 200 m2 65 / , IV. 3. Ukrepi strojnih instalacijah: -vgradnja ventilov s termostatskimi glavami 2,5 173 kpl. 50, ,00 7 I. -vgradnja toplotne črpalke zrak/voda, vgradnja frekvenčno regulirane obtočne črpalke -17,3 49,0 865 kpl , ,00 55 II. -vgradnja prezračevalnih naprav z rekuperacijo toplote -1,0 5,1-44 kpl , ,00 / V. 4. Ukrepi na elektro instalacijah: -zamenjava svetilk z LED svetili 0, kpl , ,00 21 II. SKUPAJ INVESTICIJSKI UKREPI: ,00 65

66 Zmanjšanje emisij CO 2 in prihranek primarne energije je podan v Tabeli 31. Tabela 31: Prihranek primarne energije in zmanjšanje emisij CO 2 št. Opis ukrepa Prihranek primarne energije Zmanjšanje emisij MWh e MWh t Σ ton CO 2 ORGANIZACIJSKI UKREPI: 1. Izvajanje sistema upravljanja z energijo: 0,4 5,4 5,8 1,16 -energetsko knjigovodstvo -osveščanje zaposlenih -ciljno spremljanje rabe energije SKUPAJ ORGANIZACIJSKI UKREPI: 0,4 5,4 5,8 1,16 INVESTICIJSKI UKREPI: 2. Ukrepi na ovoju objekta: -toplotna izolacija fasade 37,6 37,6 6,83 -zamenjava lesenih oken in vrat 5,6 5,6 1,01 -toplotna izolacija stropnih konstrukcij 1,9 1,9 0,35 -toplotna izolacija talne konstrukcije 3,1 3,1 0,57 3. Ukrepi strojnih instalacijah: -vgradnja termostatskih ventilov na rad. 2,7 2,7 0,49 -vgradnja toplotne črpalke zrak/voda, vgradnja frekvenčno regulirane obtočne črpalke -43,1 53,9 10,8 20,57 -vgradnja prezračevalnih naprav z rekuperacijo toplote -2,5 5,6 3,1 0,53 4. Ukrepi na elektroinstalacijah: -zamenjava svetik z LED svetili 2,1 2,1 0,41 SKUPAJ INVESTICIJSKI UKREPI: -43,5 110,4 66,9 30,76 66

67 12.2 PREDLOG SCENARIJEV V prejšnji točki so bili na enem mestu prikazani vsi ukrepi. Izračun prihrankov velja za posamezen ukrep, ni pa mogoče energijskih in denarnih prihrankov v primeru izvedbe več ukrepov kar enostavno linearno seštevati. Vsaka kombinacija izbranih ukrepov pomeni določene sinergije med njimi, kar posledično pomeni, da je za neko kombinacijo izbranih ukrepov potrebno pripraviti samostojen izračun, ki upošteva sinergijo med ukrepi in ustrezno ceno vhodnih energentov, ter cene investiciji, ki so prav tako odvisne od izbire in zaporedja izvedbe ukrepov (npr. dimenzioniranje vira toplote). SCENARIJ 0: POSAMEZNI UKREPI Izvajanje posameznih ukrepov, tudi najenostavnejših, kot so izboljšano obratovanje in vzdrževanje, manjša nadgradnja razsvetljave, redno vzdrževanje kotlov ali nujna vzdrževalna dela naprav ali obravnava izrazitih toplotnih mostov, je prva stopnja intervencije. Financiranje kohezijske politike se praviloma ne sme uporabiti za podporo izvajanja posameznih ukrepov. Ne glede na to, da navedeni posamični ukrepi ne bodo sofinancirani iz kohezijskega sklada, pa so navedeni, saj jih lahko uporabnik izvede sam, doba vračanja teh ukrepov pa zelo kratka. Ničti scenarij predvideva, da se izvedejo samo posamezni ukrepi. Praksa pokaže, da se lastniki stavb običajno, v kolikor ni na voljo nepovratnih sredstev, ne odločajo za zahtevnejše ukrepe, za katere so potrebna tudi večja investicijska sredstva. Če že, se investicija izvede zaradi nuje, zaradi skrajne dotrajanosti ali celo odpovedi določene naprave ali sistema. Ničti scenarij tako predvideva samo izvajanje sistema upravljanja z energijo. Možen prihranek končne energije je ~ 4,9 MWht/a za ogrevanje in ~ 0,2 MWhe/a električne energije. Prihranek primarne energije je 5,8 MWh/a Prihranek CO 2 : ~ 1,16 t/a Investicija: ~ EUR Prihranek: ~ 411 EUR/leto Vračilna doba: ~ > 1 leto 67

68 SCENARIJ 1: CELOVITA ENERGETSKA PRENOVA Z izrazom»celovita energetska prenova«označujemo usklajeno izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije na ovoju stavbe (npr. fasada, streha, tla) in na stavbnih tehničnih sistemih (npr. ogrevanje, prezračevanje, klimatizacija, priprava tople vode) na način, da se, kolikor je to tehnično mogoče, izkoristi ves ekonomsko upravičen potencial za energetsko prenovo. Glavna prednost celovitega pristopa je možnost medsebojne optimizacije posameznih ukrepov v eni sami, obsežnejši operaciji. Izdelan je bil elaborat gradbene fizike za stanje po prenovi z upoštevanjem vseh predlaganih ukrepov. Iz elaborata izhaja, da bi bili prihranki čez 80 % obstoječe rabe energije. Na osnovi izkustva smo ocenili, da bi z predvideno investicijo lahko dosegli največ 50 % prihranka obstoječe rabe toplotne energije. Potrebna toplota za ogrevanje stavbe po sanaciji tako znaša 24,5 MWh. Kot izhaja iz tabel, ki prikazujejo izračun za celovito energetsko prenovo je enostavna vračilna doba dolga in presega življenjsko dobo večine predvidenih ukrepov. Možen prihranek končne energije ZP je ~ 24,05 MWht/a, raba električne energije pa se poveča za ~ 0,2 MWhe/a. Prihranek primarne energije je 26,6 MWh/a. Prihranek CO 2 : 4,8 t/a Investicija: ~ EUR Prihranek: ~ EUR/leto Vračilna doba: ~ 72 let 68

69 Tabela 32: Prihranek - Scenarij 1: Celovita energetska prenova št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Enostavna vračilna doba MWh e MWh t enota /enota let ORGANIZACIJSKI UKREPI: Uvedba in izvajanje sistema upravljanja z 1. energijo: kpl ,00 -energetsko knjigovodstvo -osveščanje zaposlenih -ciljno spremljanje rabe energije SKUPAJ ORGANIZACIJSKI UKREPI: 2.900,00 INVESTICIJSKI UKREPI: 2. Ukrepi na ovoju objekta: -toplotna izolacija fasade m ,00 -zamenjava lesenih oken in vrat m ,00 -toplotna izolacija stropnih konstrukcij m ,00 -toplotna izolacija talne konstrukcije m ,00 3. Ukrepi strojnih instalacijah: -vgradnja ventilov s termostatskimi glavami kpl ,00 -vgradnja prezračevalnih naprav z rekuperacijo toplote -1,0 kpl ,00 SKUPAJ 2+3: -1,0 24, Ukrepi na elektro instalacijah: -zamenjava svetilk z LED svetili 0,8 338 kpl ,00 SKUPAJ INVESTICIJSKI UKREPI: -0,2 24, ,00 72 SKUPAJ SCENARIJ: -0,2 24, ,00 72 *pri uvedbi in izvajanju sistema upravljanja z energijo je pri scenariju celovite energetske prenove upoštevano, da je uvedba tega sistema pogoj da je možno dosegati načrtovane prihranke scenarija, torej so predvideni prihranki energije in denarnih sredstev posredno že vključeni v končnem prihranku scenarija. 69

70 Tabela 33: Prihranek primarne energije in emisij CO2 scenarij 1: Celovita energetska prenova št. Opis ukrepa Prihranek primarne energije Zmanjšanje emisij MWh e MWh t Σ ton CO 2 ORGANIZACIJSKI UKREPI: 1. Uvedba in izvajanje sistema upravljanja z energijo: 0,0 0,0 0,0 0,00 -energetsko knjigovodstvo -osveščanje zaposlenih -ciljno spremljanje rabe energije SKUPAJ ORGANIZACIJSKI UKREPI: 0,0 0,0 0,0 0,00 INVESTICIJSKI UKREPI: 2. Ukrepi na ovoju objekta: -toplotna izolacija fasade -zamenjava lesenih oken in vrat -toplotna izolacija stropnih konstrukcij -toplotna izolacija talne konstrukcije 3. Ukrepi strojnih instalacijah: -vgradnja termostatskih ventilov na rad. -vgradnja prezračevalnih naprav z rekuperacijo toplote -2,5-2,5 SKUPAJ 2+3: -2,5 27,0 24,5 4,42 4. Ukrepi na elektroinstalacijah: -zamenjava svetilk z LED svetili 2,1 2,1 0,41 SKUPAJ INVESTICIJSKI UKREPI: -0,4 27,0 26,6 4,83 SKUPAJ SCENARIJ: -0,4 27,0 26,6 4,83 70

71 12.3 PRIMERJAVA SCENARIJEV V Tabeli 34 je prikazana primerjava med dvema scenarijema. Tako imenovani scenarij 0 predvideva, da se naročnik ne bo odločil za celovito ali delno energetsko sanacijo, pač pa se bodo v prihodnosti izvajali le posamezni ukrepi. Ker je obseg in dinamiko izvajanja nemogoče predvideti, je upoštevana le izvedba najbolj smiselnega in investicijsko nezahtevnega ukrepa, izvajanje sistema upravljanja z energijo. Z vidika doseženih prihrankov energije in povečanja uporabe obnovljivih virov (OVE) je najboljši scenarij 1 - celovita prenova. Slabost tega scenarija je, da je brez pridobitve nepovratnih sredstev enostavna vračilna doba (EVD) daljša od življenjske dobe vseh predlaganih ukrepov. V kolikor naročnik ne bo pridobil nepovratnih sredstev za celovito energetsko sanacijo, se predlaga izvedba delne prenove stavbe. Tabela 34: Primerjava scenarijev 1.0. Kazalniki obstoječega stanja TE MWh 49,0 EE MWh 2,3 Končna energija Σ MWh 51,3 TE kwh/m 2 150,8 EE kwh/m 2 7,1 OVE MWh 0 % 0 Primarna energija Emisije CO 2 Strošek energije MWh 59,7 kwh/m 2 183,6 tco 2 10,9 kgco 2/m 2 33, /m 2 13, Prihranek za različne scenarije SCENARIJ: 0 1 Prihranek končne energije TE EE MWh 4,9 24,5 % 10,0 50,0 MWh 0,2-0,2 % 7,0-6,8 TE kwh/m 2 15,1 75,4 EE kwh/m 2 0,5-0,5 Prihranek primarne energije MWh 5,8 26,6 % 9,7 44,5 kwh/m 2 17,8 81,7 tco 2 1,2 4,8 Zmanjšanje emisij CO 2 % 10,6 44,1 kgco 2/m 2 3,56 14,84 71

72 Zmanjšanje stroška energije % 9 38 /m 2 1,3 5, Kazalniki po izvedbi scenarija SCENARIJ: 0 1 Končna enegija TE EE Σ MWh 44,1 24,5 % 90,0 50,0 MWh 2,1 2,5 % 93,0 106,8 MWh 46,3 27,0 % 90,1 52,6 TE kwh/m 2 135,7 75,4 EE kwh/m 2 6,6 7,6 Primarna energija Emisije CO 2 Strošek energije OVE MWh 0,0 0,0 % 0,0 0,0 MWh 53,9 33,1 % 90,3 55,5 kwh/m 2 165,8 101,9 tco 2 9,8 6,1 % 89,4 55,9 kgco 2/m 2 30,1 18, % /m 2 12,3 8, Investicija Investcija EVD let >1 74 Legenda: TE toplotna energija EE električna energija OVE proizvedena energija iz obnovljivih virov % K.E. delež OVE v končni energiji 13. IZVEDBA OSVEŠČANJA UPORABNIKA Med obiskih izdelovalca na lokaciji stavbe, za katero se izdeluje energetski pregled, je uporabnik že pridobil določene povratne informacije o ustreznosti dosedanjega načina upravljanja in investicijskega vzdrževanja stavbe. 72

73 14. LITERATURA [1] Metodologija izvedbe energetskega pregleda, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana april 2007 [2] Priročnik za izvajalce energetskih pregledov, Projekt PHARE št. SL9404/0103, Ministrstvo za gospodarstvo, oktober 1997 [3] Energetsko učinkovita zasteklitev in okna / Marjana Šijanec Zavrl, Miha Tomšič, ZRMK Ljubljana : Femopet, 1999 [4] Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije, Uradni list RS, št. 67/2015 z dne [5] Grejanje i klimatizacija 2012, Interklima, Vranjačka Banja 2011 [6] Tehnična smernica TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije [7] SIST EN16247 (energetske presoje 1. del: Splošne zahteve) [8] SIST EN16247 (energetske presoje 2. del: Stavbe) [9] Navodila in tehnične usmeritve za energetsko prenovo javnih stavb, različica 1.0., Ministrstvo za Infrastrukturo, april 2016 [10] Navodila za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja, različica 1.2., Ministrstvo za Infrastrukturo, april 2016 [11] Tehnični listi in katalogi proizvajalcev stavbnih sistemov in naprav ter elementov ovoja stavb 73

74 IV. PRILOGE Seznam prilog: Priloga 1. MERITVE MIKROKLIME Priloga 2. POPIS NOTRANJE RAZSVETLJAVE Priloga 3. ELABORAT GRADBENE FIZIKE OBSTOJEČE STANJE Priloga 4. TERMOGRAFSKA ANALIZA Priloga 5. LOKACIJSKA INFORMACIJA 74

75

76 PRILOGA - RAZSVETLJAVA KULTURNI DOM GORENJI LOGATEC Naziv prostora Število obstoječih svetilk Tip obstoječe sijalke Priključna moč [W] Priključna moč razsvetljave [kw] Pritličje Avla 7 klasična žarnica, 1x60 W 60 0,42 Dvorana 8 klasična žarnica, 1x60 W 60 0,48 Hodnik 1 klasična žarnica, 2x60 W 120 0,12 Garderoba 5 klasična žarnica, 1x60 W 60 0,3 Sanitarije, garderoba 4 klasična žarnica, 1x60 W 60 0,24 Nadstropje Predprostor 2 klasična žarnica, 1x60 W 60 0,12 Sanitarije moški 3 klasična žarnica, 1x60 W 60 0,18 Sanitarije ženske 4 klasična žarnica, 1x60 W 60 0,24 Pritličje - svetila z magnetno dušilko Avla 1 cevasta fluo, 6x18 W 129,6 0,1296 Blagajna 1 cevasta fluo, 1x58 W 69,6 0,0696 Dvorana 19 cevasta fluo, 6x18 W 129,6 2, kompaktna fluo, 1x20 W 24 0,096 Nadstropje - svetila z magnetno dušilko Pisarna 2 cevasta fluo, 4x18 W 86,4 0,1728 SKUPAJ: 5,03

77 ELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROČJE UČINKOVITE RABE ENERGIJE V STAVBAH izdelan za stavbo Kultruni dom Gorenji Logatec Številka projekta: Izračun je narejen v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah in s Tehnično smernico za graditev TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije. Stavba ni skladna z zahtevami Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah. Projektivno podjetje: GOLEA Odgovorni vodja projekta: Elaborat izdelal: Janez Melink Vrtojba,

78 TEHNIČNI OPIS Lokacija, vrsta in namen stavbe Naselje, ulica, kraj: LOGATEC, Tržaška cesta 152, Logatec Katastrska občina: GORENJI LOGATEC Parcelna številka: 1044/5 Koordinate lokacije stavbe: X (N) = Y (E) = Vrsta stavbe: Stavbe za kulturo in razvedrilo Namembnost stavbe: javna stavba Etažnost stavbe: do tri etaže Investitor: Občina Logatec Tržaška cesta 50 A Logatec Geometrijske karakteristike stavbe Površina toplotnega ovoja stavbe A: 813,50 m 2 Kondicionirana prostornina stavbe V e : 1.963,80 m 3 Neto ogrevana prostornina stavbe V: 1.571,00 m 3 Oblikovni faktor f o : 0,414 m -1 Razmerje med površino oken in površino toplotnega ovoja stavbe z: 0,053 Uporabna površina stavbe A k : 325,20 m 2 Vrsta zidu: Težka gradnja ( >= 1000 kg/m3 ) Način upoštevanja vpliva toplotnih mostov: na poenostavljen način Metoda izračuna toplotne kapacitete stavbe: izračun po SIST EN ISO Projekt je izdelan za rekonstrukcijo stavbe oziroma njenega posameznega dela, kjer se posega v manj kot 25 odstotkov toplotnega ovoja stavbe oziroma njenega posameznega dela oziroma za investicijska in druga vzdrževalna dela. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0 2

79 Klimatski podatki Začetek kurilne Konec kurilne Temper.primanjkljaj Proj. temperatura Energija sončnega sezone (dan) sezone (dan) (K dni) ( C) obsevanja (kwh/m 2 ) Povprečne mesečne temperature in vlažnosti zraka: I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Leto T -1,0 1,0 4,0 8,0 13,0 16,0 18,0 18,0 14,0 9,0 4,0 0,0 8,7 p 81,0 77,0 74,0 73,0 74,0 76,0 75,0 76,0 80,0 82,0 83,0 83,0 77,8 Povprečna mesečna temperatura zunanjega zraka najhladnejšega meseca T z,m,min : -1,0 C Povprečna mesečna temperatura zunanjega zraka najtoplejšega meseca T z,m,max : 18,0 C Globalno sončno sevanje (Wh/m 2 ) orientacija orientacija nakmes S SV V JV J JZ Z SZ mes S SV V JV J JZ Z SZ I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0 3

80 Seznam konstrukcij Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom, U max = 0,280 W/m 2 K Zunanji zid, opeka, 35 cm, U = 1,436 W/m 2 K, T i = 20 C Zunanji zid, opeka, 50 cm, U = 1,075 W/m 2 K, T i = 20 C Nosilci med dvorano in podstrešjem, U = 2,418 W/m 2 K, T i = 20 C Zatrepni zid, frontalna fasada, U = 1,498 W/m 2 K, T i = 20 C Stene, ki mejijo na ogrevane sosednje zgradbe, U max = 0,500 W/m 2 K Zunanja stena proti šoli, U = 1,436 W/m 2 K, T i = 20 C Zunanja stena ogrevanih prostorov proti terenu, U max = 0,350 W/m 2 K Vkopane stene, d = 70 cm, U = 0,802 W/m 2 K, T i = 20 C Kletna stena, d = 50 cm, U = 1,070 W/m 2 K, T i = 20 C Tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe), U max = 0,350 W/m 2 K Tla na terenu vkopanih kleti, U = 4,566 W/m 2 K, T i = 20 C Tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo, U max = 0,350 W/m 2 K Tla odra, U = 2,898 W/m 2 K, T i = 20 C Strop kotlovnice, U = 3,193 W/m 2 K, T i = 20 C Strop manjše shrambe ob vhodu, U = 3,299 W/m 2 K, T i = 20 C Strop proti neogrevanemu prostoru, U max = 0,200 W/m 2 K Strop proti podstrešju (predprostor, sanitarije in pisarna), U = 0,268 W/m 2 K, T i = 20 C Strop nad dvorano, U = 0,264 W/m 2 K, T i = 20 C Strop odra, U = 0,268 W/m 2 K, T i = 20 C Strop nad zaodrjem (tehnični del s hodnikom), U = 0,260 W/m 2 K, T i = 20 C Strop nad zaodrjem (garderoba s sanitarijami), U = 0,269 W/m 2 K, T i = 20 C Strop v sestavi ravne ali poševne strehe (ravne ali poševne strehe), U max = 0,200 W/m 2 K Streha, U = 6,242 W/m 2 K, T i = 20 C Vertikalna okna ali balkonska vrata in greti zimski vrtovi z okvirji iz lesa ali umetnih mas, U max = 1,300 W/m 2 K Lesena okna z dvojno zasteklitvijo, U = 2,900 W/m 2 K, T i = 20 C Vhodna vrata, U max = 1,600 W/m 2 K Lesena vhodna vrata, U = 3,000 W/m 2 K, T i = 0 C Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0 4

81 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Zunanji zid, opeka, 35 cm Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom. 1 PODALJŠANA APNENA MALTA POLNA OPEKA PODALJŠANA APNENA MALTA sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 PODALJŠANA APNENA MALTA , , ,029 2 POLNA OPEKA , , ,469 3 PODALJŠANA APNENA MALTA , , ,029 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 0,696 m 2 K/W U c = U + DU = 1, ,000 = 1,436 W/m 2 K U max = 0,280 W/m 2 K, toplotna prehodnost ni ustrezna Izračun kondenzacije na površini Kriterij: preprečevanje plesni Način izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem Mesec Q e j e p e Dp p i p sat (Q si ) Q si,min Q I f Rsi C Pa Pa Pa Pa C C Januar -1,0 81, ,5 20 0,643 Februar 1,0 77, ,1 20 0,688 Marec 4,0 74, ,0 20 0,622 April 8,0 73, ,4 20 0,537 Maj 13,0 74, ,1 20 0,444 Junij 16,0 76, ,8 20 0,456 Julij 18,0 75, ,7 20 0,365 Avgust 18,0 76, ,9 20 0,460 September 14,0 80, ,5 20 0,584 Oktober 9,0 82, ,8 20 0,621 November 4,0 83, ,8 20 0,676 December 0,0 83, ,5 20 0,725 f Rsi = 0,641 <= R Rsi,max <= 0,7253 konstrukcija ne ustreza glede površinske kondenzacije Izračun difuzije vodne pare V konstrukciji pride do kondenzacije vodne pare. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0 5

82 Izračun kondenzacije in akumulacije vodne pare Ravnina 0 Mesec g c M a g c M a kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 Januar 0,000 0,000 0,000 0,000 Februar 0,000 0,000 0,000 0,000 Marec 0,000 0,000 0,000 0,000 April 0,000 0,000 0,000 0,000 Maj 0,000 0,000 0,000 0,000 Junij 0,000 0,000 0,000 0,000 Julij 0,000 0,000 0,000 0,000 Avgust 0,000 0,000 0,000 0,000 September 0,000 0,000 0,000 0,000 Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000 November 0,000 0,000 0,000 0,000 December 0,000 0,000 0,000 0,000 Skupna količina kondenzata je manjša o 1,0 kg/m 2. Notranja kondenzacija v konstrukciji je v dovoljenih mejah. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0 6

83 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Zunanji zid, opeka, 50 cm Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom. 1 PODALJŠANA APNENA MALTA POLNA OPEKA PODALJŠANA APNENA MALTA sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 PODALJŠANA APNENA MALTA , , ,029 2 POLNA OPEKA , , ,703 3 PODALJŠANA APNENA MALTA , , ,029 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 0,931 m 2 K/W U c = U + DU = 1, ,000 = 1,075 W/m 2 K U max = 0,280 W/m 2 K, toplotna prehodnost ni ustrezna Izračun kondenzacije na površini Kriterij: preprečevanje plesni Način izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem Mesec Q e j e p e Dp p i p sat (Q si ) Q si,min Q I f Rsi C Pa Pa Pa Pa C C Januar -1,0 81, ,5 20 0,643 Februar 1,0 77, ,1 20 0,688 Marec 4,0 74, ,0 20 0,622 April 8,0 73, ,4 20 0,537 Maj 13,0 74, ,1 20 0,444 Junij 16,0 76, ,8 20 0,456 Julij 18,0 75, ,7 20 0,365 Avgust 18,0 76, ,9 20 0,460 September 14,0 80, ,5 20 0,584 Oktober 9,0 82, ,8 20 0,621 November 4,0 83, ,8 20 0,676 December 0,0 83, ,5 20 0,725 f Rsi = 0,731 > R Rsi,max = 0,7253 konstrukcija ustreza glede površinske kondenzacije Izračun difuzije vodne pare V konstrukciji ne pride do kondenzacije vodne pare. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0 7

84 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Nosilci med dvorano in podstrešjem Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom. 1 PODALJŠANA APNENA MALTA BETON sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 PODALJŠANA APNENA MALTA , , ,023 2 BETON , , ,221 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 0,414 m 2 K/W U c = U + DU = 2, ,000 = 2,418 W/m 2 K U max = 0,280 W/m 2 K, toplotna prehodnost ni ustrezna Izračun kondenzacije na površini Kriterij: preprečevanje plesni Način izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem Mesec Q e j e p e Dp p i p sat (Q si ) Q si,min Q I f Rsi C Pa Pa Pa Pa C C Januar -1,0 81, ,5 20 0,643 Februar 1,0 77, ,1 20 0,688 Marec 4,0 74, ,0 20 0,622 April 8,0 73, ,4 20 0,537 Maj 13,0 74, ,1 20 0,444 Junij 16,0 76, ,8 20 0,456 Julij 18,0 75, ,7 20 0,365 Avgust 18,0 76, ,9 20 0,460 September 14,0 80, ,5 20 0,584 Oktober 9,0 82, ,8 20 0,621 November 4,0 83, ,8 20 0,676 December 0,0 83, ,5 20 0,725 f Rsi = 0,396 <= R Rsi,max <= 0,7253 konstrukcija ne ustreza glede površinske kondenzacije Izračun difuzije vodne pare V konstrukciji pride do kondenzacije vodne pare. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0 8

85 Izračun kondenzacije in akumulacije vodne pare Ravnina 1 Mesec g c M a g c M a kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 November 0,312 0,312 0,000 0,000 December 0,559 0,870 0,000 0,000 Januar 0,613 1,484 0,000 0,000 Februar 0,453 1,937 0,000 0,000 Marec 0,321 2,257 0,000 0,000 April 0,053 2,310 0,000 0,000 Maj -0,324 1,986 0,000 0,000 Junij -0,559 1,428 0,000 0,000 Julij -0,759 0,669 0,000 0,000 Avgust -0,758 0,000 0,000 0,000 September 0,000 0,000 0,000 0,000 Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000 Notranja kondenzacija v konstrukciji ni v dovoljenih mejah. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0 9

86 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Zatrepni zid, frontalna fasada Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom. 1 POLNA OPEKA PODALJŠANA APNENA MALTA sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 POLNA OPEKA , , ,469 2 PODALJŠANA APNENA MALTA , , ,029 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 0,667 m 2 K/W U c = U + DU = 1, ,000 = 1,498 W/m 2 K U max = 0,280 W/m 2 K, toplotna prehodnost ni ustrezna Izračun kondenzacije na površini Kriterij: preprečevanje plesni Način izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem Mesec Q e j e p e Dp p i p sat (Q si ) Q si,min Q I f Rsi C Pa Pa Pa Pa C C Januar -1,0 81, ,5 20 0,643 Februar 1,0 77, ,1 20 0,688 Marec 4,0 74, ,0 20 0,622 April 8,0 73, ,4 20 0,537 Maj 13,0 74, ,1 20 0,444 Junij 16,0 76, ,8 20 0,456 Julij 18,0 75, ,7 20 0,365 Avgust 18,0 76, ,9 20 0,460 September 14,0 80, ,5 20 0,584 Oktober 9,0 82, ,8 20 0,621 November 4,0 83, ,8 20 0,676 December 0,0 83, ,5 20 0,725 f Rsi = 0,625 <= R Rsi,max <= 0,7253 konstrukcija ne ustreza glede površinske kondenzacije Izračun difuzije vodne pare V konstrukciji pride do kondenzacije vodne pare. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

87 Izračun kondenzacije in akumulacije vodne pare Ravnina 0 Mesec g c M a g c M a kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 Januar 0,000 0,000 0,000 0,000 Februar 0,000 0,000 0,000 0,000 Marec 0,000 0,000 0,000 0,000 April 0,000 0,000 0,000 0,000 Maj 0,000 0,000 0,000 0,000 Junij 0,000 0,000 0,000 0,000 Julij 0,000 0,000 0,000 0,000 Avgust 0,000 0,000 0,000 0,000 September 0,000 0,000 0,000 0,000 Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000 November 0,000 0,000 0,000 0,000 December 0,000 0,000 0,000 0,000 Skupna količina kondenzata je manjša o 1,0 kg/m 2. Notranja kondenzacija v konstrukciji je v dovoljenih mejah. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

88 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Zunanja stena proti šoli Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: stene, ki mejijo na ogrevane sosednje zgradbe. N Z 1 PODALJŠANA APNENA MALTA POLNA OPEKA PODALJŠANA APNENA MALTA sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 PODALJŠANA APNENA MALTA , , ,029 2 POLNA OPEKA , , ,469 3 PODALJŠANA APNENA MALTA , , ,029 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 0,696 m 2 K/W U c = U + DU = 1, ,000 = 1,436 W/m 2 K U max = 0,500 W/m 2 K, toplotna prehodnost ni ustrezna Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

89 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Vkopane stene, d = 70 cm Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: zunanja stena ogrevanih prostorov proti terenu. N Z 1 PODALJŠANA APNENA MALTA POLNA OPEKA sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 PODALJŠANA APNENA MALTA , , ,023 2 POLNA OPEKA , , ,094 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 1,247 m 2 K/W U c = U + DU = 0, ,000 = 0,802 W/m 2 K Izračun kondenzacije na površini Kriterij: preprečevanje plesni Način izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem Mesec Q e j e p e Dp p i p sat (Q si ) Q si,min Q I f Rsi C Pa Pa Pa Pa C C Januar -1,0 81, ,5 20 0,643 Februar 1,0 77, ,1 20 0,688 Marec 4,0 74, ,0 20 0,622 April 8,0 73, ,4 20 0,537 Maj 13,0 74, ,1 20 0,444 Junij 16,0 76, ,8 20 0,456 Julij 18,0 75, ,7 20 0,365 Avgust 18,0 76, ,9 20 0,460 September 14,0 80, ,5 20 0,584 Oktober 9,0 82, ,8 20 0,621 November 4,0 83, ,8 20 0,676 December 0,0 83, ,5 20 0,725 f Rsi = 0,799 > R Rsi,max = 0,7253 konstrukcija ustreza glede površinske kondenzacije Izračun difuzije vodne pare V konstrukciji ne pride do kondenzacije vodne pare. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

90 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Kletna stena, d = 50 cm Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: zunanja stena ogrevanih prostorov proti terenu. N Z 1 PODALJŠANA APNENA MALTA POLNA OPEKA sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 PODALJŠANA APNENA MALTA , , ,023 2 POLNA OPEKA , , ,781 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 0,934 m 2 K/W U c = U + DU = 1, ,000 = 1,070 W/m 2 K Izračun kondenzacije na površini Kriterij: preprečevanje plesni Način izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem Mesec Q e j e p e Dp p i p sat (Q si ) Q si,min Q I f Rsi C Pa Pa Pa Pa C C Januar -1,0 81, ,5 20 0,643 Februar 1,0 77, ,1 20 0,688 Marec 4,0 74, ,0 20 0,622 April 8,0 73, ,4 20 0,537 Maj 13,0 74, ,1 20 0,444 Junij 16,0 76, ,8 20 0,456 Julij 18,0 75, ,7 20 0,365 Avgust 18,0 76, ,9 20 0,460 September 14,0 80, ,5 20 0,584 Oktober 9,0 82, ,8 20 0,621 November 4,0 83, ,8 20 0,676 December 0,0 83, ,5 20 0,725 f Rsi = 0,732 > R Rsi,max = 0,7253 konstrukcija ustreza glede površinske kondenzacije Izračun difuzije vodne pare V konstrukciji ne pride do kondenzacije vodne pare. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

91 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Tla na terenu vkopanih kleti Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe). 1 BETON sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 BETON , , ,049 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 0,219 m 2 K/W U c = U + DU = 4, ,000 = 4,566 W/m 2 K Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

92 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Tla odra Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo PARKET 2 CEMENTNI ESTRIH BETON sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 PARKET 1, , ,048 2 CEMENTNI ESTRIH , , ,029 3 BETON , , ,059 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 0,345 m 2 K/W U c = U + DU = 2, ,000 = 2,898 W/m 2 K U max = 0,350 W/m 2 K, toplotna prehodnost ni ustrezna Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

93 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Strop kotlovnice Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo LINOLEJ 2 CEMENTNI ESTRIH BETON sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 LINOLEJ 0, , ,016 2 CEMENTNI ESTRIH , , ,029 3 BETON , , ,059 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 0,313 m 2 K/W U c = U + DU = 3, ,000 = 3,193 W/m 2 K U max = 0,350 W/m 2 K, toplotna prehodnost ni ustrezna Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

94 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Strop manjše shrambe ob vhodu Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo GRANIT 2 CEMENTNI ESTRIH BETON sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 GRANIT 2, , ,006 2 CEMENTNI ESTRIH , , ,029 3 BETON , , ,059 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 0,303 m 2 K/W U c = U + DU = 3, ,000 = 3,299 W/m 2 K U max = 0,350 W/m 2 K, toplotna prehodnost ni ustrezna Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

95 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Strop proti podstrešju (predprostor, sanitarije in pisarna) Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: strop proti neogrevanemu prostoru. Z 1 MAVČNA MALTA NA TRSTIKI 2 LES - SMREKA, BOR 3 URSA ELF 3 N 2 1 sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 MAVČNA MALTA NA TRSTIKI 2, , ,043 2 LES - SMREKA, BOR 2, , ,143 3 URSA ELF 15, , ,409 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 3,735 m 2 K/W U c = U + DU = 0, ,000 = 0,268 W/m 2 K U max = 0,200 W/m 2 K, toplotna prehodnost ni ustrezna Izračun kondenzacije na površini Kriterij: preprečevanje plesni Način izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem Mesec Q e j e p e Dp p i p sat (Q si ) Q si,min Q I f Rsi C Pa Pa Pa Pa C C Januar -1,0 81, ,5 20 0,643 Februar 1,0 77, ,1 20 0,688 Marec 4,0 74, ,0 20 0,622 April 8,0 73, ,4 20 0,537 Maj 13,0 74, ,1 20 0,444 Junij 16,0 76, ,8 20 0,456 Julij 18,0 75, ,7 20 0,365 Avgust 18,0 76, ,9 20 0,460 September 14,0 80, ,5 20 0,584 Oktober 9,0 82, ,8 20 0,621 November 4,0 83, ,8 20 0,676 December 0,0 83, ,5 20 0,725 f Rsi = 0,933 > R Rsi,max = 0,7253 konstrukcija ustreza glede površinske kondenzacije Izračun difuzije vodne pare V konstrukciji ne pride do kondenzacije vodne pare. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

96 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Strop nad dvorano Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: strop proti neogrevanemu prostoru. Z 1 DESKE NA RAZMIK 2 LES - SMREKA, BOR 3 URSA ELF 3 N 2 1 sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 DESKE NA RAZMIK 1, , ,094 2 LES - SMREKA, BOR 2, , ,143 3 URSA ELF 15, , ,409 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 3,786 m 2 K/W U c = U + DU = 0, ,000 = 0,264 W/m 2 K U max = 0,200 W/m 2 K, toplotna prehodnost ni ustrezna Izračun kondenzacije na površini Kriterij: preprečevanje plesni Način izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem Mesec Q e j e p e Dp p i p sat (Q si ) Q si,min Q I f Rsi C Pa Pa Pa Pa C C Januar -1,0 81, ,5 20 0,643 Februar 1,0 77, ,1 20 0,688 Marec 4,0 74, ,0 20 0,622 April 8,0 73, ,4 20 0,537 Maj 13,0 74, ,1 20 0,444 Junij 16,0 76, ,8 20 0,456 Julij 18,0 75, ,7 20 0,365 Avgust 18,0 76, ,9 20 0,460 September 14,0 80, ,5 20 0,584 Oktober 9,0 82, ,8 20 0,621 November 4,0 83, ,8 20 0,676 December 0,0 83, ,5 20 0,725 f Rsi = 0,934 > R Rsi,max = 0,7253 konstrukcija ustreza glede površinske kondenzacije Izračun difuzije vodne pare V konstrukciji ne pride do kondenzacije vodne pare. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

97 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Strop odra Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: strop proti neogrevanemu prostoru. Z 1 MAVČNA MALTA NA TRSTIKI 2 LES - SMREKA, BOR 3 URSA ELF 3 N 2 1 sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 MAVČNA MALTA NA TRSTIKI 2, , ,043 2 LES - SMREKA, BOR 2, , ,143 3 URSA ELF 15, , ,409 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 3,735 m 2 K/W U c = U + DU = 0, ,000 = 0,268 W/m 2 K U max = 0,200 W/m 2 K, toplotna prehodnost ni ustrezna Izračun kondenzacije na površini Kriterij: preprečevanje plesni Način izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem Mesec Q e j e p e Dp p i p sat (Q si ) Q si,min Q I f Rsi C Pa Pa Pa Pa C C Januar -1,0 81, ,5 20 0,643 Februar 1,0 77, ,1 20 0,688 Marec 4,0 74, ,0 20 0,622 April 8,0 73, ,4 20 0,537 Maj 13,0 74, ,1 20 0,444 Junij 16,0 76, ,8 20 0,456 Julij 18,0 75, ,7 20 0,365 Avgust 18,0 76, ,9 20 0,460 September 14,0 80, ,5 20 0,584 Oktober 9,0 82, ,8 20 0,621 November 4,0 83, ,8 20 0,676 December 0,0 83, ,5 20 0,725 f Rsi = 0,933 > R Rsi,max = 0,7253 konstrukcija ustreza glede površinske kondenzacije Izračun difuzije vodne pare V konstrukciji ne pride do kondenzacije vodne pare. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

98 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Strop nad zaodrjem (tehnični del s hodnikom) Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: strop proti neogrevanemu prostoru. Z 1 LESENA OBLOGA 2 LES - SMREKA, BOR 3 URSA ELF 3 N 2 1 sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 LESENA OBLOGA 2, , ,157 2 LES - SMREKA, BOR 2, , ,143 3 URSA ELF 15, , ,409 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 3,849 m 2 K/W U c = U + DU = 0, ,000 = 0,260 W/m 2 K U max = 0,200 W/m 2 K, toplotna prehodnost ni ustrezna Izračun kondenzacije na površini Kriterij: preprečevanje plesni Način izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem Mesec Q e j e p e Dp p i p sat (Q si ) Q si,min Q I f Rsi C Pa Pa Pa Pa C C Januar -1,0 81, ,5 20 0,643 Februar 1,0 77, ,1 20 0,688 Marec 4,0 74, ,0 20 0,622 April 8,0 73, ,4 20 0,537 Maj 13,0 74, ,1 20 0,444 Junij 16,0 76, ,8 20 0,456 Julij 18,0 75, ,7 20 0,365 Avgust 18,0 76, ,9 20 0,460 September 14,0 80, ,5 20 0,584 Oktober 9,0 82, ,8 20 0,621 November 4,0 83, ,8 20 0,676 December 0,0 83, ,5 20 0,725 f Rsi = 0,935 > R Rsi,max = 0,7253 konstrukcija ustreza glede površinske kondenzacije Izračun difuzije vodne pare V konstrukciji ne pride do kondenzacije vodne pare. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

99 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Strop nad zaodrjem (garderoba s sanitarijami) Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: strop proti neogrevanemu prostoru. Z 1 MAVČNA MALTA NA TRSTIKI 2 DESKE NA RAZMIK 3 URSA ELF 3 N 2 1 sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 MAVČNA MALTA NA TRSTIKI 2, , ,043 2 DESKE NA RAZMIK 2, , ,125 3 URSA ELF 15, , ,409 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 3,717 m 2 K/W U c = U + DU = 0, ,000 = 0,269 W/m 2 K U max = 0,200 W/m 2 K, toplotna prehodnost ni ustrezna Izračun kondenzacije na površini Kriterij: preprečevanje plesni Način izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem Mesec Q e j e p e Dp p i p sat (Q si ) Q si,min Q I f Rsi C Pa Pa Pa Pa C C Januar -1,0 81, ,5 20 0,643 Februar 1,0 77, ,1 20 0,688 Marec 4,0 74, ,0 20 0,622 April 8,0 73, ,4 20 0,537 Maj 13,0 74, ,1 20 0,444 Junij 16,0 76, ,8 20 0,456 Julij 18,0 75, ,7 20 0,365 Avgust 18,0 76, ,9 20 0,460 September 14,0 80, ,5 20 0,584 Oktober 9,0 82, ,8 20 0,621 November 4,0 83, ,8 20 0,676 December 0,0 83, ,5 20 0,725 f Rsi = 0,933 > R Rsi,max = 0,7253 konstrukcija ustreza glede površinske kondenzacije Izračun difuzije vodne pare V konstrukciji ne pride do kondenzacije vodne pare. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

100 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Streha Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: strop v sestavi ravne ali poševne strehe (ravne ali poševne strehe). Z 1 STREŠNIKI 1 N sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 STREŠNIKI 2, , ,020 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 0,160 m 2 K/W U c = U + DU = 6, ,000 = 6,242 W/m 2 K U max = 0,200 W/m 2 K, toplotna prehodnost ni ustrezna Izračun kondenzacije na površini Kriterij: preprečevanje plesni Način izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem Mesec Q e j e p e Dp p i p sat (Q si ) Q si,min Q I f Rsi C Pa Pa Pa Pa C C Januar -1,0 81, ,5 20 0,643 Februar 1,0 77, ,1 20 0,688 Marec 4,0 74, ,0 20 0,622 April 8,0 73, ,4 20 0,537 Maj 13,0 74, ,1 20 0,444 Junij 16,0 76, ,8 20 0,456 Julij 18,0 75, ,7 20 0,365 Avgust 18,0 76, ,9 20 0,460 September 14,0 80, ,5 20 0,584 Oktober 9,0 82, ,8 20 0,621 November 4,0 83, ,8 20 0,676 December 0,0 83, ,5 20 0,725 f Rsi = -0,561 <= R Rsi,max <= 0,7253 konstrukcija ne ustreza glede površinske kondenzacije Izračun difuzije vodne pare V konstrukciji pride do kondenzacije vodne pare. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

101 Izračun kondenzacije in akumulacije vodne pare Ravnina 0 Mesec g c M a g c M a kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 Januar 0,000 0,000 0,000 0,000 Februar 0,000 0,000 0,000 0,000 Marec 0,000 0,000 0,000 0,000 April 0,000 0,000 0,000 0,000 Maj 0,000 0,000 0,000 0,000 Junij 0,000 0,000 0,000 0,000 Julij 0,000 0,000 0,000 0,000 Avgust 0,000 0,000 0,000 0,000 September 0,000 0,000 0,000 0,000 Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000 November 0,000 0,000 0,000 0,000 December 0,000 0,000 0,000 0,000 Skupna količina kondenzata je manjša o 1,0 kg/m 2. Notranja kondenzacija v konstrukciji je v dovoljenih mejah. PROZORNE KONSTRUKCIJE Konstrukcija F fr U U max Ustreza W/m 2 K W/m 2 K Lesena okna z dvojno zasteklitvijo 0,30 2,90 1,30 NE NEPROZORNA ZUNANJA VRATA Naziv U U max Ustreza Lesena vhodna vrata 3,000 1,600 NE Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

102 PODATKI O CONI - Privzeta cona Kondicionirana prostornina cone V e : 1.963,80 m 3 Neto ogrevana prostornina cone V: 1.571,00 m 3 Uporabna površina cone A k : 325,20 m 2 Dolžina cone: Širina cone: Višina etaže: 27,30 m 13,90 m 3,00 m Število etaž: 2,00 Ogrevanje: Način delovanja: cona je ogrevana Notranja projektna temperatura ogrevanja: 18,00 C Notranja projektna temperatura hlajenja: 26,00 C Dnevno število ur z normalnim ogrevanjem: Število dni v tednu z normalnim hlajenjem: Način znižanja temperature ob koncu tedna: neprekinjeno delovanje 6,00 h 0 dni Mejna temperatura znižanja: 15,00 C Urna izmenjava zraka: 0,50 h -1 Površina toplotnega ovoja cone A: 813,50 m 2 znižanje temperature ogrevanja Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

103 SPECIFIČNE TRANSMISIJSKE TOPLOTNE IZGUBE Toplotne izgube skozi zunanje površine Transmisijske toplotne izgube skozi zunanje površine Neprozorne površine Oznaka orientacija naklon ploščina U topl.izgube m 2 W/Km 2 W/K Zunanji zid, opeka, 50 cm S ,90 1, ,37 Zunanji zid, opeka, 50 cm V 90 67,50 1,075 72,56 Zunanji zid, opeka, 50 cm J ,40 1, ,01 Zunanji zid, opeka, 35 cm S 90 27,70 1,436 39,78 Zunanji zid, opeka, 35 cm V 90 7,60 1,436 10,91 Zunanji zid, opeka, 35 cm J 90 27,70 1,436 39,78 Zunanji zid, opeka, 35 cm Z 90 23,50 1,436 33,75 Zunanja stena proti šoli Z 90 24,50 1,436 0,00 Lesena vhodna vrata S 90 3,80 3,000 11,40 Lesena vhodna vrata V 90 4,10 3,000 12,30 Skupaj 400,70 450,85 Prozorne površine Oznaka orientacija naklon ploščina U topl.izgube m 2 W/Km 2 W/K Lesena okna z dvojno zasteklitvijo S 90 11,20 2,900 32,48 Lesena okna z dvojno zasteklitvijo V 90 5,80 2,900 16,82 Lesena okna z dvojno zasteklitvijo J 90 26,50 2,900 76,85 Skupaj 43,50 126,15 Skupne transmisijske toplotne izgube skozi zunanje površine S A i * U i = 577,00 W/K. Toplotni mostovi Vpliv toplotnih mostov je upoštevan na poenostavljen način, s povečanjem toplotne prehodnosti celotnega ovoja stavbe za 0.06 W/m 2 K. Transmisijske toplotne izgube skozi toplotne mostove znašajo 48,81 W/K. Transmisijske toplotne izgube skozi zunanji ovoj cone L D L D = S A i * U i + S l k * Y k + S c j = 577,00 W/K + 48,81 W/K = 625,81 W/K Toplotne izgube skozi zidove in tla v terenu Tla v kleti Oznaka Ploščina U i U max Ustr. (m 2 ) (W/m 2 K) (W/m 2 K) strop nad neogrevano kletjo - Manjša shramba ob vhodu 13,7 1,390 0,350 NE Toplotne izgube Oznaka topl.izgube W/K Manjša shramba ob vhodu 19,05 L S = 19,05 W/K. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

104 Toplotne izgube skozi neogrevane prostore Površine med ogrevanim in neogrevanim delom Oznaka Površina U i U max (m 2 ) (W/m 2 K) (W/m 2 K) Strop proti podstrešju (predprostor, sanitarije in 89,10 0,268 0,20 Nosilci med dvorano in podstrešjem 7,90 2,418 0,28 Strop nad dvorano 85,10 0,264 0,20 Strop odra 70,00 0,268 0,20 Nosilci med dvorano in podstrešjem 7,90 2,418 0,28 Strop nad zaodrjem (tehnični del s hodnikom) 21,10 0,260 0,20 Strop nad zaodrjem (garderoba s sanitarijami) 21,20 0,269 0,20 Strop kotlovnice 17,40 3,193 0,35 Tla odra 42,20 2,898 0,35 Stena proti dvorani 7,00 1,075 0,28 Stena proti kotlovnici šole 11,20 1,070 0,35 Toplotne izgube Neogrevani prostor H U W/K Podstrešje nad pisarno, sanitarijami in predprosto 40,303 Podstrešje nad dvorano 21,896 Podstrešje nad odrom 35,652 Podstrešje nad zaodrjem (tehnični del in hodnik) 5,283 Podstrešje nad zaodrjem (garderoba s sanitarijami 5,478 Kotlovnica 29,207 Pododrje 29,363 H U = 167,18 W/K. TRANSMISIJSKE IZGUBE H T = L D + L S + H U = 625,81 W/K + 19,05 W/K + 167,18 W/K = 812,04 W/K. TOPLOTNE IZGUBE ZARADI PREZRAČEVANJA Neto prostornina ogrevanega dela V e = 1.571,00 m 3, urna izmenjava zraka n = 0,50 h -1. Toplotne izgube zaradi prezračevanja H V = 267,07 W/K. KOEFICIENT SKUPNIH TOPLOTNIH IZGUB H = H T + H V = 812,04 W/K + 267,07 W/K = 1.079,11 W/K. KOEFICIENT TRANSMISIJSKIH TOPLOTNIH IZGUB PO ENOTI POVRŠINE OVOJA Površina ovoja ogrevanega dela A = 813,50 m 2 H ' = H / A = 0,998 T T W/m2 K Največji dovoljeni H' = 0,430 W/m 2 K T,max Koeficient specifičnih toplotnih izgub ne ustreza zahtevam pravilnika. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

105 NOTRANJI DOBITKI Prispevek notranjih toplotnih virov se upošteva z vrednostjo 4 W/m 2 na enoto neto uporabne površine. Q i = 1.300,80 W. DOBITKI SONČNEGA SEVANJA Konstrukcija Površina Orie. Nagib Faktor zasen. [m 2 ] [ ] Lesena okna z dvojno zasteklitvijo 11,20 S 90 1,00 Lesena okna z dvojno zasteklitvijo 5,80 V 90 1,00 Lesena okna z dvojno zasteklitvijo 26,50 J 90 1,00 Toplotni dobitki sončnega sevanja v ogrevalnem obdobju: kwh. Toplotni dobitki sončnega sevanja izven ogrevalnega obdobja: kwh. ZAŠČITA PRED PREGREVANJEM Konstrukcija Orie. g gmax Ustreznost Lesena okna z dvojno zasteklitvijo V 0,68 0,50 NE Lesena okna z dvojno zasteklitvijo J 0,68 0,50 NE Zaščita pred pregrevanjem NI ustrezna. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

106 SPECIFIČNE TRANSMISIJSKE TOPLOTNE IZGUBE STAVBE Transmisijske toplotne izgube skozi zunanji ovoj stavbe L D L D = S A i * U i + S l k * Y k + S c j = 577,00 W/K + 48,81 W/K = 625,81 W/K Vpliv toplotnih mostov se upošteva na poenostavljen način, s povečanjem toplotne prehodnosti celotnega ovoja DU TM = 0.06 W/m 2 K. TRANSMISIJSKE IZGUBE STAVBE H = L + L + H = 625,81 W/K + 19,05 W/K + 167,18 W/K = 812,04 W/K. T D S U TOPLOTNE IZGUBE STAVBE ZARADI PREZRAČEVANJA Toplotne izgube zaradi prezračevanja H V = 267,07 W/K. KOEFICIENT SKUPNIH TOPLOTNIH IZGUB STAVBE H = H + H = 812,04 W/K + 267,07 W/K = 1.079,11 W/K. T V KOEFICIENT TRANSMISIJSKIH TOPLOTNIH IZGUB STAVBE PO ENOTI POVRŠINE OVOJA Površina ovoja ogrevanega dela A = 813,50 m 2 H ' = H / A = 0,998 W/m 2 K T T Največji dovoljeni H' = 0,419 W/m 2 K T,max Koeficient specifičnih toplotnih izgub ne ustreza zahtevam pravilnika. NOTRANJI DOBITKI Q = 1.300,80 W. i DOBITKI SONČNEGA SEVANJA Toplotni dobitki sončnega sevanja v ogrevalnem obdobju: kwh. Toplotni dobitki sončnega sevanja izven ogrevalnega obdobja: kwh. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

107 POTREBNA ENERGIJA ZA OGREVANJE STAVBE Q H,tr Q H,ve Q H,ht Q H,sol Q H,int Q H,rev Q H,gn g H h H,gn a H,red Q NH Q em,en Mesec kwh kwh kwh kwh kwh kwh kwh kwh kwh Januar ,11 1,00 0, Februar ,14 1,00 0, Marec ,18 1,00 0, April ,28 1,00 0, Maj ,52 1,00 0, Junij ,31 0,76 0, Julij ,00 0,00 1, Avgust ,00 0,00 1, September ,65 1,00 0, Oktober ,25 1,00 0, November ,14 1,00 0, December ,10 1,00 0, Skupaj ,00 0,00 0, Za izračun je privzet poenostavljeni pristop upoštevanja vračljivih toplotnih izgub sistemov. Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje stavbe Q NH = kwh/a. Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje, preračunana na enoto prostornine ogrevanega dela Q NH /V e = 18,273 kwh/m 3 a. Največja dovoljena letna potrebna toplotna energija za ogrevanje, preračunana na enoto prostornine ogrevanega dela Q NH /V e, max = 9,157 kwh/m 3 a. Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje ne ustreza zahtevam pravilnika. POTREBNA ENERGIJA ZA HLAJENJE STAVBE Q C,tr Q C,ve Q C,ht Q C,int Q C,sol Q C,gn g C h C,gn a C,red Q NC Mesec kwh kwh kwh kwh kwh kwh kwh Januar ,00 0,00 1,00 0 Februar ,00 0,00 1,00 0 Marec ,00 0,00 1,00 0 April ,00 0,00 1,00 0 Maj ,00 0,00 1,00 0 Junij ,26 0,26 1,00 0 Julij ,33 0,33 1,00 0 Avgust ,34 0,34 1,00 0 September ,22 0,22 1,00 0 Oktober ,00 0,00 1,00 0 November ,00 0,00 1,00 0 December ,00 0,00 1,00 0 Skupaj ,00 0,00 0,00 0 Letna potrebna energija za hlajenje Q NC = 0 kwh/a. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

108 OGREVALNI PODSISTEM Podsistem ogrevala: Radiatorsko ogrevanje Vrsta ogrevala: prostostoječa ogrevala Cona: Vse cone Standardna temperatura ogrevnega medija: radiatorji, konvektorji 90 / 70 Regulacija temperature prostora: P-regulator (1 K) Način vgradnje ogreval: ogrevala ob zunanji steni, normalna zunanja okna Regulacija temperature prostora: P-regulator (1 K) Nazivna moč črpalke: moč črpalke ni poznana Število črpalk: 0 Nazivna moč regulatorja: 0,00 W Nazivna moč ventilatorja: 0,00 W Število ventilatorjev: 0 Dodatna električna energija: Vrnjena dodatna električna energija: Dodatne toplotne izgube: V ogrevala vnesena toplota: Potrebna toplotna oddaja ogreval: W h,em = 0,00 kwh Q rhh,em = 0,00 kwh Q h,em,l = 4.844,46 kwh Q h,em,in = ,37 kwh Q h,em,in = ,91 kwh RAZSVETLJAVA Način izračuna: poenostavljen izračun letne dovedene energije za razsvetljavo za stanovanjske stavbe. Vrsta svetil v stavbi: pretežna uporaba sijalk Potrebna energija za razsvetljavo: Q f,l = 1.219,50 kwh RAZVOD OGREVALNEGA SISTEMA Razvodni sistem: Razvodni sistem Ogrevalni sistem: Radiatorsko ogrevanje Način delovanja: neprekinjeno delovanje Vrsta razvodnega sistema: dvocevni sistem Tlačni padec: 0,00 Hidravlična uravnoteženst: hidravlično neuravnotežen sistem Dodatek pri ploskovnem ogrevanju: 0,00 kpa Regulacija črpalke: delta p je konstanten Moč črpalke: 350,00 W Namestitev dvižnega in priključnega voda: namestitev pretežno v notranjih stenah Izolacija razvodnih cevi: cevi niso izolirane Namestitev horizontalnega razvoda: horizonatalni razvod v ogrevanem prostoru Izolacija zunanjega zidu: zunanji zid je neizoliran Cone, po katerih poteka razvod: Privzeta cona Dolžine cevi, dolžinska toplotna prehodnost: Cona Lv - cevi v ogrevanem prostoru 72,93 m 0,000 W/mK Cona Lv - cevi v neogrevanem prostoru 0,00 m 0,000 W/mK Cona Ls - cevi v notranji steni 56,92 m 0,000 m Cona Ls - cevi v zunanjem zidu 0,00 m 0,000 / 0,000 W/mK Cona Lsl 417,42 m 0,000 W/mK Potrebna električna energija za razvodni podsistem: Vrnjene toplotne izgube: Nevrnjene toplotne izgube: Toplotne izgube razvodnega sistema: V razvodni sistem vrnjena toplota: V okolico koristno vrnjena toplota: V razvodni sistem vnesena toplota: W h,d,e = 59,56 kwh Q h,d,rhh = 5.670,43 kwh Q h,d,uhh = 0,00 kwh Q h,d = 5.670,43 kwh Q d,rhh = 14,89 kwh Q rhh,d = 5.685,32 kwh Q h,in,d = ,48 kwh Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

109 KURILNE NAPRAVE Način priklučitve generatorjev: Kurilna naprava: Energent: Priprava tople vode: SPTE naprava: Regulacija kurilne naprave: Namestitev kurilne naprave: Regulacija kotla: Vrsta kotla: vzporedna Kotel na ZP zemeljski plin kurilna naprava nima funkcije priprave tople vode kurilna naprava ni SPTE sistem v odvisnosti od notranje temperature v kotlovnici konstantna temperatura standardni kotel Nazivna moč kotla: 43,49 kw Nazivna moč kotla pri 30% obremenitvi: 12,40 kw Izkoristek kotla pri 100% obremenitvi in testnih pogojih: 0,87 Izkoristek kotla pri 30% obremenitvi in testnih pogojih: 0,85 Toplotne izgube v času obratovalne pripravljenosti: 0,52 kwh Toplotne izgube akumulatorja pri pogojih preizkušanja: 0,00 kwh Nazivni volumen akumulatorja: 0,00 l Razvodni sistemi, v katere je vnesena toplota: Razvodni sistem Skupne toplotne izgube: Pomožna električna energija: Vrnjena električna energija: Toplotne izgube skozi ovoj generatorja toplote: Skupne vrnjene izgube: V kotel z gorivom vnesena toplota: Toplotne izgube akumulatorja toplote: Vrnjene izgube akumulatorja toplote: Potrebna dodatna električna energija za polnjenje akumulatorja: Q h,g,l = ,05 kwh W h,g,aux = 0,00 kwh Q h,g,rhh,aux = 0,00 kwh Q h,g,rhh,env = 451,08 kwh Q rhh,g = 451,08 kwh Q h,in,g = ,31 kwh Q h,s,l = 0,00 kwh Q h,s,rhh = 0,00 kwh Q h,s,aux = 0,00 kwh PRIPRAVA TOPLE VODE Opis: Priprava tople vode Energent: električna energija Cirkulacija: sistem za toplo vodo brez cirkulacije Število dni zagotavljanja tople vode v tednu: 5,00 Vrsta stavbe: poslovna / pisarne Površina pisarn: 21,80 m 2 Namestitev priključnega voda: standardni Izolacija razvoda: razvod ni izoliran Izolacija zunanjega zidu: zunanji zid je neizoliran Cone, po katerih poteka razvodni sistem: Privzeta cona Dolžine cevi, dolžinska toplotna prehodnost: Cona Lv - cevi v ogrevanem prostoru 51,02 m 2,000 W/mK Cona Lv - cevi v neogrevanem prostoru 0,00 m 2,000 W/mK Cona Ls - cevi v notranji steni 1,00 m 2,000 W/mK Cona Ls - cevi v zunanjem zidu 0,00 m 1,000 / 0,900 W/mK Cona Lsl 1,00 m 2,000 W/mK Namestitev hranilnika: Tip hranilnika: Dnevne toplotne izgube hranilnika v stanju obrat. pripr.: grelnik in hranilnik nista v istem prostoru z električnim grelnikom neposr. ogrevani 0,29 kwh Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

110 Potrebna toplota za pripravo tople vode: Potrebna toplota grelnika za toplo vodo: Vrnjene toplotne izgube sistema za toplo vodo: Skupne toplotne izgube sistema za toplo vodo: Skupne vrnjene toplotne izgube: Q w = 170,51 kwh Q w,out,g = 1.574,72 kwh Q rww = 0,00 kwh Q tw = 1.404,22 kwh Q w,reg = 1.061,82 kwh Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

111 POTREBNA TOPLOTA Toplotni dobitki pri ogrevanju Transmisijske izgube pri ogrevanju Potrebna toplota za ogrevanje Toplotni dobitki pri hlajenju Transmisijske izgube pri hlajenju Potrebna toplota za hlajenje Potrebna toplota za pripravo tople vode Q H,gn = ,20 kwh Q = ,86 kwh H,ht Q = ,91 kwh H,nd Q = 6.138,96 kwh C,gn Q = ,13 kwh C,ht Q = 0,31 kwh C,nd Q = 1.574,72 kwh W,nd Potrebna toplota na neto uporabno površino Potrebna toplota za ogrevanje na enoto ogrevanje prostornine Potreben hlad na neto uporabno površino Potreben hlad na enoto ogrevane prostornine Q /A = 110,35 kwh/m 2 a NH u Q /V = 18,27 kwh/m 3 a NH e Q /A = 0,00 kwh/m 2 a NC u Q /V = 0,00 kwh/m 3 a NC e DOVEDENA ENERGIJA Dovedena energija za ogrevanje Dovedena energija za hlajenje Dovedena energija za prezračevanje Dovedena energija za ovlaževanje Dovedena energija za pripravo tople vode Dovedena energija za razsvetljavo Dovedena energija fotonapetostnega sistema Dovedena pomožna energija za delovanje sistemov Dovedena energija za delovanje stavbe Q = ,31 kwh f,h,skupni Q = 0,00 kwh f,c,skupni Q = 0,00 kwh f,v Q = 0,00 kwh f,st Q = 1.574,72 kwh f,w Q = 1.219,50 kwh f,l Q = 0,00 kwh f,pv Q = 59,56 kwh f,aux Q = ,10 kwh f PRIMARNA ENERGIJA zemeljski plin električna energija ,74 kwh 7.134,46 kwh Letna raba primarne energije Letna raba primarne energije na neto uporabno površino Letna raba primarne energije na enoto ogrevane prostornine Q p = ,21 kwh Q p /A u = 189,456 kwh/m 2 a Q p /V e = 31,373 kwh/m 3 a EMISIJA CO 2 zemeljski plin električna energija 9.904,86 kg 1.512,51 kg Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

112 Letna emisija CO 2 Letna emisija CO 2 na neto uporabno površino Letna emisija CO 2 na enoto ogrevane prostornine ,37 kg 35,109 kg/m 2 a 5,814 kg/m 3 a ZAGOTAVLJANJE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe, preračunana na enoto kondic. prostornine, je najmanj za 30 % manjša od mejne vrednosti 200 % NE POTREBNA ENERGIJA ZA STAVBO C1 C2 C3 C4 C5 Ogrevanje Hlajenje Topla voda Občutena Latentna Občutena Latentna toplota toplota (navlaž.) toplota toplota (razvlaž.) L1 Toplotni dobitki in in vrnjene toplotne izgube L2 Prehod toplote L3 Toplotne potrebe SISTEMSKE TOPLOTNE IZGUBE IN POMOŽNA ENERGIJA C1 C2 C3 C4 C5 Ogrevanje Hlajenje Topla voda Prezračevanje Razsvetljava L4 Električna energija L5 Toplotne izgube L6 Vrnjene toplotne izgube L7 V razvodni sistem oddana toplota Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

113 EMISIJA CO 2 C1 C2 C3 PROIZVEDENA ENERGIJA C1 Vrsta generatorja Kotel na ZP Sistem oskrbe ogrevanje L8 Toplotna oddaja L9 Pomožna energija 0 L10 Toplotne izgube L11 Vrnjena toplota 451 L12 Vnesena energija L13 Prozvedena elektrika 0 L14 Energent zemeljski plin PORABA PRIMARNE ENERGIJE C1 C2 C3 Dovedena energija zemeljski plin električna energija Skupaj L1 Dovedena energija L2 Faktor pretvorbe 1,1 2,5 L3 Obtežena vrednost Oddana energija električna energija toplotna energija L4 Oddana energija 0 L5 Faktor pretvorbe 2,5 L6 Obtežena vrednost 0 0 L7 Iznos Dovedena energija zemeljski plin električna energija Skupaj L1 Dovedena energija L2 Faktor pretvorbe 0,20 0,53 L3 Emisija CO Oddana energija električna energija toplotna energija L4 Oddana energija 0 L5 Faktor pretvorbe 0,53 L6 Emisija CO L7 Iznos Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

114 SKUPNA RABA ENERGIJE IN EMISIJA CO 2 ZA IZRAČUN ENERGIJSKEGA RAZREDA Toplotne potrebe stavbe Učinkovitost sistemov Dovedena energija Energijski razred (brez sistemov) (toplotne-vrnjene izgube) (vsebovana v energentih) (obtežena količina) Q H,nd = Q HW,ls,nd = E elek = SE P,del,i = Q H,hum,nd = 0 Q C,ls,nd = 0 Sm CO2,exp,i = Q W,nd = El. energija = Q C,nd = 0 W HW = 60 Q C,dhum,nd = 0 W C = 0 E L = E V = 0 Oddana energija (neobteženi energenti) Q T,exp = 0 SE P,exp,i = 0 E el,exp = 0 Sm CO2,exp,i = 0 Proizvedena obnovljiva energija Q H,gen,out = 0 E el,gen,out = 0 E P = m CO2 = Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

115 Datum: Stavba in lokacija: Kulturni dom Tabor Logatec Kamera: FLIR E60bx Termografist: Matej Pahor Termografija - Kultruni dom Tabor Logatec Povzetek: Termografska analiza stavbe je pokazala, da prihaja do toplotnih izgub in s tem povišanih temperatur na površini elementov zaradi prehoda toplote skozi stavbno pohištvo in toplotno neizolirane zunanje zidove stavbe. Območja povišanih površinskih temperatur se pojavljajo na fasadi pod okni, na stikih zidov in stropnih (strešnih) konstrukcij ter predvsem na površini zasteklitev in okenskih okvirjev. 1/8

116 Datum: Stavba in lokacija: Kulturni dom Tabor Logatec Kamera: FLIR E60bx Termografist: Matej Pahor Measurements C Sp1-2,4 Sp2 0,3 Sp3 1,0 RH 1 69,7 % Air 1 0,2 C Parameters Emissivity 0.95 Refl. temp. 11 C :33:41 C 6,3 Sp2 Sp3 Sp1-20,3 FLIR1672.jpg FLIR E60bx Frontalna fasada stavbe izkazuje povišane površinske temperature na mestu vgrajenih preklad nad okni ter na površini zasteklitev ter okvirjev vgrajenega stavbnega pohištva. 2/8

117 Datum: Stavba in lokacija: Kulturni dom Tabor Logatec Kamera: FLIR E60bx Termografist: Matej Pahor Measurements C Sp1-3,1 Sp2 0,8 Sp3-2,7 RH 1 69,6 % Air 1 0,5 C Parameters Emissivity 0.95 Refl. temp. 11 C :33:55 C 2,1 Sp2 Sp3 Sp1-18,0 FLIR1673.jpg FLIR E60bx Termografska slika vogala severne in vzhodne fasade. Povišana površinska temperatura je vidna na prekladah nad okni. 3/8

118 Datum: Stavba in lokacija: Kulturni dom Tabor Logatec Kamera: FLIR E60bx Termografist: Matej Pahor Measurements C Sp1-2,5 Sp2-1,1 Sp3-0,8 Sp4 0,5 RH 1 70,5 % Air 1 0,4 C :34:23 C 1,0 Sp2 Sp3 Parameters Emissivity 0.95 Refl. temp. 11 C Sp1 Sp4-7,0 FLIR1675.jpg FLIR E60bx Measurements C Sp1-1,7 Sp2 0,1 Sp3 0,0 RH 1 72,2 % Air 1-0,1 C Parameters Emissivity 0.95 Refl. temp. 11 C :35:16 C 4,0 Sp2 Sp3 Sp1-15,3 FLIR1677.jpg FLIR E60bx Na termografski sliki je prikazana severna fasada stavbe. Prehod toplote je povečan skozi preklade nad okni in vrati ter skozi stavbno pohitšvo. 4/8

119 Datum: Stavba in lokacija: Kulturni dom Tabor Logatec Kamera: FLIR E60bx Termografist: Matej Pahor Measurements C Sp1-1,5 Sp2-0,4 Sp3 0,1 RH 1 72,2 % Air 1-0,5 C Parameters Emissivity 0.95 Refl. temp. 11 C :36:14 C 3,7 Sp3 Sp1 Sp2-14,7 FLIR1680.jpg FLIR E60bx Del severne fasade (enoetažen prehod iz dvorane v zaodrje in kotlovnico). Zaradi vgrajenih radiatorjev pod okni območje na površini fasade izkazuje višje površinske temperature v primerjavi s preostalim delom fasade. V točki Sp3 (preklada) je temperatura na fasadi višja za 1,5 C v primerjavi s točko Sp1. 5/8

120 Datum: Stavba in lokacija: Kulturni dom Tabor Logatec Kamera: FLIR E60bx Termografist: Matej Pahor Measurements C Sp1 0,8 Sp2-0,4 Sp3-2,0 RH 1 71,8 % Air 1 0,5 C :40:15 C 3,1 Sp2 Parameters Emissivity 0.95 Refl. temp. 11 C Sp1 Sp3-8,8 FLIR1693.jpg FLIR E60bx Measurements C Sp1 0,3 Sp2 0,2 Sp3-1,8 Sp4 1,0 RH 1 74,5 % Air 1 0 C Parameters Emissivity 0.95 Refl. temp. 11 C :39:52 C 3,3 Sp4 Sp3 Sp2 Sp1-13,2 FLIR1691.jpg FLIR E60bx Ovoj na južni fasade izkazuje podobne lastnosti kot predhodno opisane fasade. Na spodnji sliki je pod okni povečan prehod toplote zaradi vgrajenih radiatorjev na notranji strani v sanitarijah. 6/8

121 Datum: Stavba in lokacija: Kulturni dom Tabor Logatec Kamera: FLIR E60bx Termografist: Matej Pahor Measurements C Sp1-1,8 Sp2-0,7 RH 1 76,4 % Air 1-0,6 C :42:29 C 0,0 Parameters Emissivity 0.95 Refl. temp. 11 C Sp2 Sp1-5,1 FLIR1698.jpg FLIR E60bx Measurements C Sp1 0,3 Sp2 0,4 Sp3-1,9 RH 1 75,4 % Air 1-0,7 C :42:00 C 1,1 Sp2 Parameters Emissivity 0.95 Refl. temp. 11 C Sp1 Sp3-4,5 FLIR1696.jpg FLIR E60bx Polkrožna okna na južni fasadi imajo velik doprinos h transmisijskim toplotnim izgubam, saj so z vidika energetske učinkovitosti neprimerna, kar se kaže tudi v povišanih temperaturah na površini zasteklitev. 7/8

122 Datum: Stavba in lokacija: Kulturni dom Tabor Logatec Kamera: FLIR E60bx Termografist: Matej Pahor Measurements C Sp1 0,5 Sp2-0,3 Sp3-3,6 RH 1 75,7 % Air 1-0,4 C :42:43 C 2,1 Parameters Emissivity 0.95 Refl. temp. 11 C Sp2 Sp3 Sp1-10,4 FLIR1699.jpg FLIR E60bx Measurements C Sp1-2,1 Sp2 0,7 RH 1 75,0 % Air 1-0,9 C :43:08 C 0,9 Parameters Emissivity 0.95 Refl. temp. 11 C Sp2 Sp1-13,4 FLIR1701.jpg FLIR E60bx Do toplotnih izgub skozi zunanje zidove garderobe na južni strani stavbe prihaja predvsem na stiku stavbnega pohištva in zunanjih zidov ter na stiku strehe in zunanje stene. Temperaturna razlika med točkama na sliki Sp1 in Sp2 je okoli 3 C. 8/8

123

124

125

126

127

128

129

130

131

132

133

134

135

136

137

138

139

140

141

142

143

144

145

146

147

148