LETNO POROČILO ZA LETO 2015

Transcript

1 LETNO POROČILO ZA LETO 2015 POSLOVNO POROČILO PRIPRAVIL: Zvonko Kustec - ravnatelj RAČUNOVODSKO POROČILO PRIPRAVILA: Brigita Berič - računovodkinja Ljutomer, februar 2016 Zvonko Kustec Svet šole je Letno poročilo za leto 2015 obravnaval 18. februarja 2016 na svoji 2. seji v šolskem letu 2015/2016. Predsednica Sveta šole Suzana Rauter, prof.

2 1 od 65 strani VSEBINA 1. POSLANSTVO IN VIZIJA ŠOLE PREDSTAVITEV ŠOLE KRATKA PREDSTAVITEV ORGANIZIRANOST IN PREDSTAVITEV ODGOVORNIH OSEB OKOLJE, V KATEREM ZAVOD DELUJE SPLOŠNI DEL POSLOVNEGA POROČILA POROČILO RAVNATELJA POROČILO SVETA ZAVODA IN SVETA STARŠEV GLAVNI PODATKI O POSLOVANJU POSEBNI DEL POSLOVNEGA POROČILA OPISNA POROČILA O IZVEDBI PROGRAMOV, DEJAVNOSTI, PROJEKTOV POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH BILANCA STANJA S PRILOGAMA IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV IZKAZ RAČUNA FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IZKAZ RAČUNA FINANCIRANJA RAZKRITJA K IZKAZOM ZAKLJUČNI DEL... 64

3 2 od 65 strani 1. POSLANSTVO IN VIZIJA ŠOLE Za Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer je že več kot 50 let delovanja. Tudi v preteklem poslovnem letu smo sledili viziji, ki smo jo sprejeli vsi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa na gimnaziji, ki smo jo zajeli v naslednji slogan šole:»z znanjem ponosni v prihodnost.«smo zavod, ki že več kot 50 let izobražuje mladino v tem prostoru. Našim udeležencem izobraževanja in zaposlenim želimo nuditi najboljše pogoje za njihovo osebnostno in poklicno rast, zato smo odprti za vse pobude, ki bi popestrile in kvalitetno dvignile izobraževanje. Vključujemo se v domače in mednarodne projekte. Vse to počnemo z namenom biti med najboljšimi. Pri tem poslanstvu smo: 1. strpni, 2. se spoštujemo in smo iskreni, 3. vnašamo življenjskost, toplino, vedrino in prijaznost drug do drugega, 4. zaupamo vase in v druge, 5. ohranjamo humane odnose, 6. sledimo novim spoznanjem in poglabljamo svoje strokovno znanje, ki ga posredujemo našim izobraževalcem, 7. vključujemo in odpiramo se v okolje, 8. izkušnje iz preteklosti povezujemo s sedanjostjo, 9. z lastnim razmišljanjem razvijamo svoj stil dela (ustvarjalno, svobodno, kritično in odgovorno), 10. zaupamo v svoje delo, pri katerem smo odprti in dinamični, vnašamo nove oblike in metode dela ter sodelujemo drug z drugim, 11. razvijamo, sprejemamo in dopuščamo drugačnost, 12. stalno uvajamo najnovejše pedagoške in andragoške pristope. Smo zavod odprtih ljudi do vseh, ki želijo dobiti kvalitetno izobrazbo na inovativen način. Naši delovni načrti ponujajo zbir možnosti in rešitev pouka ter izbirnih dejavnosti, ki omogočajo dijakinjam in dijakom raznovrstno razvijanje in dokazovanje v šolskih ter obšolskih dejavnostih, v smislu pridobivanja kakovostnega znanja, inovativnega pristopa in vzgoje, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in sodelovanju, kar vodi do uspeha v življenju.

4 3 od 65 strani 2. PREDSTAVITEV ŠOLE 2.1. Kratka predstavitev Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer je javni vzgojno-izobraževalni zavod, ki ga je ustanovila vlada Republike Slovenije. Zadnji Sklep o ustanovitvi je vlada Republike Slovenije izdala po spremembi ZOFVI-ja, in sicer 2. septembra Šola je ustanovljena za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki se opravlja kot javna služba na področju izobraževanja, na podlagi izobraževalnih programov. Vzgojno-izobraževalna dejavnost poteka: - od 1. do 4. letnika programa splošna gimnazija, - 5. letnik programa maturitetni tečaj, - od 1. do 4. letnika programa predšolska vzgoja, - priprava na splošno maturo za odrasle, - prekvalifikacija, dokvalifikacija in poklicni tečaj za poklic vzgojitelj/ica predšolskih otrok za odrasle, - tečaji tujih jezikov za odrasle, - UŽU MI, BIPS in IP in - računalniški tečaji za odrasle. Šolo vodi ravnatelj, ki je pedagoški in poslovodni organ zavoda. Za dijake in dijakinje, ki pri določenih predmetih presegajo standarde znanja, šola organizira dodatni neformalni pouk. Pouk je namenjen za poglabljanje in razširjanje znanja. Dijakom omogočamo udeležbo na regijskih, državnih in meddržavnih tekmovanjih. Šola prav tako organizira dopolnilni pouk za dijake in dijakinje, ki pri določenih predmetih ne dosegajo minimalnih standardov znanja. Pouk je namenjen kot pomoč dijakom, ki iz različnih razlogov niso dosegli minimalnih standardov znanja ali bi svoje znanje želeli izboljšati. Za razvijanje različnih interesov dijakov in dijakinj izvaja šola interesne oz. izbirne dejavnosti. Vodijo jih predvsem učitelji, zainteresirani starši in zunanji sodelavci. Šola je odprta za vsa sodelovanja na področju izbirnih oz. interesnih dejavnosti.

5 4 od 65 strani Osnovni podatki zavoda Naziv:... Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer Sedež:... Prešernova cesta 34, 9240 Ljutomer Ustanovitelj:... Republika Slovenija Sklep Vlade RS številka: /2008/4 z dne Vpis v sodni register:... Številka vložka: 069/ RC /1795 Vpis v razvid pri MŠŠ RS... Številka odločbe: /2001 in /2004 z dne za naslednje programe vzgoje in izobraževanja: - izobraževalni program Gimnazija, - izobraževalni program Maturitetni tečaj in - izobraževalni program Predšolska vzgoja. Številka odločbe: /2007 z dne : - računalniška pismenost za odrasle. Številka odločbe: ,-297,-298/2007 z dne : - usposabljanje za življenjsko uspešnost Beremo in pišemo skupaj, - usposabljanje za življenjsko uspešnost Most do izobrazbe in - usposabljanje za življenjsko uspešnost Izzivi podeželja. Matična številka Šifra dejavnosti Davčna številka Št. prorač. uporabnika: E-pošta:... gfml@gfml.si Internetni naslov:...

6 5 od 65 strani 2.2. Organiziranost in predstavitev odgovornih oseb Organizacijska struktura Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer je organizirana v treh sektorjih: - pedagoško-strokovnem, - andragoško-strokovnem in - gospodarsko-upravnem sektorju. Ravnatelj-ica PEDAGOŠKI IN ANDRAGOŠKI SEKTOR SEKTOR SPLOŠNIH SLUŽB Strokovni aktiv učiteljev slovenščine in TJ Strokovni aktiv učiteljev naravoslovja z laboranti Strokovni aktiv učiteljev družboslovja Strokovni aktiv športne vzgoje Strokovni aktiv učiteljev programa predšolske vzgoje Strokovni aktiv učiteljev izobraževanja odraslih Vodja strokovnega aktiva jezikoslovcev Vodja strokovnega aktiva naravoslovja Vodja strokovnega aktiva družboslovja in ŠVZ Vodja strokovnega aktiva programa predšolske vzgoje Vodja strokovnega aktiva izobraževanja odraslih Svetovalna služba Finančna - računovodska in administrativna služba Računovodja-kinja Pisarniški-a referent-ka Služba za vzdrž. in čiščenje objektov Hišnik - kurjač Snažilka - Snažilec Knjižnica Varnostnik - Varnostnica Pom. ravnatelja Tehnični.del. - vzdrževalec-ka učne tehnologije Strokovni organi zavoda - učiteljski zbor, - oddelčni učiteljski zbori, - programski učiteljski zbor, - razredniki in - strokovni aktivi. Šolska svetovalna služba, knjižnica, tajništvo in računovodstvo so organizirani v skladu z veljavno zakonodajo in normativi MIZŠ.

7 6 od 65 strani Zaradi samoplačniškega izobraževanja mlajših odraslih in odraslih smo organizirali Andragoško-strokovni sektor, ki se v celoti financira s šolnino udeležencev tega izobraževanja. Zasedba delovnih mest oziroma sistematizacija je narejena na osnovi normativov in navodil MIZŠ ter potrjena za vsako šolsko leto posebej. - Vodja strokovnega aktiva slovenistov in učiteljev tujih jezikov je Klaudija Tivadar, prof. - Vodja strokovnega aktiva naravoslovcev je Mateja Godec, prof. - Vodja strokovnega aktiva družboslovcev in ŠVZ ter pomočnik ravnatelja za gimnazijski program je Franci Čuš, prof. - Vodja strokovnega aktiva učiteljev predšolske vzgoje in vodja programskega učiteljskega zbora ter pomočnica ravnatelja za predšolsko vzgojo je Barbara Špilak, prof. - Vodja andragoškega sektorja je Zvonko Kustec, ravnatelj. - Vodja svetovalne službe je Martina Domajnko, prof Okolje, v katerem zavod deluje Gospodarski kazalci "regije" so slabi, brezposelnost je velika. S tem namenom smo s šolskim letom 2013/2014 uvedli brezplačne obvezne ekskurzije za vse dijake, saj se zavedamo, da za marsikatero družino plačilo slednjih predstavlja velik strošek. Gimnazija se povezuje, v smislu vizije šole, z vsemi institucijami na področju od koder izhajajo naše dijakinje in dijaki, pa tudi širše. Posebej bi izpostavil sodelovanje med šolami, katere nas je združil projekt Evropski oddelki, Model evropskega modela mladih in Mednarodno matematično tekmovanje štirih držav. V mednarodnem merilu imamo razvite dobre odnose s Celovško gimnazijo, z Gimnazijo Čakovec pa tudi s šolami, ki nas je, kot sem že omenil, združil evropski projekt Model evropskega modela mladih in Mednarodni debatni teden na naši šoli. Vsa povezovanja so namenjena dijakinjam in dijakom naše šole, kot državljanom Evropske skupnosti, pa tudi lokalni skupnosti, s katero dobro sodelujemo na vseh področjih. Sodelovanje s socialnimi partnerji je zgledno. Nekaj konkretnih povezav: 1. OŠ, izmenjava učiteljev, poklicno usmerjanje otrok, delavnice za nadarjene, ; 2. RK Slovenije, krvodajalske akcije, sodelovanje v projektu uvedbe vsebin humanitarnega dela RK v srednješolske programe, ;

8 7 od 65 strani 3. ZD Ljutomer, organiziranje predavanj o zdravi prehrani, življenju in spolnosti ter zagotavljanje rednih in izrednih zdravniških intervencij, ; 4. Policija, varnost v cestnem prometu, samozaščita, mamila, ; 5. CSD, ugotavljanje potencialnih upravičenosti do regresiranja malice in obveznih izvenšolskih dejavnosti, ugotavljanje nasilja v ali izven družine, socialno stanje, ; 6. ZZRS, sodelovanje v projektih obogateno učenje tujih jezikov, didaktična prenova gimnazijskega programa, poskus izvajanja poudarjenega pouka tujih jezikov in naravoslovja, poklicno usmerjanje, ; 7. Vrtci, obiski lutkovne skupine, hospitacije, počitniška praksa, ; Šolski okoliš "Šolski okoliš", iz katerih se vpisujejo učenke in učenci je velik, kar je razvidno iz naslednje tabele, ki prikazuje izvor dijakov in dijakinj po občinah. Preglednica 1: Izvor dijakov po občinah stalnega prebivališča v šolskem letu 2014/2015 Maturitetni Občina Gimnazija Predšolska vzgoja Skupaj tečaj 1. Apače Beltinci Benedikt Cankova Črenšovci Dobrovnik Duplek Gorišnica Gornja Radgona Gornji Petrovci Kobilje Križevci pri Ljutomeru Lendava Ljutomer Markovci Moravske Toplice Murska Sobota Odranci Ormož Ptuj

9 8 od 65 strani Občina Gimnazija Predšolska vzgoja Maturitetni tečaj Skupaj 21. Puconci Radenci Razkrižje Rogašovci Središče ob Dravi Sveti Jurij ob Ščavnici Sveti Tomaž Šalovci Tišina Turnišče Velika Polana Veržej Zavrč

10 9 od 65 strani 3. SPLOŠNI DEL POSLOVNEGA POROČILA 3.1. Poročilo ravnatelja Poslovno leto 2015 je bilo uspešno v vseh pogledih. To nam kažejo tudi analitični kazalci uspešnosti dijakov ob koncu šolskega leta, na maturi 2015 in poslovni rezultati. Vpisanih je bilo 666 dijakinj in dijakov. Različne oblike izobraževanja odraslih je obiskovalo okrog 25 udeležencev. V izobraževalnem procesu je sodelovalo okrog 60 učiteljev in učiteljic ter 10 delavk in delavcev v administrativno-tehničnem sektorju. Šolsko leto je minilo v znamenju učnih in tekmovalnih dosežkov dijakov ter izvedenih projektov. Vseh dogodkov je bilo veliko in vsi so bili dokumentirani v našem šolskem letopisu. Vse vzgojno izobraževalne aktivnosti pa so prav tako zapisane v dokumentu Poročilo o realizaciji LDN 2014/2015, ki je dostopen na spletni strani šole. Preteklo leto so posebej zaznamovali naslednji najpomembnejši dogodki: - 99,01 % matura v spomladanskem izpitnem roku in 6 zlatih maturantk na splošni maturi; % matura v spomladanskem izpitnem roku in 2 zlati maturantki na poklicni maturi; - veliko najboljših dosežkov na državnih tekmovanjih iz znanj; - v novembru 2014 smo uspešno organizirali tradicionalne Miklošičeve dneve; - v marcu 2015 smo organizirali mednarodni debatni teden; - mesečno gostovanje doktorjev znanosti, nekdanjih dijakov GFML z naslovom Znanost ima mlade; - organizacija in izvedba delavnic za učence osnovnih šol z naslovom Znanje za mlade; - ob koncu pouka smo izvedli 15. kulturni maraton, ki je lani potekal v nekoliko drugačni zasnovi, saj so delavnice izvajali predstavniki različnih kulturnih društev in klubov, tako da so dijaki imeli priložnost spoznati kulturo, navade in kulinariko različnih narodov. Na šoli deluje tudi dijaška skupnost, ki se je redno sestajala. Delo dijaške skupnosti je bilo konstruktivno in ga ocenjujem kot zelo dobro. Sodelovanje s starši je bilo dobro, saj so se le-ti odzivali na posamezne probleme, ki so se pojavljali. Večino problemov smo rešili v obojestransko zadovoljstvo. Posledica dobrega sodelovanja s starši je tudi zanemarljivo število vzgojnih ukrepov. Zavedamo se, da za marsikatero družino plačilo ekskurzij predstavlja velik strošek, zato so od šolskega leta 2013/14 obvezne ekskurzije brezplačne za vse dijake. Dijakom, zraven izposoje

11 10 od 65 strani vseh učbenikov v učbeniškem skladu, omogočamo tudi nakup delovnih zvezkov, tako da lahko vso potrebno gradivo dobijo na enem mestu in po ugodnejši ceni. Tudi v šolskem letu 2014/15 so dijaki dosegali odlične rezultate na vseh nivojih, kjer so tekmovali. S strani učiteljev je bilo vloženega veliko truda in dodatnega dela, ki se je obrestovalo, saj beležimo kopico zlatih, srebrnih in bronastih priznanj. Najvišja priznanja so dijaki dosegli na naslednjih državnih tekmovanjih: - za Cankarjevo priznanje: eno zlato priznanje; - iz nemščine: 2 zlati priznanji iz nemščine kot 1. tuji jezik; zlato priznanje iz nemščine kot 2. tuji jezik; - iz angleščine: 3 prva mesta in zlata priznanja na državnem tekmovanju za 2. letnik in za prva mesta na mednarodnem tekmovanju; zlato priznanje iz angleščine kot 1. tuji jezik; - iz razvedrilne matematike: 3 zlata priznanja; - iz biologije, fizike in kemije: 4 zlate Preglove plakete; 5 zlatih priznanj iz znanja o sladkorni bolezni; zlato priznanje na državnem tekmovanju iz naravoslovja; zlato priznanje na državnem tekmovanju iz ekologije; 4 zlata priznanja na državnem tekmovanju iz poznavanja flore; - iz zgodovine: 2 zlati priznanji na državnem tekmovanju mladih zgodovinarjev; 5 zlatih priznanj na zgodovinskem kvizu o Rudolfu Maistru; 6 zlatih priznanj na zgodovinskem kvizu v muzeju NO na temo Koncentracijska taborišča; - iz likovne umetnosti: nagrada za najboljši video na Festivalu sodobne umetnosti mladih Transgeneracije 2015; zlato priznanje in prvo mesto na likovnem natečaju Burja ima mlade; - naziv državni srednješolski prvak v šahu; - uspešno sodelovanje na državnem in svetovnem debatnem tekmovanju. Bile so tudi slabosti, ki jih bomo morali v naslednjem letu odpraviti. Pred nami so tudi novi izzivi, s katerimi se bomo morali spoprijeti Poročilo Sveta zavoda in Sveta staršev Svet šole je deloval v skladu s programom dela in se je v letu 2015 sestal dvakrat. Zapisnika sta javno dostopna in objavljena na spletni strani gimnazije. Sedanji Svet šole sestavljajo:

12 11 od 65 strani Ime in priimek Predstavnik Imenovan/izvoljen 1. ga. Slava Markoja staršev / g. Alen Žunič staršev / ga. Gabrijela Kuhar staršev / ga. dr. Teja Gracin lokalne skupnosti / ga. Marija Gjerkeš Dugonik ustanovitelja vlade RS / ga. Petra Mlinarič Jager ustanovitelja vlade RS / ga. Suzana Rauter zavoda / ga. Tanja Bigec zavoda / ga. Tatjana Rozmarič Poštrak zavoda / g. Andrej Kos zavoda / g. dr. Simon Ülen zavoda / Nino Dotto dijakov / Erik Škodnik dijakov / Svet šole se je v sedanji sestavi sestal enkrat, in sicer na konstitutivni seji dne 29. septembra Svet staršev je prav tako deloval v skladu s programom dela in se je v preteklem šolskem letu 2014/15 sestal enkrat. Zapisnik je javno dostopen in objavljen na spletni strani gimnazije. Sestava Sveta staršev je v tekočem šolskem letu naslednja: Razred Ime in priimek člana Sveta staršev 1. a g. Franc Mihalič 1. b ga. Mateja Štabuc Šumak 1. c g. Rajko Šimonka 1. d ga. Milena Štuhec 1. va ga. Marija Bakal 1. vb g. Anton Kreslin 2. a g. Boris Gabor 2. b ga. Karmen Kaučič 2. c g. Tomaž Varga 2. va g. Alen Žunič 2. vb ga. Alenka Kralj 3. a ga. Suzana Makoter 3. b ga. Darja Lovrec 3. c g. Mihael Feher

13 12 od 65 strani Razred Ime in priimek člana Sveta staršev 3. d ga. Slava Markoja 3. va ga. Aleksandra Zver 3. vb ga. Suzana Kaučič 4. a g. Saša Makoter 4. b ga. Gabrijela Kuhar 4. c ga. Xena Cukrov Novak 4. d ga. Anica Ivanič Potočnik 4. va ga. Milena Knaus 4. vb ga. Francka Mir 3.3. Glavni podatki o poslovanju Pogoje za osnovno delo zavoda zagotavlja Republika Slovenija. Šola je od šolskega leta 2005/2006 vključena v projekt MoFas. Pogodba je bila podpisana Šola dobiva sredstva za delovanje po sklepu ministra, glede na število vpisanih dijakov v tekočem šolskem letu. Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer pridobiva sredstva za delo: - sredstev ustanovitelja (MIZŠ), - prispevkov staršev (šolski sklad in donacije), - sredstev od prodaje storitev in izdelkov, - donacij, prispevkov sponzorjev ter - iz drugih virov. Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer je formirala šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti, ki niso sestavni del izobraževalnega programa oziroma se ne financira iz javnih sredstev, za nakup nadstandardne opreme, za zvišanje standarda pouka. Sklad pridobiva sredstva iz prispevkov staršev. Leta 2015 je Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer poslovala gospodarno in skrbela za ravnovesje med prihodki in odhodki. Naslednji dve tabeli prikazujeta pregled poslovanja in strukturo prihodka po obračunani realizaciji.

14 13 od 65 strani Preglednica 2: Pregled poslovanja leta 2015 v primerjavi z letom 2010 naprej 2010 ( ) 2011 ( ) 2012 ( ) 2013 ( ) 2014 ( ) 2015 ( ) Indeks Celotni prihodki ,93 Celotni odhodki ,99 Presežek ,10 Preglednica 3: Struktura prihodkov v letu 2015 v primerjavi z letom 2010 naprej Vir prihodkov 2010 ( ) 2011 ( ) 2012 ( ) 2013 ( ) 2014 ( ) 2015 ( ) Indeks Sredstva ustanovitelja MoFAS ,93 Druga sredstva MIZŠ ,95 Prispevki staršev (Šolski sklad) ,75 Sredstva od prodaje storitev in izdelkov ,14 Donacije, sponzorska sredstva ,12 Drugi viri (projekti, natečaji) ,88 SKUPAJ Graf 1: Struktura prihodkov v letu 2015

15 14 od 65 strani 4. POSEBNI DEL POSLOVNEGA POROČILA 4.1. Opisna poročila o izvedbi programov, dejavnosti, projektov Vse načrtovane dejavnosti smo realizirali in izpeljali. Podrobno poročilo je razvidno iz Poročila o realizaciji LDN ter Letopisa šolskega leta 2014/2015. V nadaljevanju navajamo samo kratke povzetke Vpis V šolskem letu 2014/2015 so se vpisali trije oddelki gimnazije, dva oddelka programa predšolska vzgoja in oddelek maturitetnega tečaja, v skladu z razpisom. V šolskem letu 2015/2016 smo vpisali štiri oddelke gimnazije, dva oddelka programa predšolska vzgoja in en oddelek maturitetnega tečaja. Dober vpis ugotavljamo tudi v programu Predšolska vzgoja za odrasle. Primerjalni podatki so razvidni iz naslednje preglednice. Preglednica 4: Pregled števila udeležencev v izobraževalnih procesih v preteklih šolskih letih Program 2008/ / / / / / /15 Število oddelkov splošne gimnazije Število oddelkov predšolske vzgoje Število oddelkov maturitetnega tečaja Skupaj število dijakov Število odraslih udeležencev MT Št. odr. udeležencev predš. vzgoje Število udeležencev jez. tečajev Število udeležencev rač. tečajev Usposabljanje za življenjsko uspešnost - Most do izobrazbe (UŽU-MI) Usposabljanje za življenjsko uspešnost - Izzivi podeželja (UŽU-IP)

16 15 od 65 strani Program 2008/ / / / / / /15 Usposabljanje za življenjsko uspešnost - Beremo in pišemo skupaj (BIPS) Javna predavanja in delavnice Študijski krožki SKUPAJ Rezultati mature Preglednica 5: Kazalniki splošne mature Pristopili Opravili Skupaj Leto 4.l. Ostali 4.l. % Ostali % Pristopili Opravili % ,05 % ,05 % ,63 % ,63 % ,81 % ,81 % ,00 % ,00 % ,00 % ,00 % ,03 % ,03 % ,00 % ,00 % ,14 % 6 85,71 % ,37 % ,00 % 9 69,23 % ,04 % ,00 % 19 79,17 % ,91 % ,21 % 7 18,42 % ,49 % ,51 % 17 34,69 % ,42 % ,00 % 16 50,00 % ,21 % ,00 % 14 60,86 % ,26 % ,00 % 5 50,00 % ,30 % ,00 % 4 50,00 % ,08 % ,00 % 7 70,00 % ,04 % ,00 % 4 57,14 % ,63 % ,54 % 3 33,33 % ,52 % ,0 % 7 77,80 % ,20 % ,20 % 7 63,60 % ,00 %

17 16 od 65 strani Preglednica 6: Kazalniki poklicne mature Pristopili Opravili Skupaj Leto 4.l. Ostali 4.l. % Ostali % Pristopili Opravili % ,00 % 51 96,23 % ,62 % ,43 % 41 87,23 % ,67 % ,00 % 64 90,14 % ,14 % ,00 % ,00 % ,00 % ,00 % 69 97,18 % ,02 % ,06 % 36 97,30 % ,18 % ,00 % 29 93,54 % ,87 % ,88 % 41 83,67 % ,89 % ,00 % 51 94,44 % ,55 % ,00 % 68 95,77 % ,11 % ,00 % 44 89,79 % ,75 % ,00 % 18 78,26 % ,67 % ,00 % ,00 % ,00 % ,00 % 23 85,30 % ,60 % Rezultati splošne mature so zelo dobri, saj beležimo 95,00 % uspeh. Število zlatih maturantov je na zadovoljivi ravni, saj je 6 maturantk doseglo 30 točk in več. Pri poklicni maturi beležimo dve zlati maturantki. Tudi odrasle kandidatke in kandidati so dosegli izjemen uspeh. Naslednja grafikona prikazujeta število "zlatih" v celotni zgodovini splošne in poklicne mature. Graf 4 in 5 pa prikazujeta povprečno število doseženih točk v primerjavi z državnim povprečjem ter odstotek zlatih maturantov GFML v primerjavi z državnim povprečjem. Graf 2: Število "zlatih" maturantov na splošni maturi

18 17 od 65 strani Graf 3: Število "zlatih" maturantov na poklicni maturi Graf 4: Povprečno število točk na splošni maturi

19 18 od 65 strani Graf 5: Odstotek zlatih maturantov splošne mature Učni uspeh dijakov Zastavljeni cilj 98 % učni uspeh ob koncu šolskega leta smo dosegli samo v programu gimnazija. V programu predšolska vzgoja je učni uspeh nekoliko slabši, vendar še zmeraj razmeroma zelo dober. Najslabši učni uspeh ob koncu šolskega leta so dosegli dijaki maturitetnega tečaja. Preglednica 7: Primerjava učnega uspeha ob koncih šolskega leta Šolsko leto: 2008/ / / / / / /15 Učni uspeh 1. l. Gimnazija 97,5 % 100,0 % 96,4 % 99,2 % 100,0 % 99,1 % 100,0 % Učni uspeh 2. l. Gimnazija 97,2 % 100,0 % 100,0 % 98,1 % 99,1 % 99,2 % 100,0 % Učni uspeh 3. l. Gimnazija 98,5 % 100,0 % 98,4 % 99,3 % 99,0 % 97,3 % 100,0 % Učni uspeh 4. l. Gimnazija 99,2 % 100,0 % 99,3 % 98,4 % 100,0 % 100,0 % 99,1 % Učni uspeh Gimnazija 98,1 % 100,0 % 98,6 % 98,8 % 99,6 % 98,9 % 99,8 % Učni uspeh Predšolska vzgoja 97,7 % 93,1 % 94,1 % 96,7 % 96,6 % 96,9 % 97,5 % Učni uspeh Maturitetni tečaj 17,4 % 27,3 % 22,9 % 20,0 % 17,1 % 22,9 % 37,5 % Učni uspeh šole 92,7 % 95,1 % 93,9 % 94,4 % 94,8 % 94,5 % 96,0 %

20 odličnih prav dobrih dobrih zadostnih negativni neocenjenih Uspeh G i m n a z i j a 19 od 65 strani Preglednica 8: Učni uspeh na koncu šolskega leta 2014/2015 Število dijakov Učni uspeh ob koncu šol. leta 2014/15 Število na zač. šol. l.(1) ob koncu pouka + - % Število pozitivnih dijakov Število neg. dijakov Število neocenjen. R Razrednik VSI M Σ M M Ž Σ % (1) % (2) M Ž Σ % M Ž Σ % 1. a FRAS G ,0 100, ,93 1. b KUSTEC A , ,5 100, ,03 1. c LOPERT T.T , ,0 100, ,89 1. letniki , ,3 100, ,95 2. a TIVADAR K ,0 100, ,93 2. b VRHOVSKI V ,0 100, ,97 2. c ERHATIČ D , ,7 100, ,79 2. d ČUŠ F ,0 100, ,14 2. letniki , ,1 100, ,96 3. a RIŽNAR N. M , ,3 100, ,07 3. b PERGAR S ,0 100, ,93 3. c OBAL D ,0 100, ,84 3. d BIGEC T ,0 100, ,80 3. letniki , ,3 100, ,91 4. a MEZNARIČ M ,0 100, ,44 4. b KOS A ,2 96, , ,19 4. c ŠTUHEC I ,0 100, ,07 4. d KOSIČ L ,0 100, ,14 4. letniki ,1 99, , ,21 GIMNAZIJA , ,9 99, , ,01 1. va KRSTIČ S , ,3 78, , , ,21 1. vb ERJAVC K , ,7 100, ,56 2. va BERDEN D , ,2 100, ,64 2. vb FERČAK S ,0 96, , ,60 3. va HORVAT N ,0 100, ,04 3. vb VIZJAK H. M , ,8 100, ,17 4. va SLAVIC B ,0 100, ,09 4. vb ŠTRAKL Š ,0 100, ,29 PREDŠ. VZG ,5 97, , , ,88 GIM. in P. V , ,8 99, , , ,96 MT JAKELJ JERNEJ , ,4 37, , , , Zagotavljanje kakovosti v izobraževalnem procesu Komisijo za kakovost Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer sestavljajo strokovni delavci šole, predstavnik delodajalcev in predstavnik staršev. Temeljni cilj Komisije za kakovost je, skladno z zakonodajnimi predpisi, zagotavljati kakovost po načelih celovitega vodenja kakovosti Potek samoevalvacije Na začetku šolskega leta 2014/15 smo se odločili, da bomo kot prednostno področje izbrali zadovoljstvo dijakov obeh programov s šolanjem na naši šoli. Natančneje nas je zanimalo, kako potekajo pisna preverjanja v razredih, zakaj se učijo, kako so zadovoljni z ocenami, glede na čas in trud, ki ga vložijo, zanimale so nas njihove učne navade in njihovo opravljanje domačih

21 20 od 65 strani nalog. Povprašali smo jih tudi o počutju v razredu in na šoli ter tudi o organiziranosti in delovanju šole Obstoječe stanje Z letnim delovnim načrtom se ob pričetku šolskega leta določijo dejavnosti v šolskem letu in datumi pisnih preizkusov znanja. V začetku septembra razredniki in učitelji posameznih predmetov dijake seznanijo s temi informacijami. Na šoli menimo, da so testi dobro organizirani, da se upošteva Pravilnik o ocenjevanju v srednjih šolah, kakor tudi Šolski pravilnik ocenjevanja znanja in da ne prihaja do odstopanj, kakor tudi, da imajo dijaki možnost vplivati na terminsko usklajevanje testov. Menimo tudi, da se dijaki v razredu in na šoli dobro počutijo, čeprav se zavedamo, da si želijo sprememb, ki bi jim popestrile vsakdanjik na naši šoli. Prav tako, da so viri informacij dobri in da so dijaki sproti o vsem seznanjeni Vizija/želje šole Pedagoški delavci Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer se zavedamo, da je uspešen in zadovoljen zgolj tisti dijak, ki mu je sistemsko, kakor tudi prostorsko, omogočeno, da se lahko razvija ter samopotrjuje. Na šoli se trudimo, da te danosti kuntinuirano dijakom zagotavljamo vsa štiri leta Izvedena dejavnost Z namenom, da raziščemo zadovoljstvo dijakov s šolo, njihovo dojemanje ocenjevanja in preverjanja znanja, njihov način učenja in dojemanja učne klime na šoli, smo ob zaključku šolskega leta izvedli anketiranje celotne šole. Pred empiričnim raziskovanjem smo si postavili naslednja raziskovalna vprašanja: 1. Ali se dijaki na šoli učijo zaradi pritiska zunanjih dejavnikov ali zaradi notranjih dejavnikov? 2. Ali obstaja pomembne razlike med dijaki gimnazije in dijaki predšolske vzgoje pri opravljanju domačih nalog? 3. Na koga se obračajo dijaki, ko imajo vprašanje glede učne snovi? 4. Ali se večina dijakov na šoli uči več kot 3 ure na dan? 5. Ali se dijaki v razredu dobro počutijo? K temu smo predpostavili naslednje hipoteze:

22 21 od 65 strani H1: Več kot polovica dijakov se uči zaradi sebe. H2: Med dijaki obeh programov ne obstaja pomembna razlika pri pogostosti opravljanja domačih nalog. H3: Dijaki za razlago ob nejasnosti pri učni snovi povprašajo najprej učitelje. H4: Dijaki na šoli se na dan povprečno učijo manj kot 3 ure. H5: Dijaki na GFML se v razredu v večini dobro počutijo. Preglednica 9: Splošni podatki GIM PV SKUPAJ Spol Letnik M Ž M Ž M Ž f f% f f% f f% f f% f f% 1. letnik 21 19, ,0 1 0, , ,0 2. letnik 41 28, ,2 7 4, , ,0 3. letnik 40 29, ,0 5 3, , ,0 4. letnik 28 19, ,8 7 4, , ,0 SKUPAJ , ,9 20 3, , ,0 V anketi je skupno sodelovalo 529 dijakov in dijakinj Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, in sicer 28,4 % fantov in 71,5 % deklet. TESTI in OCENE V šoli smo pred leti vpeljali sistem napovedovanja testov za celo šolsko leto. V skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah lahko v enem tednu dijaki pišejo največ tri pisna ocenjevanja znanja. 14 dni pred zaključkom konference pisnega ocenjevanja ni, saj imajo takrat dijaki možnost, da si popravljajo ocene. Število pisnih ocenjevanj znanja pri posameznih predmetih je določeno v Merilih za preverjanje in ocenjevanje znanja za posamezni program, ki so objavljeni na šolski spletni strani. Na šoli smo dogovorjeni, da v enem tednu dijaki pišejo praviloma po en test s področja naravoslovja, družboslovja in jezikoslovja. Seznam pisnega ocenjevanja znanja je objavljen na šolski spletni strani. Z anketo smo želeli preveriti stanje glede naslednjih situacij.

23 22 od 65 strani Preglednica 10: Trditve o posameznih situacijah 1 Trditev: 1. Kot zamenjavo za ustno oceno, pišemo 15 minutne teste. 2. Pišemo več kot 3 teste na teden. 3. Teste pišemo v času malice. 4. Učitelj eno uro pred testom NE izvede preverjanja znanja. 5. Po testu NE izvedemo analize rezultatov. 6. Testov NE dobimo vrnjenih v roku enega tedna po pisanju. 7. Imamo možnost vplivati na določanje terminov testa. GIM DA NE SKUPAJ DA NE SKUPAJ PREDMET f f % f f % f f % f f % f f % f f % , , ,0 KEM, FIZ, MAT, NEM, ANG, SLO PV 32 19, , ,0 28 7, , ,0 0 0, , , , , , , , ,0 24 6, , , , , ,0 KEM, ANG, SLO, FIZ, MAT, PSIH, BIO ANG, MAT, BIO, SLO, KEM, FRA, ŠPA SLO, ANG, NEM, FIZ, MAT, FRA ANG, SLO, FIZ, FRA, MAT, BIO, ZGO, NEM, SOC 20 12, , , , , ,0 10 6, , , , , , , , , , , ,0 PREDMET FIZ, MAT, SLO KEM, MAT, ZGO, SLO FIZ, SLO, ANG, MAT, USI- PLES, ZGO, NEM, BIO FIZ, ANG, ZGO ANG, ZGO, GEO, SLO, MAT, BIO, KOV 1 Pri interpretaciji podatkov v tej tabeli ne gre zanemariti dejstva, da morebiti dijaki niso pravilno razumeli navodil reševanja ankete, saj so nekatere izmed trditev postavljene v nikalni obliki, kar pomeni, da bi morali obkrožiti»ne«, če velja obratno. Zato bi v prihajajočem se šolskem letu bilo smiselno nekatere trditve še enkrat, z bolj razčlenjenimi trditvami, preveriti, saj se večina profesorjev z nekaterimi podatki ni strinjala, npr. s šesto trditvijo, saj pravijo, da se držijo roka za vračanje testov.

24 23 od 65 strani Trditev: 8. Razporeditev testov mi NE ustreza. GIM DA NE SKUPAJ DA NE SKUPAJ PREDMET f f % f f % f f % f f % f f % f f % , , , , , ,0 Iz Preglednice 10 je razvidno, da gimnazijci v slabih treh četrtinah (72,3 %) primerov, medtem ko dijaki predšolske vzgoje le v petini (19,5 %) primerov, kot zamenjavo za ustno oceno pišejo kratke (15 minutne teste). Dobrih 5 % dijakov programa gimnazija pravi, da se jim včasih na teden zvrstijo več kot trije testi, medtem ko se v programu predšolska vzgoja to ne dogaja. V času malice več testov pišejo (popravljajo) gimnazijci (36,4 %), kot»vzgojitelji«(12,5 %). Dijaki programa predšolska vzgoja pravijo, da v tretjini primerov učitelji pred testom ne izvedejo preverjanja znanja, istega mnenja je slaba petina gimnazijcev. Dijaki obeh program so se približno enako strinjali glede izvedbe analize rezultatov. Slednje ne izvedejo v dobrih 5,0 %. Tretjina oz. nekoliko več dijakov obeh programov pravi, da profesorji, ne vračajo testov v roku enega tedna po pisanju. Večina dijakov naše šole se strinja, da imajo možnost vplivanja na določanja terminov testov, kljub temu pa razporeditev testov ne ustreza 28,2 % gimnazijcem, in 39,4 % dijakom predšolske vzgoje. PV PREDMET

25 V % V % G i m n a z i j a 24 od 65 strani Graf 6: Za kaj se učiš? Učim se zase za uspeh v življenju zaradi ugleda pred sošolci zaradi staršev zaradi profesorjev drugo GIM PV Trditve Dijake smo povprašali za kaj se učijo, pri čemer je bilo možnih več odgovorov. Dijaki obeh izobraževalnih programov se večinoma učijo zase (78,7 oz. 83,8 %) ter za uspeh v življenju (84,6 oz. 80,1 %), kar je zelo spodbudno, saj to pomeni, da pri njih prevladuje notranja motivacija. Rezultati potrjujejo tudi prvo hipotezo, saj je več kot polovica dijakov mnenja, da se učijo zase. Ugled pred sošolci je v večji meri pomemben gimnazijcem kot dijakom predšolske vzgoje, saj se zaradi njega uči 5,7 % gimnazijcev in le en dijak predšolske vzgoje. Zaradi staršev se uči 9,3 % dijakov predšolske vzgoje in enkrat več dijakov, ki se izobražujejo po programu gimnazija (18,6 %). Tudi zaradi profesorjev se uči več dijakov gimnazije kot predšolske vzgoje. Graf 7: Zadovoljstvo z ocenami, glede na čas in trud, ki ga vložiš v učenje Zadovoljstvo z ocenami da 20 ne 0 GIM PV Izobraževalni program

26 V % G i m n a z i j a 25 od 65 strani Dijaki obeh programov so precej realni glede zadovoljstva z ocenami, glede na čas in trud, ki ga vložijo v učenje, tako je 73,0 % gimnazijcev in 80, 2 % dijakov in dijakinj predšolske vzgoje s svojimi ocenami, glede na trud in čas, ki ga porabijo zanje, zadovoljna. UČNE NAVADE Z vstopom v srednjo šolo se je obseg in nivo pričakovanega znanja povečal. S pomočjo naslednjih trditvah smo želeli spoznati, kakšne so učne navade naših dijakov in dijakinj, ki se izobražujejo po programu gimnazija. Preglednica 11: Učne navade Trditev: 1. Pri pouku si zapiske delam sproti. 2. K pouku nosim učbenike, ker to zahtevajo profesorji. 3. K pouku nosim učbenike, da lažje sledim snovi. GIM PV DA NE SKUPAJ DA NE SKUPAJ f f % f f % f f % f f % f f % f f % ,2 36 9, , , , , , , , , , , , , , , , ,0 Večina (90,2 % oz. 83,0 %) dijakov in dijakinj si zapiske dela sproti. Glede prinašanja učbenikov k pouku, pa jih skoraj dve tretjini (65,7 %) nosi za to, ker to zahtevajo profesorji, dobra polovica (59,2 oz. 61, 9 %) pa jih nosi za to, da lažje sledijo snovi. Učne navade so tako pri dijakih obeh programov bistveno ne razlikujejo. Graf 8: Domače naloge Domače naloge GIM 20 PV 0 delam doma delam v šoli delam sam jih prepišem jih ne delam drugo Trditve

27 26 od 65 strani Večina (67,7 % oz. 72,0 %) dijakov domače naloge dela doma in dobra oz. slaba polovica (54,9 % oz. 46,9 %) domače naloge dela samostojno, medtem ko jih dobra tretjina (36,4 % oz. 39,7 %) prepiše. Slaba polovica (47,7 % oz. 46,0 %) domače naloge naredi v šoli. Domačih nalog ne dela četrtina (25,3 %) oz. petina (19,2 %) dijakov. Tudi tukaj vidimo, da ni bistvenih razlik med dijaki izobraževalnih programov, kar potrjuje drugo hipotezo, da dijaki obeh programov v podobni meri opravljajo domače naloge. Preglednica 12: Ukrepi ob nerazumevanju učne snovi GIM PV Ko učne snovi ne razumem: f f % f f % a vprašam učitelje , ,9 b za pomoč prosim sošolce , ,0 c imam inštrukcije 51 13, ,7 d vprašam tutorja na šoli 15 4,0 8 5,0 e ne ukrenem ničesar 28 7,5 11 6,9 f drugo 59 15,9 8 5,0 Ob nerazumevanju učne snovi se največ (85,7 % oz. 82,0 %) dijakov za pomoč in razlago obrne na sošolce, več kot polovica (50,1 % oz. 60,9 %) se jih za dodatno razlago obrne tudi na učitelje. Rezultati ankete ovržejo tretjo hipotezo, ki govori, da se dijaki najprej po pomoč napotijo k učiteljem. Večji del se jih najprej napoti k sošolcem. Na tutorja se za učno pomoč obrne žal le 5,0 % dijakov, vendar moramo omeniti, da se sistem tutorstva z letošnjim šolskim letom šele vzpostavlja, zato upamo, da bodo v prihodnje dijaki še več koristili in se posluževali pomoči tutorjev. Na inštruktorja se obrne nekoliko več dijakov predšolske vzgoje (21,7 %), kot dijakov gimnazije (13,7 %). Takih, ki ne ukrenejo ničesar je dobrih 5,0 %. Pod drugo so pa dijaki navedli, da se obrnejo na pomoč v družinskem ali sorodstvenem krogu ali se poslužijo drugih virov pomoči (internet, dodatna literatura). Graf 9: Čas učenja gimnazija vzgoja Graf 10: Čas učenja predšolska 4,6 % 0,6 % 48,9 % manj kot 1 uro od 1 do 3 ure več kot 3 ure 26,7 % manj kot 1 uro od 1 do 3 ure več kot 3 ure 46,5 % 72,7 %

28 27 od 65 strani Vsakodnevno skoraj polovica dijakov (48,9 %) gimnazijskega programa in slabe tri četrtine (72,7 %) dijakov programa predšolska vzgoja, za učenje porabi manj kot eno uro. Le nekoliko manj (46,5 %) gimnazijcev dnevno za učenje porabi od 1 do 3 ure. Medtem, ko se od ene do tri ure uči četrtina (26,7 %) dijakov predšolske vzgoje. Več kot tri ure na dan se uči slabih 5,0 % dijakov gimnazije in le en dijak programa predšolska vzgoja. Pričakovano, vsakodnevno za učenje več ur porabijo dijaki gimnazije, kot srednjega strokovnega programa. Rezultati tega vprašanja potrjujejo četrto hipotezo, saj se procentualno najmanj dijakov uči več kot tri ure na dan. Preglednica 13: Način učenja GIM PV Učim se: f f % f f % a sproti 46 12, ,3 b samo pred napovedanim ocenjevanjem znanja , ,5 c se ne učim 3 0,8 3 1,9 Skupaj , ,0 Večina dijakov (86,5 % oz. 82,5 %) se uči kampanjsko, torej le pred napovedanim ocenjevanjem znanja. 12,7 % oz. 14,3 % se jih uči sproti, le odstotek oz. dva, jih pravi, da se dodatno ne učijo. POČUTJE V RAZREDU/NA ŠOLI Učni uspeh posameznika je prav tako odvisen od počutja v razredu oziroma na šoli, zato nas je zanimalo, kakšno je počutje naših dijakov v razredu oz. na šoli. V ta namen smo jim postavili nekaj trditev.

29 V % G i m n a z i j a 28 od 65 strani Graf 11: Počutje v razredu - gimnazija Se ne strinjam GIM Niti niti GIM Se strinjam GIM Trditve: 1. V razredu se počutim sprejeto. 2. Svoje težave lahko zaupam razredniku. 3. S sošolci se dobro razumem. 4. Dijaki smo obravnavani enakopravno. 5. Na šoli imam možnost razvijati svoje talente/ interese. 6. Verjamem, da bosta v primeru težav šol. svet. služba ali ravnatelj ustrezno reagirala. 7. Z izbiro srednje šole sem zadovoljen. 8. Šola je zahtevnejš kot sem pričakoval. 9. Šola zame predstavlja obliko stresa Trditev

30 V % G i m n a z i j a 29 od 65 strani Graf 12: Počutje v razredu predšolska vzgoja 100 Se ne strinjam PV 90 Niti niti PV Se strinjam PV Trditev Trditve: 1. V razredu se počutim sprejeto. 2. Svoje težave lahko zaupam razredniku. 3. S sošolci se dobro razumem. 4. Dijaki smo obravnavani enakopravno. 5. Na šoli imam možnost razvijati svoje talente/ interese. 6. Verjamem, da bosta v primeru težav šol. svet. služba ali ravnatelj ustrezno reagirala. 7. Z izbiro srednje šole sem zadovoljen. 8. Šola je zahtevnejš kot sem pričakoval. 9. Šola zame predstavlja obliko stresa. S trditvijo, da se v razredu počutijo sprejete, se strinjajo slabe tri četrtine (71,9 %) dijakov, ki se izobražujejo po gimnazijskem programu in dve tretjini (66,4 %) dijakov programa predšolske vzgoje. S sošolci se dobro razume 70,1 % dijakov gimnazije in nekoliko manj (61,0 %) dijakov predšolske vzgoje. Svoje težave bi razredniku zaupala slaba polovica (42,0 %) dijakov naše šole. Rezultati potrjujejo peto hipotezo, saj se več kot polovica dijakov šole meni, da se v razredu počutijo dobro. Občutek enakopravne obravnave ima le dobra oz. slaba tretjina (35,0 oz. 30,2 %) dijakov naše šole, petina oz. četrtina (20,0 oz. 25,8 %), pa jih meni, da vsi niso obravnavani enakopravno, saj se s trditvijo»dijaki smo obravnavani enakopravno.«niso strinjali.

31 30 od 65 strani Polovica (49,2 oz. 50,9 %) dijakov meni, da jim je v šoli omogočeno razvijanje njihovih talentov/interesov. Več kot polovica (62,2 oz. 59,7 %) dijakov meni, da bosta v primeru težav, šolska svetovalna služba ali ravnatelj ustrezno odreagirala. Z izbiro srednje šole sta zadovoljni slabi dve tretjini (63,2 %) dijakov gimnazije in slaba polovica (44,4 %) dijakov predšolske vzgoje. Slaba oz. dobra tretjina (29,5 % oz. 37,7 %) je neopredeljenih. Le 7,3 % gimnazijcev in nekoliko več dijakov programa predšolska vzgoja (18,2 %) pa jih z izbiro šole ni zadovoljna. Zahtevnost šole je nekako usklajena s pričakovanji dijakov, saj se jih polovica glede strinjanja oz. nestrinjanja s trditvijo»šola je zahtevnejša, kot sem pričakoval.«ni opredelila. Šola za dobro četrtino dijakov naše šole (28,9 % oz. 27,7 %) predstavlja obliko stresa, medtem ko za slabo četrtino (21,9 % oz. 22,2 %) pa ne. Preglednica 14: Pomoč psihiatra/psihologa oz. druge oblike pomoči, zaradi stresa, ki ga doživljam v šoli Iskanje pomoči psihiatra/psihologa oz. druge oblike pomoči: GIM PV f f % f f % da 19 5,1 7 4,5 ne , ,5 Skupaj , ,0 Zaradi stresa, ki ga doživljajo v šoli, je pomoč psihiatra/psihologa ali druge oblike pomoči poiskalo pet odstotkov dijakov. Kot kaže, na šoli vladajo dobri medosebni odnosi, saj se večina dijakov na šoli dobro počuti, ter se jim po pomoč ni težko in odveč obrniti na sošolce, vrstnike, kot tudi ne na profesorje. To tudi pomeni, da na šoli vlada visoka stopnja pripadnosti skupnosti, ki je vsekakor zdravilo disciplinski problematiki in obramba pred drugimi oblikami konfliktnosti, ki jih lahko povzročijo frustracije, ki izvirajo iz občutka ne pripadnosti. ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE ŠOLE Na uspešnost in počutje dijakov vpliva tudi dobra organizacijska klima na šoli.

32 V % V % G i m n a z i j a 31 od 65 strani Graf 13: Organiziranost šolskih prevozov 100 Šolski prevozi so dobro organizirani da ne 0 GIM Izobraževalni program PV Večina (78,2% oz. 69,8 %) vozačev je z organiziranostjo prevozov zadovoljnih. Graf 14: Zaposleni na šoli Zaposleni na šoli so: prijazni strokovni pripravljeni pomagati nič od naštetega GIM PV Trditev Dijake smo še povprašali, kakšni se jim v večini zdijo zaposleni na šoli, pri čemer so lahko obkrožili več odgovor. Najpogostejša odgovora sta bila, da so zaposleni na šoli do uporabnikov, torej v največji meri učencev, prijazni (74,9 % oz. 82,6 %) ter pripravljeni pomagati (70,6 % oz. 72,0 %). Glede strokovnosti učiteljev gimnazijci (59,7 %) slednje prepoznavajo kot dovolj strokovne v večji meri, kot dijaki predšolske vzgoje (37,3 %).

33 Vir informiranja G i m n a z i j a 32 od 65 strani Graf 15: Viri informiranja Posložujem se naslednjih virov informiranja: drugo vprašam predstavnika dijaške skupnosti vprašam razrednika easistenta šolske oglasne table (TV ekrani) PV GIM šolske internetne strani V % Največ dijakov naše šole (86,3 % oz. 80,4 %) kot vir informiranja uporablja easistent, sledi uporaba šolske spletne strani (68,7 % oz. 59,6 %), nato šolske oglasne table (52,0 % oz. 43,5 %) in obračanje na razrednika (46,4 % oz. 44,1 %). Na predstavnika dijaške skupnosti se obrne nekoliko več gimnazijcev (12,1 %) kot»vzgojiteljev«(3,1 %). Za informacije pa se dijaki obrnejo tudi na sošolce. Na koncu smo še dijake povprašali o njihovih predlogih. Svoje predloge je zapisalo 111 (29,9 %) dijakov in dijakinj gimnazijske programa in 66 (40,2 %) dijakov in dijakinj programa predšolske vzgoje. Najpogostejši predlogi so bili: - boljšo razporeditev testov (24x), - boljšo kurjavo (23x), - boljšo organizacijo avtobusnega prevoza (da bi peljal večkrat) (21x), - bolj enakopravno obravnavo med dijaki (16x), - večjo jedilnico (9x), - več časa za malico (8x), - kavče (8x), - večje omarice (6x). Med zanimivejšimi so se zvrstili: - božično-novoletna zabava v ŠIC-u (2x), - več taborov (2x), - glasba za izbirni predmet v 2./3. letniku,

34 33 od 65 strani - zunanja igrišča Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje posrednega uporabnika - Sklep o ustanovitvi zavoda z dne , št.: /2008/4; - Zakon o zavodih (Ul. RS, 12/91, 17/91, 5/92, 13/93, 66/93, 45/94, 8/96, 31/00, 36/00); - Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09-UPB13, 107/09-odl. US, 13/10, 59/10, 85/10, plačna lestvica 107/10, 35/11, 27/12-odl. US, 46/13, 50/14, 95/14, 82/15); - Zakon o javnih uslužbencih (UI. RS, št. 56/02, 110/02, 02/04, 23/05, 35/05 - upb1, 62/05, 75/05, 113/05, 32/06 - upb2, 33/07, 63/07-upb3, 65/08); - Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Ul. RS 16/2007, 36/08, 58/2009, 20/11, 47/15); - Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Ul. RS 3/07, 52/10-odl. US, 58/2011); - Zakon o delovnih razmerjih (Ul. RS 42/2002, 103/2007, 21/2013); - Interni akti zavoda, ki so pomembni za poslovanje zavoda: Akt o sistemizaciji delovnih mest (z opisi del in nalog delovnih mest), Akt o shranjevanju dokumentacije v zavodu, Navodilo za izvedbo postopka izplačila redne delovne uspešnosti; Pravilnik o varstvu osebnih podatkov (z zbirkami osebnih podatkov); Pravilnik o rabi, varovanju in uničenju pečatov in ključev zavoda, Pravilnik o popisu sredstev in obveznosti do njihovih virov (sklep o izvedbi rednega letnega popisa, delovni načrt izvedbe popisa, odločbo o imenovanju članov popisne komisije), Interni pravilnik o upravljanju učbeniškega sklada v zavodu (z obrazcem za oblikovanje izposojevalnine, predlog odškodnine, zapisnik o uničenju učbenikov, predlog za plačilo učbenika), Pravila hišnega reda zavoda, Požarni red, Izjava o varnosti z oceno tveganja, Pravilnik o zdravstvenem varstvu delavcev, Pravilnik o računovodstvu, Register tveganj (priloga register), Pravila šolskega sklada zavoda, Poslovnik sveta staršev, Poslovnik sveta zavoda, Načrt integritete zavoda, Pravilnik o sodilih med pridobitno in nepridobitno dejavnostjo zavoda, Pravilnik o gibanju knjigovodskih listin zavoda. - Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (Ul. RS 41/94 in spremembe);

35 34 od 65 strani - Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Ul. RS 52/94 in spremembe); - Kolektivna pogodba za javni sektor (Ul. RS 57/08, 86/08, 3/09, 16/09, 23/09, 33/09, 48/09, 91/09, 89/10,89/10, 59/11, 6/12); - Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Ul. RS št. 51/08, 91/08, 113/09); - Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Ul. RS 53/08, 89/08, 98/09, 94/10); - Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Ul. RS 69/08, 97/09); - Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (Ul. RS 57/08, 85/10); - Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Ul. RS 14/09 in spremembe); - Zakon o splošnem upravnem postopku ZUP (Ul. RS 80/99 in spremembe); - Zakon o javnih financah (Ul. RS 11/2011, 14/13-popr., 101/13); - Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2011 in 2012 (Ul. RS 4/11, 45/11); - Zakon o računovodstvu (Ul. RS 23/99, 30/02); - Zakon o javnem naročanju ZJN-2 (Ul. RS 128/06, 16/08, 19/10, 18/11, 12/13, 19/14); - Pravilnik enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ul. RS 117/02,58/03,134/03,34/04,75/04,117/04,141/04,117/05, 138/06, 120/07, 124/08, 112/09, 58/10, 104/10, 104/11, 97/12,108/13, 94/14, 100/15); - Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ul. RS 115/02,21/03,134/03,126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 60/10, 104/10, 104/11); - Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročil o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Ul. RS 12/01,10/06, 8/07, 102/10); - Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Ul. RS 45/05, 138/0, 120/07, 48/09, 112/09, 58/10, 108/13, 100/15); - Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu zakona o računovodstvu (Ul. RS 117/02, 134/03, 108/13);

36 35 od 65 strani - Pravilnik o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin (Ul. RS 26/03, 117/05, 120/07, 32/08, 10/09, 101/10, 106/13); - Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Ul. RS 134/03,34/04,13/05, 138/06,120/07, 112/09, 58/10, 97/12, 100/15); - Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Ul. RS 109/07, 68/09); - Zakon o davku na dodano vrednost (Ul. RS 25/05, 108/05, 21/06, 117/06, 10/10, 85/10, 13/11, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15); - Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Ul. RS 117/06, 90/07, 56/08, 76/08, 92/08, 5/09, 96/09, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15); - Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) (Ul. RS 40/2012); - Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 1014 (ZIPRS 1314) (Ul. RS 104/2012) Dolgoročni cilji posrednega uporabnika, kot izhajajo iz večletnega programa dela in razvoja oziroma področnih strategij ter nacionalnih programov V dolgoročne cilje, smo si zapisali naslednja cilja: - zagotovitev kakovostnega srednješolskega izobraževanja; - uvedba tabličnih računalnikov pri pouku; - zadovoljstvo strokovnih delavcev in maturantov GFML Letni cilji posrednega uporabnika, zastavljeni v obrazložitvi finančnega načrta ali v njegovem letnem programu dela Zap. št. cilja 1 Dolgoročni cilj Zagotovitev kakovostnega srednješolskega izobraževanja. 1. kazalnik 2. kazalnik 3. kazalnik Opis kazalnikov 98% pozitivno ocenjenih dijakov v programu gimnazija ob koncu pouka. 90% pozitivno ocenjenih dijakov v programu predšolska vzgoja ob koncu pouka. 15% pozitivno ocenjenih dijakov v programu maturitetni tečaj ob koncu Izhodiščno leto Izh. vrednost kazalnika Načrtovano leto Pričak. vrednost kazalnika % % % % % %

37 36 od 65 strani Zap. št. cilja 2 3 Dolgoročni cilj Uvedba tabličnih računalnikov pri pouku. Zadovoljstvo strokovnih delavcev in maturantov GFML. 1. kazalnik 2. kazalnik 3. kazalnik 1. kazalnik 2. kazalnik 3. kazalnik Opis kazalnikov pouka. Uvedba tabličnih računalnikov pri pouku v 1. letnik. Zagotoviti ustrezno št. routerjev. Usposabljanje učiteljev. Zadovoljstvo strokovnih delavcev. Zadovoljstvo administrativnotehničnega osebja. Zadovoljstvo maturantov. Izhodiščno leto Izh. vrednost kazalnika Načrtovano leto Pričak. vrednost kazalnika % % % % % Nastanek morebitnih nedopustnih in nepričakovanih posledic pri izvajanju programa Pri izvajanju programov ni prišlo do nepričakovanih posledic v preteklem letu Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi z doseženimi cilji iz poročila preteklega leta ali več preteklih let Po stroškovnih mestih V nadaljevanju so prikazani finančni kazalci po posameznih področjih oz. stroškovnih mestih. Največji porast beležimo na področju investicij ter vzdrževanja, kar pa je pojasnjeno v točki in v tabeli 16. Porast je opazen tudi pri SM dijaška skupnost, v kar pa so vključeni prevozi dijakov ob sobotah, prevozi na razna srečanja, izdelava dijaških izkaznic, ogled filma ipd. Ostali indeksi odstopajo v mejah normale, če jih primerjamo še po nominalni vrednosti. Preglednica 15: Prihodki in odhodki po stroškovnih mestih v SM Namen odhodka Indeks 2015/2014 GFML 2 Strokovno izobraževanje , , ,00 1,01 4 Članarine SA, Zveza šol.. 901, ,66 933,00 0,85 5 Publikacije - knjige - časopisi - revije , , ,00 1,04 6 Učbeniški sklad , , ,00 1,12 8 Za zaposlene - oprema - zdr. varstvo 3.863, ,25 128,00 0,12 9 Za zaposlene - jubileji 1.963,54 693, ,00 25,16 TEKOČE VZDRŽEVANJE - POTROŠNI MATERIAL

38 37 od 65 strani SM Namen odhodka Indeks 2015/ Zgradba in okolica , , ,00 1,17 11 Pohištvo - oprema , , ,00 0,61 12 Didaktična oprema in potr. mat. za pouk , , ,00 0,83 13 IKT s programsko opremo , , ,00 0,70 14 Čiščenje in toaleta , , ,00 1,60 16 Pisarniški material za pouk in pisarno , , ,00 1,26 TEK.VZDRŽ.-POTR.MAT.-USLUGE 20 Energija (elektrika, olje, plin) , , ,00 1,09 21 Komunala (voda, odvoz smeti) 9.248, , ,00 0,78 22 Pošta, telefon, GSM , , ,00 0,87 23 Banka, MF RS, takse, koleki 148,30 401,27 307,00 0,77 24 Najemnine , , ,00 1,18 25 Zavarovalnine 3.435, , ,00 0,95 26 Varnost, varnostni pregledi , , ,00 1,09 28 Fotokopiranje in tiskarna 63967, , ,00 0,80 Fotokopiranje - Minolta 6.143, , ,00 2,08 Tiskarna - mesečnik, generacijska , , ,00 0,91 29 Promocija-oglaševanje, informativni dan , , ,00 0,90 JAVNI RAZPISI-PROJEKTI-NATEČAJI 45 TVU-GFML PRIREDITVE 368, ,00 48 TVU-koordinacija 1.283,16 500,56 57,00 0,11 51 Institucionalna usposabljanja , ,00 0,91 DEJAVNOSTI IN PROJEKTI DIJAKI 61 Dijaki s posebnimi potrebami 4.631, , ,00 0,31 67 Kulturni maraton 335, ,46 575,00 0,44 70 Obvezne ekskurzije , , ,00 0,82 71 Neobvezne ekskurzije ,69 275,00 240,00 0,87 72 Tekmovanje dijakov , , ,00 0,73 75 Debata 4.269, , ,00 0,84 78 OIV 914, , ,00 2,00 79 Dijaška skupnost 7.328, , ,00 0, Po potnih nalogih Preglednica 16: Analiza potnih nalogov po namenu Namen potovanja Indeks Spremstvo dijakov na strokovnih ekskurzijah 3.915, , , ,29 1,26 Spremstvo dijakov na tekmovanjih 2.167, , , ,08 1,04 Strokovno izpopolnjevanje izobraževanje Strokovno izpopolnjevanje izobraževanje tržna dejavnost 8.313, , , ,22 1,08 136, ,62 678,50 334,62 0,49 Potovanje v okviru projekta 2.798, , , ,68 0,40 Potovanje zaradi organizacije / poslovanja šole 6.680, , , ,48 1,37 Promocija 2.503, , , ,82 0,88 SKUPAJ , , , ,19 1,02

39 38 od 65 strani Graf 16: Struktura potnih stroškov Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja glede na opredeljene standarde in merila, kot jih je predpisalo pristojno ministrstvo, ter ukrepi za izboljšanje učinkovitosti in kakovosti poslovanja Gospodarnost = Prihodki (AOP 870) = Odhodki (AOP 887) = 1,063 Indeks donosnosti = Presežek prihodkov nad odhodki (AOP 888) = Sredstva v lasti ali upravljanju+ugotovljeni poslovni izid + dolgoročne rezervacije (AOP ) = = 0,0088 Naloge, ki si jih zastavimo, temeljito premislimo in načrtujemo. Upoštevamo možnosti, sposobnosti in izkušnje (lastne in tuje). Menim, da na vseh področjih ravnamo s sredstvi skrajno

40 39 od 65 strani racionalno in gospodarno, v kar nas sili tudi dejstvo, da je novih nalog in potreb, ki zahtevajo dodatna finančna sredstva vedno več Ocena delovanja sistema notranjega finančnega nadzora Šola vodi računovodstvo in knjigovodstvo na podlagi pravilnika o računovodstvu. Naročila se izvajajo v skladu s sprejetim pravilnikom. Prejete račune pred plačilom likvidira oseba, ki je strošek povzročila in odobri ravnatelj ter likvidira računovodski delavec, ki hkrati pregleda, če račun vsebuje vse zahtevane elemente. Sistem notranje kontrole je vzpostavljen za tekoče poslovanje in ga kontinuirano zboljšujemo. Prav tako vsako leto izvedemo inventuro osnovnih sredstev, pri čemer nismo zasledili nobenih nepričakovanih odstopanj. Od aprila 2012 podjetje Audit-in d.o.o. iz Ljubljane, PE Murska Sobota vsako leto izvede notranjo revizijo. Svet šole se s poročilom seznani. Pripombe upoštevamo Pojasnila po področjih, na katerih zastavljeni cilji niso bili doseženi in zakaj Vse pomembne zastavljene cilje smo realizirali Ocena učinkov poslovanja na gospodarstvo, socialne razmere, varstvo okolja, regionalni razvoj ipd. Šola je odprta za vse vrste sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, društvi, združenji, zavodi in skupnostmi. Ocenjujem, da Gimnazija Franca Miklošiča zgledno sodeluje z vsemi. S sodelovanjem z vrtci regije smo zagotovili vsem našim dijakom in dijakinjam ter odraslim mesto za opravljanje obvezne prakse in hospitacij. Za gospodarske subjekte organiziramo v okviru kulturnega tedna tudi dan odprtih vrat. Z Zdravstvenim domom smo organizirali predavanje za 1. in 3. letnike o zdravem načinu življenja in o vrstah, škodljivostih in nevarnostih drog. S sodelovanjem policije in Avtošolami smo organizirali predavanje o prometni vzgoji. Sodelujemo z Rdečim križem in Karitasom pri organiziranju različnih izobraževalnih in humanitarnih prireditev. Sodelujemo z Domom starejših občanov Ljutomer s prostovoljnim delom. Organiziramo zbiralne akcije starega papirja. Skozi celo leto zbiramo odslužene baterije.

41 40 od 65 strani Organiziramo Varnostno preventivni dan, ko preverimo delovanje varnostnega načrta za primer požara ter v sodelovanju s Slovensko vojsko, Civilno zaščito, Rdečim križem in Policijo prikažemo praktično in teoretično delovanje teh ustanov. Sodelujemo z Razvojnimi agencijami v regiji, predvsem na področju podjetništva za mlade. Več kazalcev poslovanja je konkretno navedeno v vsakoletnem poročilu ob koncu šolskega leta. Poročila so na razpolago na spletnih straneh šole Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in investicijskih vlaganj Kadrovska zasedba Naslednje tabele prikazujejo različne vidike kadrovske strukture. Preglednica 17: Preglednica zaposlenih na dan po izobrazbi Št. koda ravni Vrsta del. razmerja Skupaj % I II III IV V VI VII/2 VIII/1 VIII/2 Skupaj % Indeks 2015/2014 NDČ 60 89, ,4 0,95 DDČ 1 1, ,3 2,0 PD Pripravniki Vol. pripravniki 3 3,0 Dopolnjevanje 3 4, ,3 0,66 Javna dela 1 1,5 1 Skupaj , ,0 0,91 Preglednica 18: Število učiteljev (brez pripravnikov) po nazivu na dan Naziv Skupaj % Skupaj % Indeks 2015/2014 brez naziva 16 29,1 8 15,7 0,50 mentor 18 32, ,3 1,00 svetovalec 14 25, ,2 1,36 svetnik 7 12,7 6 11,8 0,86 Skupaj učitelji , ,0 0,93

42 41 od 65 strani Preglednica 19: Število strokovnih, administrativnih in drugih delavcev Delovno mesto Skupaj % Skupaj % Strokovni delavci 56 83, ,9 Pripravniki 2 3,0 0 0,0 Administrativni delavci 4 6,0 3 4,9 Tehnični delavci 5 7,4 5 8,2 Skupaj , ,0 Preglednica 20: Starostna struktura učiteljev na dan Starost in več Skupaj Število % 0,0 7,8 19,6 17,6 21,6 17,6 15,7 100, Investicijska vlaganja Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer si prizadeva zagotavljati zaposlenim in dijakom čim boljše pogoje za delo in učenje. V letu 2009 smo dogradili vhod in s tem pridobili dovolj prostora, da ima lahko vsak dijak svojo garderobno omarico. Preko poletja 2010 smo preuredili toaletni prostor za osebje v prostor primeren za gibalno ovirane dijake. V jeseni 2010 smo v obstoječe ženske sanitarije dogradili štiri kabine in s tem vsaj malo omilili problematiko števila ženskih WC-jev. Ministrstvo za šolstvo in šport je konec leta 2009 odkupilo TVD Partizan. V poletnih počitnicah 2010 smo prostor preuredili v štiri učilnice. Tako najem, na sosednji OŠ Cvetka Golarja, ni več potreben in smo šolsko leto 2010/2011, prvič po desetih letih, ponovno začeli vsi pod»eno streho«. Decembra 2012 pa smo šolo naredili še prijaznejšo gibalno oviranim osebam, saj smo dogradili dvigalo iz pritličja v prvo nadstropje. Od večjih investicij bi omenil še temeljito obnovo neizrabljenih oz. do sedaj neuporabljenih delov TVD Partizan. V letu 2012 smo temeljito posodobili IKT tehnologijo in sicer smo zamenjali računalnike v drugi računalniški učilnici z zmogljivejšimi, da je z njimi mogoč pouk multimedije, posodobili serverje in opremili vse učilnice z interaktivnimi katedri. Glede na to, da smo montirali tudi informacijski sistem po šoli, bi lahko rekli, da smo zelo dobro opremljeni z IKT opremo. V letu 2013 smo nadaljevali s posodobitvijo multimedijske in IKT opreme, nekaj pomembnejših in večjih investicijskih vlaganj pa je bilo namenjenih za ureditev stavbe in okolice, saj je šola

43 42 od 65 strani proslavljala 50 let delovanja. Veliko smo vložili v nujno energetsko sanacijo, zamenjava dotrajanih oken v vezni zgradbi in nabavi tabličnih računalnikov za udeležbo v projektu Uvedba tabličnih računalnikov pri pouku. V letu 2014 smo še naprej nadaljevali s posodobitvijo multimedijske in IKT opreme, nekaj sredstev smo namenili tudi za izgradnjo zmogljivejšega brezžičnega omrežja. Nekaj pomembnejših in večjih investicijskih vlaganj pa je bilo namenjenih za nujno energetsko sanacijo kurilnice. Preglednica 21: Kronološki pregled večjih in pomembnejših investicij v zadnjih letih Leto Investicija Vrednost v 2008 Vhod v gimnazijo ,00 MoFas 2009 MŠŠ decembra 2009 odkupi TVD Partizan ,00 MŠŠ 2010 Uredimo štiri učilnice v TVD Partizanu ,00 MoFas Sanacija strehe na TVD Partizanu ,00 MŠŠ Uvedba elektronskega dnevnika in redovalnice mesečna najemnina 2011 Povečanje števila ženskih kabin v toaletnih prostorih 8.666,50 MoFas Vir MoFas Zamenjava PC-jev v računalniški učilnici 8.442,00 MŠŠ/ MoFas Nakup videoopreme (kamera z dodatno strojno in programsko opremo ,00 MoFas Interaktivni katedri (PC, projektor, avdio oprema) - 11 kom ,00 MoFas Interaktivni katedri, samo PC, projektor in avdio oprema - 11 kom 9.832,00 MoFas/tržna dejavnost Zamenjava PC-jev v računalniški učilnici, kabinetih in zamenjava serverjev ter dokup profesionalnega projektorja ,00 MoFas/tržna dejavnost Sanacija razdelilnice hrane in hodnika poleg jedilnice 9.400,00 MoFas Obnovitev TVD-Partizan (prednja in desna stran) ,00 MoFas/tržna dejavnost Golarjeva spominska soba 8.700,00 MoFas 2012 MoFas/tržna Dvigalo ,00 dejavnost/ humanitarne akcije Šolski informacijski sistem (LCD TV in programska oprema) ,00 Multimedijska oprema za snemanjenin video live stream z opremo (luči, avdio oprema) ,80 MoFas/tržna dejavnost MoFas/tržna dejavnost Obnova zbornice ,00 MoFas

44 43 od 65 strani Leto Investicija 2013 Oprema v zbornici (kavni aparat, pomivalni stroj...) Vrednost v Klimatske naprave 3.379,40 Vir 4.750,00 Tržna dejavnost MoFas/tržna dejavnost Tlakovanje pred šolo 7.505,00 MoFas Ureditev in zasaditev okolice šole ,61 MoFas Zasteklitev izhoda vajalnice 8.288,04 MoFas Zamenjava oken v veznem hodniku do TVD Partizana 6.527,57 MoFas Avtomat za pitno vodo 1.487,06 MoFas Vitrine 3.867,40 MoFas Multimedijska oprema (PC, zvočniki, mikrofoni, digitalni klavir, programska oprema za glasbo) ,76 IKT oprema (PC, tiskalniki, interaktivna tabla, ) ,30 MoFas/tržna dejavnost MoFas/tržna dejavnost Tablični računalniki - XOOLTIME 4.950,00 MoFas Kavni avtomat 3.981,10 Tržna dejavnost Žična ograja (Topolinjak) 2.395,92 MoFas Zidarsko-pleskarska vzdrževalna dela na stavbi ,00 MoFas Polaganje (TVD Partizan) in obnova talnih oblog 8.000,52 MoFas Prezračevalne nape v razdelilnici hrane 6.203,52 MoFas Barvni fotokopirni stroji 5.307,00 Tržna dejavnost Črnobeli fotokopirni stroji (3X) 5.770,14 MoFas Oprema za glasbeni studio ,27 Tržna dejavnost Interaktivni zaslon Smart Board ,12 MoFas Izgradnja zmogljivejšega brezžičnega omrežja ,40 MoFas 2014 Interaktivna tabla Smart Board M685S 3.577,65 MoFas Nabava PC-jev in serverjev ,37 MoFas Energetska sanacija kurilnice 9.614,10 MoFas Daljinsko krmiljenje kurilnice 5.310,04 MoFas Sanacija kletnih prostorov ,80 Tržna dejavnost Sanacija terase pri TVD Partizanu ,20 MoFas 3d printer s software opremo 5.136,02 MoFas Tablični računalniki za aktiv družboslovcev 4.723,50 MoFas 2015 Zamenjava PC-jev v računalniški učilnici ,40 MoFas Preureditev kletnih prostorov server soba ,63 MoFas Elektroinštalacijska dela - ožičenje ,06 MoFas

45 44 od 65 strani 5. BILANCA STANJA S PRILOGAMA

46 45 od 65 strani

47 46 od 65 strani

48 47 od 65 strani Pregled stanja in gibanja neopredmetenih dolgoročnih sredstev (NDS) in opredmetenih osnovnih sredstev (OOS) (vsebina in oblika sta predpisana s pravilnikom o letnih poročilih

49 48 od 65 strani

50 49 od 65 strani Pregled stanja in gibanja kapitalskih naložb in posojil

51 50 od 65 strani

52 51 od 65 strani 6. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV

53 52 od 65 strani

54 53 od 65 strani Po vrstah dejavnosti

55 54 od 65 strani

56 55 od 65 strani Po načelu denarnega toka

57 56 od 65 strani

58 57 od 65 strani

59 58 od 65 strani 7. IZKAZ RAČUNA FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB

60 59 od 65 strani 8. IZKAZ RAČUNA FINANCIRANJA