Mojca Rožič, Nikolaj Lipič, Fani Ostrež Voh

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "Mojca Rožič, Nikolaj Lipič, Fani Ostrež Voh"

Transcript

1 Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana Tel.: 01/ Fax: 01/ Mojca Rožič, Nikolaj Lipič, Fani Ostrež Voh - INTERNO GRADIVO LETNIK: SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE -. LETNIK: POKLICNO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE

2 STATISTIKA Teorija podkrepljena s primeri Naloge iz statistike za poklicno maturo Preverjanje znanja in intertesti Gradivo je namenjeno interni uporabi pri pouku na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad Ljubljana in je fotokopiranje brez vednosti avtorjev prepovedano. AVTORJI: Mojca Rožič, Nikolaj Lipič, Fani Ostrež Voh IZDALA: Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad Ljubljana ŠOLSKO LETO: 007/08 NAMEN: 4. LETNIK: SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE. LETNIK: POKLICNO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Uporabo gradiva je odobrila ravnateljica ga. Fani Al-Mansour. 1

3 VSEBINA OSNOVNI POJMI STATISTIKE... 3 UREJANJE IN GRUPIRANJE PODATKOV GRAFIČNO PRIKAZOVANJE PODATKOV SREDNJE VREDNOSTI Povprečje ali aritmetična sredina Mediana (središčnica) Modus (gostiščnica) RAZPRŠENOST PODATKOV Variacijski razmik Varianca ali povprečje kvadratov odmikov podatkov od srednje vrednosti Standardni odklon PRIMERI NALOG NA POKLICNI MATURI KRATKE NALOGE - obvezne: DALJŠE NALOGE - izbirne: SEMINARSKA NALOGA PREVERJANJE ZNANJA INTERTESTI ZA PREVERJANJE ZNANJA INTERTEST-1: OSNOVNI POJMI STATISTIKE INTERTEST-: UREJANJE IN GRUPIRANJE PODATKOV INTERTEST-3: GRAFIČNO PRIKAZOVANJE PODATKOV INTERTEST-4: SREDNJE VREDNOSTI INTERTEST-5: RAZPRŠENOST PODATKOV REŠITVE INTERTESTOV... 33

4 Beseda»statistika«izvira iz latinske besede status in ima naslednje pomene: prvotno: državoslovje, nauk o upravi, gospodarstvo, naseljenosti itd. države; veda, ki proučuje gospodarske, socialne ipd. procese na osnovi številčnih podatkov, vzetih iz opazovanja množičnih primerov danega pojava; številčni podatki, npr. v obliki tabele. (Vir: Verbinc F., Slovar tujk, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1991, str. 765) 1 OSNOVNI POJMI STATISTIKE POJEM DEFINICIJA PRIMER Populacija - je množica, ki jo statistično proučujemo. Dijaki vseh šol po Sloveniji. Statistične enote - so elementi populacije. En dijak. - je podmnožica, s katero predstavimo Ustrezen delež gimnazijcev, Reprezentativen vzorec celotno množico in katere elementi kar ustrezen delež dijakov poklicnih najbolje predstavljajo značilnosti celotne šol, osnovnih šol. množice. Slučajen vzorec - vzorec, kjer imajo vsi elementi osnovne Naključno izbrani dijaki naključnih množice enako možnost, da bodo izbrani. šol. Numerus - imenujemo moč vzorca in ga označimo - število dijakov v vzorcu z N. - imenujemo vrednost ali lastnost statistične enote, ki jo proučujemo. Ločimo dve vrsti podatkov: Statistični znak, spremenljivka ali podatek Številski (numerični) podatki Primeri: številka čevlja, starost, teža, višina Ločimo naslednji vrsti numeričnih podatkov: a) celoštevilčni (diskretni) in b) zvezni - so podatki, ki lahko dosežejo vsako vrednost iz nekega intervala. Stvarni (opisni, atributivni) podatki Primeri: spol, rojstni kraj, državljanstvo, izobrazba, poklic, stalno bivališče, mesto zaposlitve - numerični celoštevilski podatek: letnica rojstva dijaka (celo število) - numerični zvezni podatek: povprečna ocena dijaka (decimalno število) - stvarni podatek: interesna dejavnost dijaka (opisno besedno) 3

5 UREJANJE IN GRUPIRANJE PODATKOV V raziskavah so najpogosteje pridobljeni podatki neurejeni in nepregledni, zato jih moramo urediti, torej urediti po velikosti v ranžirno vrsto ali jih združiti v skupine v frekvenčne razrede. Urejanje podatkov je odvisno od samih podatkov: ali so podatki diskretni ali zvezni ter od količine podatkov. Tabela 1: Primer urejanja in grupiranja podatkov ponesrečencev kolesarjev glede na starost Starostni razred Število ponesrečencev Relativna frekvenca Relativn a Kumulativna frekvenca Relativna kumulativna frekvenca v letih - frekvenca f 0 frekvenc Fj = F j-1 + F j F 0 j f j f a v % Fj v % j f0 N N :84 = 0,143 14,3 1 1:84 = 0,143 = 14,3 % ,6 6, 1 + = 34 34:84 = 0,405 = 40,5 % ,167 16, = 48 48:84 = 0,571 = 57,1 % ,107 10,7 57 0,679 = 67,5 % ,071 7,1 63 0,75 = 75 % ,155 15,5 76 0,905 = 90,5 % ,095 9,5 84 1,00 = 100 % Skupaj 84 1,00 V nadaljevanju so predstavljeni novi pojmi in njihove definicije: POJEM Frekvenca (f) Frekvenčni razredi Širina frekvenčnega razreda (d k ) Sredina frekvenčnega razreda (x k ) Relativna frekvenca (f 0 ) Kumulativna frekvenca (F) DEFINICIJA - imenujemo posamezno število diskretnih statističnih enot iste vrednosti. Če je diskretnih podatkov zelo veliko ali če so podatki zvezni, jih združujemo v skupine ali frekvenčne razrede. Vse podatke, s katerimi razpolagamo, razdelimo v določeno število frekvenčnih razredov, ki so ponavadi enako široki, kar pa ni nujno. Če pa so podatki zvezni, so frekvenčni razredi kar intervali na abscisni osi. - je razlika med zgornjo in spodnjo mejo razreda. d k = z k s k z k zgornja meja razreda s k spodnja meja razreda z k s x k k sredina frekvenčnega razreda x k s k spodnja meja razreda z k zgornja meja razreda - pove, kolikšen delež celote pomeni posamezna vrednost statističnega znaka. Največkrat jo podajamo v %. - pove, koliko podatkov je doseglo manjšo vrednost od zgornje meje frekvenčnega razreda. To je način grupiranja, ko združujemo frekvence ali frekvenčne razrede od spodaj navzgor oziroma ko»kopičimo«podatke. 4

6 3 GRAFIČNO PRIKAZOVANJE PODATKOV Podatke lahko prikazujemo: - s tabelami, - z grafikoni (vrsta grafikona je odvisna od vrste podatkov in števila frekvenčnih razredov). Poznamo naslednje vrste grafikonov: a) krožni diagram ali strukturni krog Število zaposlenih 47% 7% 14% 3% Visoka Višja Srednja strokovna Srednja poklicna - je najbolje uporabiti pri majhnem številu frekvenčnih razredov. Velja: Celota v tem primeru pomeni 360 o. Središčne kote, ki pripadajo posameznih vrednostim, pa dobimo s procentnim računom. b) stolpčni diagram - uporabljamo, če so podatki razvrščeni v veliko frekvenčnih razredov ali lahko dosežejo veliko različnih diskretnih vrednosti. Ločimo naslednje vrste stolpčnih diagramov: i. pokončne: prevoz blaga prevoz blaga ii. ležeče: prevoz potnikov prevoz potnikov

7 število ponesrečenec Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad Ljubljana iii. sestavljene: prevoz potnikov prevoz blaga iv. strukturne: prevoz blaga prevoz potnikov HISTOGRAM: z njim najlažje grafično predstavimo grupirane podatke. Pri tem ni pomembno, ali so širine frekvenčnih razredov enake starostni razredi Velja: - Na vodoravno os narišemo meje razredov. - Na navpično os frekvence posameznih razredov. - Nastanejo pravokotniki, ki so drug ob drugem, ploščina posameznega pravokotnika pa je sorazmerna frekvenci tistega razreda. c) linijski diagram - uporabljamo za opisovanje postopnega spreminjanja vrednosti nekega podatka, največkrat skozi daljše časovno obdobje. Podatki so lahko: grupirani: pri teh podatkih dobimo krivuljo tako, da povezujemo vrednosti sredin frekvenčnih razredov; zvezni: pri zveznih podatkih pa krivulja predstavlja funkcijsko odvisnost podatka od časa. 6

8 Število zaposlenih Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad Ljubljana Leto FREKVEČNI POLIGON je poseben primer linijskega diagrama, ki je lahko sestavljen iz več krivulj, kar nam omogoča lažjo primerjavo vrednosti, lahko pa je tudi kombiniran s stolpčnim diagramom prevoz blaga prevoz potnikov d) piktogram ali slikovni diagram - za grafično prikazovanje uporabljamo različne figurice, oblake, deževne kapljice e) obarvani zemljevid 7

9 4 SREDNJE VREDNOSTI PRIMERI: 1,, 3: 1. Tabela predstavlja zaslužek dijaka po posameznih dnevih: ZASLUŽEK (v ) N = 5. Tabela predstavlja ocene pisnega testa 6 dijakov: OCENA f N 6 3. Tabela s frekvenčnimi razredi predstavlja točke dosežene pri pisnem testu: TOČKE f x s N Povprečje ali aritmetična sredina - je kvocient vsote vseh vrednosti statistične spremenljivke s številom vseh vrednosti. Če so vse vrednosti različne, aritmetično sredino izračunamo po formuli: Če se vrednosti statistične spremenljivke ponavljajo (k 1 vrednosti x 1 ), je formula naslednja: x x x x n 1... n k1x1 kx... kmx x k k... k 1 m m PRIMER 1: x PRIMER : x ,88,9 6 8

10 Pri grupiranih podatkih za vrednosti statistične spremenljivke vzamemo sredine frekvenčnih razredov. k x k x... k x x k k... k 1 s1 s m sm 1 m PRIMER 3: x , Mediana (središčnica) - je tista vrednost statistične spremenljivke, pri kateri je polovica vrednosti večjih, druga polovica pa manjših od nje. Mediano izračunamo: pri lihem številu vrednosti kot vrednost, ki je na n 1 mestu po velikosti urejenih podatkov; PRIMER 1: 5, 50, 75, 100, 150 Me = 75 pri sodem številu podatkov pa ni pravega srednjega podatka, zato za mediano vzamemo aritmetično sredino srednjih dveh podatkov. PRIMER : Me 3 *DODATEK*: Mediana v frekvenčnem razredu: R rang mediane, F0 in F1 kumulativni frekvenci razredov, x 0 in x1 - meji frekvenčnega razreda Me R 0,5 N 0,5 R 0,56 0,5 13,5 R F Me x F F x x ,5 8 Me ,5 Me 1 8 5,5 8 Me Me Me Me 13,375 13, 4 TOČKE f F F x 0 - x F N 6 9

11 4.3. Modus (gostiščnica) - je vrednost podatka, ki se v množici vseh vrednosti najpogosteje ponavlja, če sta taki vrednosti dve, govorimo o bimodalni porazdelitvi podatkov. PRIMER : Mo = 3... ker se ocena 3 najpogosteje pojavi med vsemi ocenami Za grupirane podatke namesto modusa poiščemo modalni razred: to je tisti razred, ki ima največjo frekvenčno gostoto oz. mu ustreza ploščinsko največji pravokotnik v histogramu. PRIMER 3: Modalni razred = 1-14 *DODATEK*: Modus v modalnem razredu: fm 0 f 1 M0 x0 ( x1 x0 ) f f f Mo M 0 1 (14 1) , 5 TOČKE f f x 0 - x 1 f M f N 6 10

12 5 RAZPRŠENOST PODATKOV Razpršenost podatkov lahko izračunamo na več načinov. Mi bomo spoznali tri načine in sicer: a) variacijski razmik, b) varianca in c) standardni odklon Variacijski razmik - je razlika med maksimalno in minimalno vrednostjo podatka: R = x max - x min 5.. Varianca ali povprečje kvadratov odmikov podatkov od srednje vrednosti Varianco dobimo, če vsoto kvadratov odmikov podatkov od srednje vrednosti delimo s številom podatkov: a) Če so vsi podatki med seboj različni: ( x x) ( x x)... ( x x) n 1 n b) Če je več ponavljajočih se podatkov ali če imamo frekvenčne razrede xi je sredina posameznega razreda: f ( x x) f ( x x)... f ( x x) N 1 1 n n Večja je varianca, bolj razpršeni so podatki Standardni odklon Standardni odklon je kvadratni koren iz variance. Standardi odklon računamo samo glede na aritmetično sredino. Pove nam, koliko je vredna aritmetična sredina, ali je dober ali slab reprezantant vrednosti neke množice. Bolj ko se veča standardni odklon, bolj so vrednosti razpršene in različne druge od druge. Če standardni odklon znaša 0, potem v podatkih ni variabilnosti, njihove vrednosti so torej identične. To se zgodi zelo redko. Izračunamo ga: a) ( x x) ( x x)... ( x x) n 1 n ali 1 ( x x... x n ) n x b) f ( x x) f ( x x)... f ( x x) N 1 1 n n 11

13 PRIMER 1: Variacijski = 15 razmik Varianca ( x1 x) ( x x)... ( xn x) n (5 80) (50 80) (75 80) (100 80) (150 80) 5 ( 55) ( 30) ( 5) (0) (70) Standardni odklon PRIMER : Variacijski 5 1 = 4 razmik Varianca f1( x1 x) f( x x)... fn( xn x) N 3 (5,9) 5 (4,9) 8 (3,9) 6 (,9) 4 (1,9) 6 3 (,1) 5 (1,1) 8 (0,1) 6 ( 0,9) 4 ( 1,9) 6 13,36,05 0,08 4,86 14,44 38,66 1, Standardni 1,4869 1, odklon PRIMER3: Variacijski 0 0 = 0 razmik Varianca f1( xs 1 x) f( xs x)... fn( xsn x) N 3 (19 1,) 5 (16 1,) 8 (131,) 6 (10 1,) 4 (4 1,) 6 3 (6,8) 5 (3,8) 8 (0,8) 6 (,) 4 ( 8,) 6 138, 7 7, 5,1 9, 04 68,96 449, 06 17,7 Standardni odklon 17, 7 4, Primeri nalog na poklicni maturi 1

14 Rešitev: 6.1. KRATKE NALOGE - obvezne: Isto razdaljo je izmerilo 5 dijakov. Njihove meritve so: 3,5 m, 3,77 m, 3,68 m, 3,66 m in 3,6 m. Izračunajte srednjo vrednost meritev in standardni odklon. (4 točke) Srednja vrednost razdalje: x = 3,65 m... (1*+1) točki Standardni odklon: 0, 033 0, (1*+1) točki 0,081 V preglednici so dani podatki o rezultatih šolske naloge: Izračunajte povprečno oceno in dopolnite preglednico z relativnimi frekvencami. (5 točk) Rešitev: 18 Srednja vrednost: x = 3, (števec, imenovalec, rešitev) ( ) 3 točke 40 Izračunane relativne frekvence...(l * + 1) točki ocena frekvenca (f k ) relativna frekvenca (f 0 k ) (npr. v %) 1 4 (4) 10,0 8 (16) 0, (33) 7, (40) 5,0 5 7 (35) 17,5 40 (18) 100 Opomba: Preglednica je le v pomoč. ocena frekvenca (f k ) relativna frekvenca(f 0 k ) Na pisnem izpitu je bil dosežen naslednji uspeh: Ocena St. dijakov Izračunajte povprečno oceno in standardni odklon. (5 točk) Rešitev: 13

15 Ugotov1jeno oz. uporab1jeno število dijakov... 1 točka Izračunana povprečna ocena: x = 3,08... (1 *+ 1) točki Izračunan standardni odklon: σ = 1,13... ( 1 *+ 1) točki V tabeli je prikazan Markov čas učenja v zadnjem tednu pred izpitom. Izračunajte povprečen dnevni čas učenja. Kolikšen delež tedenskega učenja predstavlja nedeljsko učenje? Rezultat zapišite v odstotkih (%). (4 točke) dan ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota nedelja učenje v urah Rešitev: Povprečni dnevni čas učenja: x 4,7 ure (4 ure in 43 minut ali 33 ure)... (1* + 1) točki 7 Račun: d = 7 = 0, * točka 33 Delež nedeljskega učenja: 1 %... 1 točka Opomba: Toleriramo tudi rezultat brez enote. Sedem planincev se je odpravilo na daljšo turo. Pred odhodom so tehtali pripravljene nahrbtnike. Dva sta tehtala po 15 kg, trije po 1 kg, eden 16 kg in eden 18 kg. Kolikšna je bila povprečna masa nahrbtnikov? Koliko odstotkov celotne mase predstavlja najtežji nahrbtnik? (4 točke) Rešitev: Povprečna masa nahrbtnikov: 100 x 14,3 kg (lahko 14 kg)... (1* + 1) točki 7 Odgovor: 18 %... (1* + 1) točki V 3. A razredu imajo dijaki različno dolge poti do šole. Podatki so prikazani na sliki. število 8 dijakov km km 3 km 4 km 5 km oddaljenost (km) Ugotovite število dijakov v razredu in izračunajte povprečno oddaljenost dijakov tega razreda do šole. (4 točke) Rešitev: Število dijakov: točka Povprečna oddaljenost: 3,4 km... (1 *+ ) 3 točke 14

16 Rešitev: 6.. DALJŠE NALOGE - izbirne: Med dijaki vozači 4. letnika srednje šole so naredili anketo o oddaljenosti od šole. Odgovore so razvrstili v 5 razredov, kakor prikazuje tabela: (Skupaj 15 točk) Skupaj 15 točk: razred oddaljenost od šole v km število dijakov a) Izračunajte povprečno oddaljenost dijakov od šole. (6 točk) b) Koliko odstotkov dijakov je od šole oddaljenih manj kot 1 km? (4 točke) c) Narišite histogram ali frekvenčni poligon za to porazdelitev. (5 točk) a) (6 točk) Sredine razredov... (1 * + 1) točki Produkti sredin razredov in frekvenc... (1 * + 1) točki Upoštevano število dijakov: točka Rešitev: x = 8,875 km... 1 točka b) (4 točke) Ugotovljeno število dijakov, ki ustrezajo pogoju: točka Upoštevana osnova: točka Izračunan odstotek: 79,17 % (ali 79% ali 79,% )... 1* točka Odgovor... 1 točka c) (5 točk) Pravilno označeni obe osi... (1 +1) točki Histogram oz. frekvenčni poligon... 3 točke fk ,5 4,50 7,50 10,50 13,50 16,50 19, fk oddaljenost od šole (km) oddaljenost od šole (km) 15

17 13% 1 3% 5 3% 3 7% 4 34% V oddelku A in B so pisali esej. V oddelku A je bilo 7 odličnih ocen, 10 prav dobrih, 8 dobrih, 4 zadostne in 1 nezadostna. V oddelku B je bilo 5 odličnih ocen, 8 prav dobrih, 11 dobrih, 5 zadostnih in 3 nezadostne. (Skupaj 15 točk) a) Izračunajte povprečno oceno za posamezni oddelek in standardni odklon za oddelek A. (9 točk) b) Za koliko odstotkov je povprečna ocena v A višja od povprečne ocene v B? (3 točke) c) Grafično prikažite uspeh v A. (3 točke) Rešitev: Skupaj 15 točk: a) (9 točk) Izračunana povprečna ocena v A: x A =3,60... (1 * + ) 3 točke Izračunana povprečna ocena v B: x B = 3,... (1 * + ) 3 točke Izračunan standardni odklon v A: σ A = 1,08... (1 * + ) 3 točke b) (3 točke) Izračunan odstotek: 0,38 p 0,118 3,...(1* +1) točki Odgovor: Za 11,8%... 1 točka c) (3 točke) Grafični prikaz... (1 * + ) 3 točke fk ocene 16

18 fk ocene % 13% 1 3% 5 3% 4 34% Pred vpisom v šolo so izmerili telesno višino 3 deklic. Dobili so vrednosti (v centimetrih, urejene po velikosti): 103, 104, 105,106,106,107, 109, 110, 111, 111, 111, 11, 113, 113, 114, 114, 114, 115, 115, 116, 116, 117, 117, 117, 118, 118, 118, 10, 10, 11, 1, 1. (Skupaj 15 točk) a) Podatke uredite v 5 frekvenčnih razredov širine 4 cm. (5 točk) b) Iz grupiranih podatkov izračunajte povprečno višino deklic. (5 točk) c) Podatke prikažite s frekvenčnim poligonom, ali histogramom, ali kolačem. (5 točk) Rešitev: Skupaj 15 točk : a) (5 točk) Določitev razredov... (1 * + ) 3 točke Ugotovljene frekvence... (1 * + 1) točki X-višina v cm Število učenk Sredina razreda Produkt Središčni frekvenca: f j x j f j x j koti ,5-106, ,5 55 5,5 56, ,5-110, , ,5 33, ,5-114, , ,5 101, ,5-118, , , ,5-1, , ,5 56,5 3 Σ=3644 Σ=368 Σ = 360 Opomba: Možnih je več razdelitev na razrede. Napisani sta dve razdelitvi. Vse so enakovredne, če le zadoščajo zahtevam naloge: številu in širini razredov. Preglednica ni obvezna. Predvsem je v pomoč ocenjevalcem. b) (5 točk) Sredine razredov... (1 * + 1) točki Produkti sredin in frekvenc... (1 * + 1) točki 17

19 Povprečna višina, npr.: 368 x 113,375 cm oz. 3 Opomba: Če kandidat izračuna povprečno višino iz negrupiranih podatkov, dobi 3 točke 3644 x 113,875 cm 1 točka 3 c) (5 točk) Pravilno označeni obe osi... (1 + 1) točki Histogram ali frekvenčni poligon... (* + 1) 3 točke ali kolač Izračun središčnih kotov (samo relativni deleži 1 točka)... (I * + 1) točki Narisan kolač:... (* + 1) 3 točke fk višina v cm % % % % % V domu ostarelih občanov je 50 oskrbovancev. 16 % je starih od 50 do 60 let. Med 60 in 70 leti je 80 oskrbovancev, med 70 in 80 leti pa 100 starostnikov. Drugi so stari med 80 in 90 let. (Skupaj 15 točk) a) Iz grupiranih podatkov izračunajte povprečno starost oskrbovancev tega doma. (5 točk) b) Izračunajte standardni odklon starosti. (5 točk) c) Grafično ponazorite starost oskrbovancev. (5 točk) Rešitev: Skupaj 15 točk : a) (5 točk) Sredine razredov... 1 točka Izračunani frekvenci... (1 + 1) točki 18

20 Povprečna starost oskrbovancev: x 69,8 let... (1* + 1) točki 50 Razred x f i i x i f i f i ( xi xi) Kot ,6 57, , 115, , , 43, Opomba: Tabela ni obvezna, je le v pomoč ocenjevalcem. b) (5 točk) k fi ( xi xi ) i1 040 Standardni odklon: 80,96 n 50 in 9,0... (* + 3) 5 točk c) (5 točk) fk starost oskrbovancev (v letih) fk starost oskrbovancev (v letih) Igralno kocko smo vrgli 00-krat. Pri tem smo zabeležili naslednje rezultate: 35-krat po 1 pika, 5-krat po piki, v 0 % metov po 3 pike, v osmini metov po 4 pike, v 30 metih po 5 pik, v preostalih metih po 6 pik. (Skupaj 15 točk) a) Zapišite, kolikokrat so padle 3 pike, kolikokrat 4 in kolikokrat 6 pik. (6 točk) b) V tabeli prikažite absolutne in relativne frekvence padlih pik. (4 točke) c) Grafično predstavite rezultate metov (histogram ali poligon ali kolač). (5 točk) Število padlih pik Absolutna frekvenca f j Relativna frekvenca fk0 19

21 d) Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad Ljubljana Rešitev: Skupaj 15 točk : a) (6 točk) 3 pike so padle 40-krat... (1 + 1) točki 4 pike so padle 5-krat... (1 + 1) točki 6 pik je padlo 45-krat... (1 + 1) točki b) (4 točke) Vpisane absolutne frekvence... 1 točka Vpisane relativne frekvence... 3 točke Pojasnilo: za vsaki dve pravilni frekvenci po 1 točka. Opomba: - če so relativne frekvence pravilno izračunane iz napačnih absolutnih frekvenc, dobi kandidat največ točki - če kandidat ne loči med številom padlih pik in absolutno frekvenco ter relativno frekvenco (zamenjani stolpci), kandidat ne dobi točk Število padlih pik o Absolutna frekvenca f j Relativna frekvenca f j 1 pika 35 0,175 (ali fk0 17,5%) piki 5 0,15 3 pike 40 0,0 4 pike 5 0,15 5 pik 30 0,15 6 pik 45 0,5 c) (5 točk) Pravilno označeni obe osi... (1 + 1) točki Histogram ali frekvenčni poligon (lahko stolpčni diagram)... 3* točke ali kolač Izračun središčnih kotov (samo relativni deleži 1* točka)... * točki Narisan kolač... 3* točke (pojasnilo: od zadnjih treh točk damo 1 točko za oznake) fk pika piki 3 pike 4 pike 5 pik 6 pik fk pika piki 3 pike 4 pike 5 pik 6 pik število padlih pik število padlih pik 0

22 6 pik % 1 pika 18% 5 pik 15% 4 pike 13% 3 pike 19% piki 13% Na strelskem tekmovanju je sodelovalo 50 strelcev. Izidi po prvem poskusu so napisani v preglednici: Zadetki Število strelcev (Skupaj 15 točk) a) Izračunajte povprečno število točk v tem poskusu. (5 točk) b) Koliko strelcev je doseglo podpovprečni izid? Izračunajte odstotek strelcev, ki so dosegli nadpovprečni izid. (5 točk) c) Izračunajte standardni odklon dosežkov v tem poskusu. (5 točk) Rešitev: Skupaj 15 točk : a) (5 točk) Zadetki (točke) Število strelcev x k f k Izračunano povprečno število točk v tem poskusu: Števec... točki Imenovalec... 1 točka 336 x 6,7 Izračunana vrednost: (1* + 1) točki 1

23 b) (5 točk) Podpovprečni izid je doseglo 1 tekmovalcev.... (1* + 1) točki Odstotek strelcev z nadpovprečnim rezultatom: 76 %... (* + 1) 3 točke c) (5 točk) Uporabljen obrazec in vstavljeni podatki, npr.: , , , ,7 4 6, , (1* + ) 3 točke 8, * točka, * točka Slika prikazuje vrednost slovenskega borznega indeksa SBI 0 (v točkah) med in : (Skupaj 15 točk) d) Določite datuma največje in najmanjše vrednosti indeksa v tem obdobju. Napišite datum in vrednost. (5 točk) e) Med katerima zaporednima datumoma je bila sprememba indeksa največja? Kolikšna je bila ta sprememba v točkah? (5 točk) f) Kolikšna je bila sprememba indeksa med in v točkah? Za koliko odstotkov se je v tem času indeks povečal? (5 točk)

24 Rešitev: Skupaj 15 točk : a) (4 točke) Največja vrednost: : 4040 točk... (1+1) točki Najmanjša vrednost: : 3850 točk... (1+1) točki b) (5 točk) Vrednost: : 3960 točk... 1 točka Vrednost: : 3850 točk... 1 točka Razlika je točka Odgovor: Sprememba indeksa je bila največja med 9.1. in točka Odgovor: Sprememba je bila 110 točk... 1 točka c) (6 d) točk) Določitev spremembe: točk... točki 60 Izračun odstotka povečanja, npr. 100% 1,55%... točki 3860 Odgovor: Sprememba indeksa je bila 60 točk točka Odgovor: Indeks se je v tem času povečal za 1,6% (1,55%) točka 3

25 7 Seminarska naloga Navodila za izdelavo seminarske naloge 1. Izberi si rezultate npr. ocenjevanja neke šolske naloge ali rezultate metanja igralne kocke in podobno, skratka podatke, ki jih ne razvrščamo v frekvenčne razrede: a) opiši izvor podatkov in velikost vzorca ter spremenljivko b) predstavi podatke v tabeli in izračunaj frekvenco in relativno frekvenco c) predstavi podatke s histogramom in krožnim diagramom č) izračunaj aritmetično sredino, mediano in modus d) izračunaj varianco in standardni odklon. Izberi si podatke, ki jih lahko razvrstiš v frekvenčne razrede (npr. starosti igralcev, ki so dobili nagrado Oscarja, telesne višine sošolcev ali podobno): a) opiši izvor podatkov in velikost vzorca ter spremenljivko b) predstavi podatke v tabeli s frekvenčnimi razredi enake širine in izračunaj frekvenco in relativno frekvenco ter širine in sredine razredov c) predstavi podatke s histogramom in krožnim diagramom č) izračunaj aritmetično sredino, poišči mediano in modalni razred d) izračunaj varianco in standardni odklon Opomba: Podatke ali nalogo lahko poiščeš tudi v učbeniku ali v Alfi 4 ali vsaj idejo kakšne podatke bi zbiral. Nasvet: Uporabi svoje znanje pridobljeno pri predmetu Informatika in uporabi računalniški program EXCEL. Tehnična izdelava seminarske naloge: Naslovna stran: Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad Ljubljana Seminarska naloga iz statistike pri matematiki Naslov: (primer: Analiza velikosti dijakov v oddelku 4.J) Dijak: (ime in priimek) Razred: 4.1 Program: prometni tehnik Šolsko leto: 007/08 Profesor: Kraj in datum oddaje naloge: Ljubljana,... Vsebina: Kazalo 1. Uvod Predstavite naslov, izvor podatkov (vir), velikost vzorca in spremenljivko, kako ste zbrali podatke, ideja za podatke, namen naloge, cilje raziskave.... Predstavitev podatkov v tabeli 3. Grafična predstavitev podatkov a) histogram b) krožni diagram 4. Statistični izračuni a) aritmetična sredina b) mediana c) modus oz. modalni razred d) varianca e) standardni odklon 5. Zaključek Predstavite rezultate naloge, kaj ste se naučili, kaj vas je navdušilo. Predstavite svoje mnenje o izdelavi seminarske naloge. 6. Viri in literatura Seminarsko nalogo izdelajte s pomočjo računalnika. Polovica grafikonov naj bo izdelana ročno in polovica je lahko izdelana s pomočjo programa Excel. Naloga naj bo oštevilčena in speta. Upoštevajte rok oddaje naloge!!! 4

26 frekvenca Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad Ljubljana 8 Preverjanje znanja Pri preverjanju znanja so dijaki 4. letnika dosegli naslednje število točk: 1,, 1, 4, 4, 15, 31, 4, 4, 15, 35, 31,, 1, 4, 31, 1,, 4, Dolpolnite: Statistična populacija Statistična enota Statistična spremenljivka "Dosežene točke" dijakov so spremenljivka.. V tabeli predstavite frekvence in relativne frekvence posameznih ocen. 3. Koliko procentov dijakov je doseglo več kot 30 točk' 4. Podatke prikažite z linijskim diagramom 5. Poiščite modus, mediano in povprečno vrednost. 6. Poiščite variacijski razmik, varianco in standardni odklon. REŠITVE: Preverjanje znanja: Statistika 1.. Statistična populacija dijaki 4. letnika Statistična enota En dijak Statistična spremenljivka Dosežene točke "Dosežene točke" dijakov so numerična spremenljivka. 3. 5% Število točk frekvenca Relativna frekvenca % 15 10% 1 10% 3 15% 4 5 5% % % 4 1 5% 0 100% dosežene točke točke M o = 4, M e = 3, x 3, dosežene točke 6. R= 0, 60,16; 7,7 5

27 9 INTERTESTI za preverjanje znanja 9.1. INTERTEST-1: OSNOVNI POJMI STATISTIKE Obkrožite pravilen odgovor: vsak odgovor 1 točka 1. Del populacije, ki ga izberete za proučevanje, se imenuje: a. Vzorec b. parameter c. spremenljivka. V telefonski anketi je sodelovalo 381 ljudi. Vzorec je: a. Slučajen b. reprezentativen 3. "Starost" prebivalcev je primer: a. atributivne spremenljivke b. numerične spremenljivke c. lastnosti populacije 4.»Spol«prebivalcev je primer: a. atributivne spremenljivke b. numerične spremenljivke c. lastnosti populacije Vstavite manjkajoče besede: vsaka vstavljena beseda 1 točka 5. Statistika je veda, ki proučuje pojave. Osnovni element množice je. Množica vseh enot pa je. Kadar je raziskava predraga ali neizvedljiva na celotni populaciji, izberemo manjšo množico, ki ji rečemo. Ustrezno povežite: vsaka povezava 1 točka 6. Po končanem tečaju angleškega jezika je profesor na podlagi izpolnjenih vprašalnikov ocenil svoje delo. 30 tečajnikov je ocenjevalo njegovo delo z ocenami od 1 do 5. Statistična populacija Statistična enota Statistična spremenljivka en udeleženec ocena udeleženci tečaja 7. V februarju leta XXLL ste zbirali podatke o zamudi avtobusov LPP (Ljubljanski Potniški Promet). Opredelite populacijo, enoto populacije in spremenljivko. Statistična populacija Statistična enota Statistična spremenljivka zamuda v minutah LPP avtobus LPP Odgovor se šteje kot pravilen, če je zapisan ustrezen računski postopek: vsak odgovor točki 6

28 8. Proučujemo občino s 6500 občani in 3300 ženskami. Koliko žensk bomo obravnavali v reprezentativnem vzorcu z 60 občani. a. 51 b. 66 c INTERTEST-: UREJANJE IN GRUPIRANJE PODATKOV Obkrožite pravilen odgovor: vsak odgovor 1 točka 1. Ranžirna vrsta a. je niz po velikosti urejenih vrednosti spremenljivk statistične vrste b. je časovna statistična vrsta c. je krajevna statistična vrsta. Ali je vrsta v tabeli ranžirna vrsta: a. Da b. Ne Bruto plača jan dec nov okt Vstavite manjkajoče besede: vsaka vstavljena beseda 1 točka 3. Frekvenčno porazdelitev dobimo, če niz podatkov o lastnosti enot populacije grupiramo v. Število enot populacije v razredu frekvenčne porazdelitve se imenuje. Vsota frekvenc vseh razredov frekvenčne porazdelitve je N in nam pove število populacije. 4. V tabeli so prikazani podatki o številu ponesrečencev glede na njihovo starost: Starost ni Št. pones. Kumul. Frekv. razred v - frekv. letih f j Skupaj 84 Število enot v populaciji je. Podatki so razdeljeni v 7 razredov. Širine razredov so let. Frekvenca razreda z največ ponesrečenci je, kar pomeni 6, %. Ponesrečencev, ki so mlajši od 30 let je, kar pomeni %. 7

29 5. V tabeli so prikazani podatki uporabe računalnika v urah na mesec : Razred Frekvenca- Kumulativna ure/mesec št.delavcev frekvenca Število enot v populaciji je. Frekvenca razreda z največjo uporabo računalnika je. Uporabnikov, ki uporabljajo računalnik manj kot 40 ur je. Ustrezno povežite: vsaka povezava 1 točka 6. Med 1000 zaposlenimi jih je 70 z visoko izobrazbo, 300 s srednjo, 550 s poklicno, ostali pa so brez strokovne izobrazbe. Napišite relativne frekvence za posamezni razrede in jih povežite v pravilne pare! visoka 30% srednja 55% poklicna 7% brez 8% 9.3. INTERTEST-3: GRAFIČNO PRIKAZOVANJE PODATKOV Obkrožite pravilen odgovor: vsak odgovor 1 točka 1. V podjetju X so spremljali podatke o številu zaposlenih od leta 000 do leta 004: Število 195 zaposlenih Leto V letu 004je bilo največ zaposlenih in sicer. Največji porast delavcev je bil iz leta 00 na 003 in sicer za. Upad delavcev pa je bil iz leta 001 v leto in sicer za. 8

30 Število zaposlenih Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad Ljubljana. V tabeli so predstavljene različne grafične predstavitve podatkov: Stolpčni diagram Leto piktogram prevoz potnikov prevoz blaga Število zaposlenih Linijski diagram 7% 47% 14% 3% Visoka Višja Srednja strokovna Srednja poklicna Krožni diagram Kartogram Odgovor se šteje kot pravilen, če je zapisan ustrezen računski postopek: vsak odgovor točki 3. Koliki del (v %) je zaposlenih žensk? a. 64 b. 39 9

31 4. Koliki del (v %) moških ima srednjo poklicno izobrazbo? a. 36 b Koliki del (v %) zaposlenih ima visoko izobrazbo? a. 10 b. 0,1 6. Koliki del (v %) zaposlenih ima srednjo strokovno ali nižjo izobrazbo? a. 41 b. 45 c INTERTEST-4: SREDNJE VREDNOSTI Obkrožite pravilen odgovor: vsak odgovor 1 točka 1. Mediana nadmorske višine planinskih postojank v Karavankah je 1488m, to pomeni: a. Najvišje ležeča planinska postojanka je na višini 1488m b. Polovica planinskih postojank je nižje od višine 1488m c. Najnižje ležeča planinska postojanka je na višini 1488m Odgovor se šteje kot pravilen, če je zapisan ustrezen računski postopek: vsak odgovor točki Na fakulteti za statistiko študentje opravijo 5 izpitov. Nek študent je dobil naslednje ocene: 6,7,6,8,6,7,9,10,7,9,9,10,9,8,8,7,9,9,8,7,7,9,8,9,8.. Poiščite modus. a. 8 b. 9 c. 8,5 3. Poiščite mediano. a. 8 b. 9 c. 8,5 4. Prodajalec časopisa je v tem tednu zaslužil naslednje honorarje v Sit: 970, 3470, 5440, 1890, 4760, 3960, Kolikšen je bil ta teden povprečni honorar? a. 371,8 Sit b Sit c Sit 5. Od 47 učencev je 7 študentov doseglo oceno odlično (5), 16 prav dobro (4), 13 dobro (3), 5 zadostno () in 6 nezadostno (1). Izračunajte povprečno oceno učencev te skupine! a. 3 b. 3,7 c. 0,31 30

32 V tabeli je predstavljeno število potresov : Leto Število potresov Določi mediano! a. 55 b. 94 c. 303,5 V tabeli so podatki, ki prikazujejo frekvenčno porazdelitev temperature 30 junijskih dni: Temperatura C Frekvenca Poiščite povprečno temperaturo: a. 1 C b. 0,6 C c. 0 C 8. *Za zgornjo tabelo temperature poiščite še modus: a. 18,6 b. 19,3 c. 0 V tabeli so podatki, ki prikazujejo frekvenčno porazdelitev starosti učiteljev v kolektivu: Starost Frekvenca Izračunajte povprečno starost učiteljev zgornje tabele: a. 43,8 b. 41,5 c. 40,5 31

33 10.*Za zgornjo tabelo starosti učiteljev poiščite še modus! a. 43,8 b. 41,5 c Poiščite starost od katere je polovica učiteljev mlajših - mediana! a. 43,8 b. 41,5 c INTERTEST-5: RAZPRŠENOST PODATKOV Odgovor se šteje kot pravilen, če je zapisan ustrezen računski postopek: vsak odgovor točki Branjevka na tržnici prodaja paradižnik, rezultati so predstavljeni v tabeli: Dan v tednu Paradižnik (kg) ponedeljek 5 torek 4 sreda 6 četrtek 10 petek 8 sobota 14 nedelja 8 1. Izračunajte variacijski razmik! a. 10 b. 14 c. 7. Izračunajte podatek, ki vam pove kako močno so razpršeni podatki! a. 66,8 - varianca b. 9,8 - varianca c. 3,1 standardni odklon 3. Izračunajte standardni odklon in ga komentirajte! a. 3,1, za toliko odstopa dnevna prodaja od povprečne vrednosti b. 9,8, za toliko odstopa dnevna prodaja od povprečne vrednosti c. 9,8, podatki so močno razpršeni Knjige je prodajalo 50 akviziterjev, prodaja je predstavljena v tabeli: Prodani izvodi Število prodajalcev Izračunajte varianco! a. 78 b. 1,7 c

34 5. Izračunajte standardni odklon! a. 35,6 b. 78 c. 180, REŠITVE INTERTESTOV a) Intertest 1: Osnovni pojmi Naloga Rešitev 1 a a 3 b 4 a 5 Množične, enota, populacija,vzorec 6 1 c a 3 b 7 1 b c 3 a 8 c b) Intertest : Urejanje in grupiranje podatkov Naloga Rešitev 1 a b 3 Frekvenčne razrede, frekvenca, numerus, enot 4 84, frekvenčnih, 9,, , 68, c a 3 b 4 d c) Intertest 3: Grafično prikazovanje podatkov Naloga Rešitev 1 15, 18, 00, 9 1 c a 3 d 4 e 5 b 3 b 4 a 5 a 6 c d) Intertest 4: Srednje vrednosti 33

35 Naloga Rešitev 1 b b 3 a 4 a 5 b 6 b 7 b 8 b 9 c 10 a 11 b e) Intertest 5: razpršenost podatkov Naloga Rešitev 1 a b 3 a 4 c 5 a 34

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

OSNOVE STATISTIKE. FKKT-kemijski tehnologi 1.letnik Miran Černe

OSNOVE STATISTIKE. FKKT-kemijski tehnologi 1.letnik Miran Černe OSNOVE STATISTIKE FKKT-kemijski tehnologi 1.letnik 2010 Miran Černe Statistika je način, kako iz množice podatkov izluščiti ustrezne informacije. Izraz izhaja iz latinskih besed STATUS = stanje STATO =

Διαβάστε περισσότερα

Osnove statistike. Drago Bokal Oddelek za matematiko in računalništvo Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru. 1.

Osnove statistike. Drago Bokal Oddelek za matematiko in računalništvo Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru. 1. Oddelek za matematiko in računalništvo Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru 1. marec 2010 Obvestila. http://um.fnm.uni-mb.si/ Prosojnice se lahko spremenijo v tednu po predavanjih.

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

Cilji vaje. Osnovni pojmi. Načini grafičnega prikaza podatkov: Načini numeričnega prikaza podatkov: 2. vaja: OPISNA STATISTIKA OB UPORABI MS EXCEL

Cilji vaje. Osnovni pojmi. Načini grafičnega prikaza podatkov: Načini numeričnega prikaza podatkov: 2. vaja: OPISNA STATISTIKA OB UPORABI MS EXCEL . vaja: OPISA STATISTIKA OB UPORABI MS EXCEL asist. ejc Horvat, mag. farm. Cilji vaje ačini grafičnega prikaza podatkov: prikaz s stolpci, krogi, trakovi,.. histogram, stolpčni diagram, kvantilni diagram

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

1. OSNOVNI POJMI STATISTIKA. Definicija 1: Statistika je veda, ki se ukvarja s proučevanjem množičnih pojavov v določenem prostoru in času.

1. OSNOVNI POJMI STATISTIKA. Definicija 1: Statistika je veda, ki se ukvarja s proučevanjem množičnih pojavov v določenem prostoru in času. 1. OSNOVNI POJMI STATISTIKA Simona PUSTAVRH, ŠC Novo mesto Definicija 1: Statistika je veda, ki se ukvarja s proučevanjem množičnih pojavov v določenem prostoru in času. Množičen pojav: ocenjevanje dijakov

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12 Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola

Διαβάστε περισσότερα

Osnove sklepne statistike

Osnove sklepne statistike Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Osnove sklepne statistike doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Intervalna ocena oz. interval zaupanja

Διαβάστε περισσότερα

Splošno o interpolaciji

Splošno o interpolaciji Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

Šolski center Novo mesto Srednja elektro šola in tehniška gimnazija VAJE IZ STATISTIKE

Šolski center Novo mesto Srednja elektro šola in tehniška gimnazija VAJE IZ STATISTIKE Šolski center Novo mesto Srednja elektro šola in tehniška gimnazija VAJE IZ STATISTIKE 1. Voznik je za 9 prevoženih poti od Novega mesta do Ljublja beležil porabo časa. Njegovi rezultati v minutah so 8,

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1 Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni

Διαβάστε περισσότερα

1. OSNOVNI POJMI STATISTIKA. Definicija 2: Statistika je veda, ki se ukvarja s proučevanjem množičnih pojavov v določenem prostoru in času.

1. OSNOVNI POJMI STATISTIKA. Definicija 2: Statistika je veda, ki se ukvarja s proučevanjem množičnih pojavov v določenem prostoru in času. 1 OSNOVNI POJMI STATISTIKA Definicija 1: Statistika je veda, ki se ukvarja s proučevanjem množičnih pojavov v določenem prostoru in času Množičen pojav: ocenjevanje dijakov merjenje višin dijakov branje knjig

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

Kotni funkciji sinus in kosinus

Kotni funkciji sinus in kosinus Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje

Διαβάστε περισσότερα

Multivariatna analiza variance

Multivariatna analiza variance (MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti med več odvisnimi (številskimi) in več neodvisnimi (opisnimi) spremenljivkami. (MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti

Διαβάστε περισσότερα

Osnove matematične analize 2016/17

Osnove matematične analize 2016/17 Osnove matematične analize 216/17 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Kaj je funkcija? Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije več spremenljivk

Funkcije več spremenljivk DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije

Διαβάστε περισσότερα

DISKRIMINANTNA ANALIZA

DISKRIMINANTNA ANALIZA DISKRIMINANTNA ANALIZA Z diskriminantno analizo poiščemo tako linearno kombinacijo merjenih spremenljivk, da bo maksimalno ločila vnaprej določene skupine in da bo napaka pri uvrščanju enot v skupine najmanjša.

Διαβάστε περισσότερα

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013 Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:

Διαβάστε περισσότερα

1.3 Vsota diskretnih slučajnih spremenljivk

1.3 Vsota diskretnih slučajnih spremenljivk .3 Vsota diskretnih slučajnih spremenljivk Naj bosta X in Y neodvisni Bernoullijevo porazdeljeni spremenljivki, B(p). Kako je porazdeljena njuna vsota? Označimo Z = X + Y. Verjetnost, da je P (Z = z) za

Διαβάστε περισσότερα

vezani ekstremi funkcij

vezani ekstremi funkcij 11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad

Διαβάστε περισσότερα

Zbirka vaj iz STATISTIKE. Blejec Andrej

Zbirka vaj iz STATISTIKE. Blejec Andrej Zbirka vaj iz STATISTIKE Blejec Andrej Ljubljana, 1997 Za vzpodbudo Zbirka vaj je namenjena študentom Statistike na oddelku za Biologijo BF. Naloge pokrivajo snov, ki jo obravnavamo kot osnove statističnih

Διαβάστε περισσότερα

S programom SPSS se, glede na število ur, ne bomo ukvarjali. Na izpitu so zastavljena neka vprašanja, zraven pa dobimo računalniški izpis izračunov. T

S programom SPSS se, glede na število ur, ne bomo ukvarjali. Na izpitu so zastavljena neka vprašanja, zraven pa dobimo računalniški izpis izračunov. T 2. predavanje RVM Kvantitativne metode Borut Kodrič, Koper 21.5.2010 Ključ za dostop do e-učilnice: RMD2009 Tekom srečanj bodo zadeve osvežene v smislu, da bodo okleščene. Morda bo dodan še kak rešen primer.

Διαβάστε περισσότερα

REˇSITVE. Naloga a. b. c. d Skupaj. FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost 2. kolokvij 23.

REˇSITVE. Naloga a. b. c. d Skupaj. FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost 2. kolokvij 23. Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost. kolokvij 3. januar 08 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja. Nalog je 6,

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

PODATKI, FREKVENČNE PORAZDELITVE IN NJIHOV OPIS: MERE SREDNJE VREDNOSTI IN RAZPRŠENOSTI

PODATKI, FREKVENČNE PORAZDELITVE IN NJIHOV OPIS: MERE SREDNJE VREDNOSTI IN RAZPRŠENOSTI PODATKI, FREKVENČNE PORAZDELITVE IN NJIHOV OPIS: MERE SREDNJE VREDNOSTI IN RAZPRŠENOSTI. KAKO NAREDIMO FREKVENČNO PORAZDELITEV Recimo, da so am a razpolago podatki (pr. število prijateljev, s katerimi

Διαβάστε περισσότερα

Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni izrek.

Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni izrek. DN#3 (januar 2018) 3A Teme, ki jih preverja domača naloga: Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,

Διαβάστε περισσότερα

MODERIRANA RAZLIČICA

MODERIRANA RAZLIČICA Dr`avni izpitni center *N07143132* REDNI ROK KEMIJA PREIZKUS ZNANJA Maj 2007 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA b kncu 3. bdbja MODERIRANA RAZLIČICA RIC 2007 2 N071-431-3-2 NAVODILA

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22 junij 212 Ime in priimek: Vpisna št: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Veljale bodo samo rešitve na papirju, kjer

Διαβάστε περισσότερα

11. Vaja: BODEJEV DIAGRAM

11. Vaja: BODEJEV DIAGRAM . Vaja: BODEJEV DIAGRAM. Bodejev diagram sestavljata dva grafa: a) amplitudno frekvenčni diagram in b) fazno frekvenčni diagram Decibel je enota za razmerje dveh veličin. Definicija: B B 0log0 A A db Bodejeve

Διαβάστε περισσότερα

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.

Διαβάστε περισσότερα

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva

Διαβάστε περισσότερα

*N * MATEMATIKA. razred NAVODILA ZA VREDNOTENJE. Sreda, 4. maj Državni izpitni center. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 9.

*N * MATEMATIKA. razred NAVODILA ZA VREDNOTENJE. Sreda, 4. maj Državni izpitni center. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 9. Državni izpitni center *N1614012* 9. razred MATEMATIKA Sreda, 4. maj 2016 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 9. razredu RIC 2016 2 N161-401--2 SPLOŠNA NAVODILA Prosimo, da najprej

Διαβάστε περισσότερα

- Geodetske točke in geodetske mreže

- Geodetske točke in geodetske mreže - Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano

Διαβάστε περισσότερα

*P091C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Sobota, 6. junij 2009 / 120 minut SPOMLADANSKI IZPITNI ROK

*P091C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Sobota, 6. junij 2009 / 120 minut SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P09C0* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK MATEMATIKA Izpitna pola Sobota, 6. junij 009 / 0 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero

Διαβάστε περισσότερα

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA 29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,

Διαβάστε περισσότερα

Nekateri primeri sklopov izpitnih vprašanj pri predmetu Naključni pojavi

Nekateri primeri sklopov izpitnih vprašanj pri predmetu Naključni pojavi Nekateri primeri sklopov izpitnih vprašanj pri predmetu Naključni pojavi 1. Izpeljite Binomsko porazdelitev in pokažite kako pridemo iz nje do Poissonove porazdelitve? 2. Kako opišemo naključne lastnosti

Διαβάστε περισσότερα

Algebraične strukture

Algebraične strukture Poglavje V Algebraične strukture V tem poglavju bomo spoznali osnovne algebraične strukture na dani množici. Te so podane z eno ali dvema binarnima operacijama. Binarna operacija paru elementov iz množice

Διαβάστε περισσότερα

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x) FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Praktična Matematika-VSŠ(BO) Komuniciranje v matematiki SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x) Avtorica: Špela Marinčič Ljubljana, maj 2011 KAZALO: 1.Uvod...1 2.

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1 Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL

Διαβάστε περισσότερα

NEPARAMETRIČNI TESTI Doc.dr. Tadeja Kraner Šumenjak

NEPARAMETRIČNI TESTI Doc.dr. Tadeja Kraner Šumenjak NEPARAMETRIČNI TESTI 5.3.011 Doc.dr. Tadeja Kraner Šumenjak Slabosti parametričnih preizkusov: -stroge predpostavke (predpostavka o normalni porazdelitvi) -veliko računanja -težave, če spremenljivke niso

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net

Διαβάστε περισσότερα

Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim

Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol l 06/7 Vaje iz MATEMATIKE 8 Odvod funkcije f( Definicija: Naj bo f definirana na neki okolici točke 0 Če obstaja lim 0 +h f( 0 h 0 h, pravimo, da je funkcija f odvedljiva

Διαβάστε περισσότερα

PRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA

PRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA PRILOGA VI POTRDILA O SKLADNOSTI (Vzorci vsebine) A POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA Stran 1 POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA (1) (številka potrdila o skladnosti:)

Διαβάστε περισσότερα

Poliedri Ines Pogačar 27. oktober 2009

Poliedri Ines Pogačar 27. oktober 2009 Poliedri Ines Pogačar 27. oktober 2009 Pri linearnem programiranju imamo opravka s končnim sistemom neenakosti in končno spremenljivkami, torej je množica dopustnih rešitev presek končno mnogo polprostorov.

Διαβάστε περισσότερα

diferencialne enačbe - nadaljevanje

diferencialne enačbe - nadaljevanje 12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE

FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Dr`avni izpitni center *M0441113* JESENSKI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Torek, 31. avgust 004 SPLO[NA MATURA C RIC 004 M04-411-1-3 Rešitve: POLA 1 VPRAŠANJA IZBIRNEGA TIPA REŠITVE 1. C 1. D. B. A

Διαβάστε περισσότερα

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti Poglavje XI Kvadratne forme V zadnjem poglavju si bomo ogledali še eno vrsto preslikav, ki jih tudi lahko podamo z matrikami. To so tako imenovane kvadratne forme, ki niso več linearne preslikave. Kvadratne

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center. Višja raven MATEMATIKA. Izpitna pola 2. Sobota, 4. junij 2011 / 90 minut

Državni izpitni center. Višja raven MATEMATIKA. Izpitna pola 2. Sobota, 4. junij 2011 / 90 minut Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M111401* Višja raven MATEMATIKA Izpitna pola SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Sobota, 4. junij 011 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

Izpeljava Jensenove in Hölderjeve neenakosti ter neenakosti Minkowskega

Izpeljava Jensenove in Hölderjeve neenakosti ter neenakosti Minkowskega Izeljava Jensenove in Hölderjeve neenakosti ter neenakosti Minkowskega 1. Najosnovnejše o konveksnih funkcijah Definicija. Naj bo X vektorski rostor in D X konveksna množica. Funkcija ϕ: D R je konveksna,

Διαβάστε περισσότερα

Kazalo. Predstavitev

Kazalo. Predstavitev Ljubljana, 6. oktober 2008 FRI, Verjetnostni račun in statistika Aleksandar Jurišić različica: 19. januar 2009 / 11 : 51 A. Jurišić in V. Batagelj: Verjetnostni račun in statistika A. Jurišić 2 in V. Batagelj:

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko MATEMATIKA. Polona Oblak

Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko MATEMATIKA. Polona Oblak Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko MATEMATIKA Polona Oblak Ljubljana, 04 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5(075.8)(0.034.) OBLAK,

Διαβάστε περισσότερα

1. izpit iz Diskretnih struktur UNI Ljubljana, 17. januar 2006

1. izpit iz Diskretnih struktur UNI Ljubljana, 17. januar 2006 1. izpit iz Diskretnih struktur UNI Ljubljana, 17. januar 2006 1. Dana je množica predpostavk p q r s, r t, s q, s p r, s t in zaključek t r. Odloči, ali je sklep pravilen ali napačen. pravilen, zapiši

Διαβάστε περισσότερα

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. 1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta

Matematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta Matematika Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta 6. november 200 Poglavje 2 Zaporedja in številske vrste 2. Zaporedja 2.. Uvod Definicija 2... Zaporedje (a n ) = a, a 2,..., a n,... je predpis,

Διαβάστε περισσότερα

Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D R priredi neko število f (x) R.

Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D R priredi neko število f (x) R. II. FUNKCIJE 1. Osnovni pojmi 2. Sestavljanje funkcij 3. Pregled elementarnih funkcij 4. Zveznost Kaj je funkcija? Definicija Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D R priredi

Διαβάστε περισσότερα

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή

Διαβάστε περισσότερα

1 Fibonaccijeva stevila

1 Fibonaccijeva stevila 1 Fibonaccijeva stevila Fibonaccijevo število F n, kjer je n N, lahko definiramo kot število načinov zapisa števila n kot vsoto sumandov, enakih 1 ali Na primer, število 4 lahko zapišemo v obliki naslednjih

Διαβάστε περισσότερα

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov

Διαβάστε περισσότερα

*P172C10113* MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE JESENSKI IZPITNI ROK. Petek, 25. avgust Državni izpitni center POKLICNA MATURA

*P172C10113* MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE JESENSKI IZPITNI ROK. Petek, 25. avgust Državni izpitni center POKLICNA MATURA Državni izpitni center *P7C0* JESENSKI IZPITNI ROK MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 5. avgust 07 POKLICNA MATURA Državni izpitni center Vse pravice pridržane. P7-C0-- NAVODILA ZA OCENJEVANJE nalog

Διαβάστε περισσότερα

*P173C10113* MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE ZIMSKI IZPITNI ROK. Ponedeljek, 5. februar Državni izpitni center POKLICNA MATURA

*P173C10113* MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE ZIMSKI IZPITNI ROK. Ponedeljek, 5. februar Državni izpitni center POKLICNA MATURA Državni izpitni center *P7C0* ZIMSKI IZPITNI ROK MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 5. februar 08 POKLICNA MATURA Državni izpitni center Vse pravice pridržane. P7-C0-- NAVODILA ZA OCENJEVANJE

Διαβάστε περισσότερα

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE Uno gradivo zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 4. letnik 2008/2009 Uredniki: Alenka Bizjak, Viktorija Janar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar, Mateja

Διαβάστε περισσότερα

Metoda glavnih komponent

Metoda glavnih komponent Metoda glavnih komponent Metoda glavnih kompnent je ena najpogosteje uporabljenih multivariatnih metod. Osnoval jo je Karl Pearson (1901). Največ zaslug za nadaljni razvoj pa ima Hotelling (1933). Osnovna

Διαβάστε περισσότερα

MODERIRANA RAZLIČICA

MODERIRANA RAZLIČICA Državni izpitni center *N10140122* REDNI ROK MATEMATIKA PREIZKUS ZNANJA Torek, 4. maj 2010 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja MODERIRANA RAZLIČICA RIC 2010 2 N101-401-2-2

Διαβάστε περισσότερα

Zanesljivost psihološkega merjenja. Osnovni model, koeficient α in KR-21

Zanesljivost psihološkega merjenja. Osnovni model, koeficient α in KR-21 Zanesljivost psihološkega merjenja Osnovni model, koeficient α in KR- Osnovni model in KTT V kolikšni meri na testne dosežke vplivajo slučajne napake? oziroma, kako natančno smo izmerili neko lastnost.

Διαβάστε περισσότερα

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9 .cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti

Διαβάστε περισσότερα