črnobeli pasmi Izvajanjerejskega programa pri UVOD Rejski cilji: Kakšna je dobra krava? Doc. dr. Marija KLOPČIČ
|
|
- Πρίσκιλλα Κομνηνός
- 7 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 UVOD Izvajanjerejskega programa pri črnobeli pasmi Doc. dr. Marija KLOPČIČ Biotehniška fakulteta, Odd. za zootehniko Strokovni vodja za črnobelo pasmo Predsednica Komisije za govedorejo pri EAAP Črnobelapasma je specializirana mlečna pasma velikega okvira primarno selekcionirana na lastnosti, ki omogočajo gospodarno prirejo mleka Pasma je poznana po veliki prireji mleka, veliki konzumacijskisposobnostiin razmeroma veliki zmogljivosti rasti Je dobro prilagodljiva pasma, saj jo redijo v vseh klimatskih razmerah na vseh kontinentih Odlično ima izražene večino telesnih lastnosti pomembnih in potrebnih za veliko prirejo mleka Cilj: Funkcionalna krava: veliko mleka, dolgo časa, brez problemov Sedanjost/prihodnost: neproizvodne lastnosti (dolgoživost, življenjska prireja, lastnosti zdravja, dobro počutje, konverzija, kakovost mleka in mesa, zmanjšanje toplogrednih plinov ) Ljubljana, 2. decembra 2015 // Ptuj, 4. december 2015 Kakšna je dobra krava? Preprosto/ preizkušeno stališče: VELIKO MLEKA Bolj popolno/ aktualno stališče Veliko mleka Dobra plodnost Zdravje, malo veterinarskih stroškov Nizki stroški krme Dolga življenjska doba,.. Dobro obnašanje, neagresivne živali, Čim manjše emisije toplogrednih plinov na enoto proizvoda Rejski cilji: so ekonomska kategorija, v skladu z namenom reje, Odvisni so od ekonomskega pomenaposameznih proizvodnih lastnosti ter od genetskih in fizioloških značilnosti pasme, naravnani so k dolgi življenjski dobi, veliki življenjski proizvodnji, odpornosti živali Upoštevali naj bi tudi: sonaravne principe reje, kakovost prireje, dobro počutje živali, varnost proizvodov za humano prehrano
2 Povprečna mlečnost kontroliranih krav črnobele pasme Pasemska struktura v Sloveniji, 2014 Krave molznice 34,7 % ,1 % Lisasta: ,9 % ,0 % Rjava ,9 % ,4 % Druge ,5 % ,5 % Skupaj Rejski cilj za črnobelo pasmo mlečnost % maščobe % beljakovin telesna masa krav višina vihra krav noge vime ciljna molznost ostale lastnosti nad kg nad 4,2 % nad 3,6 % 700 kg ( kg) cm cm tanke, s čvrstimi in trdimi parklji obsežno, izenačeno, dobro pripeto, dvignjeno od tal 2,8 l/min 2,5 3,0 l/min majhno število somatskih celic (pod ) zdrave in prilagodljive živali frekvenca mastitisa (čim manjša) zdravo vime dolga življenjska doba (čim več telet) velika življenjska mlečnost: nad kg mleka dobra plodnost DMT: dni lahke telitve delež mrtvorojenih, nevitalnih (čim manjši) miren temperament odlična persistenca velika zmogljivost rasti Slovenija Črnobela pasma Štev. lakt. zaklj. Mleko kg Mašč. % Belj. % Štev. lakt. zaklj. Mleko kg Mašč. % Belj. % , , , , , , ,13 3, ,05 3, ,13 3, ,07 3, ,97 3, ,91 3, ,99 3, ,93 3, ,00 3, ,95 3, ,01 3, ,97 3, ,02 3, ,98 3,26 Krave v kontroli: 79,5% Črnobela: Leto kg ~ 87,4 kg/leto 781 kg ~ 55,8 kg/leto Strošek vzreje telice Direktni stroški vzreje mlade živine (v /telico) v obstoječem hlevu in z lastno voluminozno krmo Stroški krme Stroški vzreje telice glede na doseženo življenjsko mlečnost 177 Od tega mlečni nadomestek 45 Od tega koncentrati 132 Dosežena življenjska Stroški vzreje (v mlečnost (v kg mleka) Euro centih) na kg mleka* Stroški zdravljenja Osemenitev Nastilj 45 Izgube (pogini) ,0 Seno in stroški pridelave ,0 Strošek dela 423 Drugi stroški 74 SKUPNI stroški na telico Skupni stroški na 100 kg mleka 4,9 *pri ceni 0,30 /kg mleka
3 SELEKCIJSKI PROGRAMI (Zbiranje informacij za doseganje rejskih ciljev) Metode za zagotavljanje genetskega napredka, pri katerih v veliki meri sodelujejo rejci in kontrolorji in doprinašajo k večjemu genetskemu napredku: Biološki in genski testi (rejci & kontrolorji) Lastna preizkušnja na testni postaji Lastna preizkušnja v pogojih reje Preizkušnja sorodnikov na testni postaji Preizkušnja sorodnikov v pogojih reje (kontrolorji & rejci) Preizkušnja na osnovi podatkov, zbranih v klavnicah Ocenjevanje zunanjosti (pomembne informacije za rejca!) Biološki in genski testi Osnovni cilj izvajanja biološkega testa je predvsem preprečevanje širjenja genetskih napak oz. nezaželenih lastnosti zunanjosti v populaciji in pri oblikovanju naslednjih generacij V ocenjevanje mora biti vključeno čim večje število živali prirojene napake, katerih nosilci so recesivni geni, se običajno pojavljajo z zelo majhno frekvenco v populaciji Večja POZORNOST: Podatki o očetu PREVERITEV POREKLA Potek telitev Stanje in usoda teleta ob/po rojstvu Kondicija krave Genetske napake genetske posebnosti Aktualne genetske posebnosti pri ČB CVM kompeksna nepravilnost vretenc (avtosomalna recesivna napaka) Abortusi, tele se rodi z deformacijami, pogosto mrtvo (izvor: Ivanhoe Bell, USA) (CVC/CVF) BLAD odsotnost sposobnosti obrambe levkocitov (Bovine Lukocyte Adhesion) tudi avtosomalna recesivna napaka (BLC/BLF) Smrt živali, največkrat v prvem letu starosti Izviral naj bi iz iste družine očetov kot CVM bolezni se dedujeta neodvisno RF Gen za rdečo barvo (RC/RF) Brachyspina (BYC/BYF) Abortusi in mrtvorojena teleta, krajša hrbtenjača, daljše noge, nenormalni organi (npr. Ramos, Ram, ) Nova genetska okvara Haplotype for Cholesterol Deficiency (HCD) haplotip za pomanjkanje holesterola če so teleta homozigotna za HCD, nimajo holesterola in živijo le nekaj mesecev poškodovani haplotip izvira iz Maughlin Storm družine (tudi Goldwyn, Grafeeti,...) povzroča večje gospodarske škode kot haplotipi, ki povzročajo zgodnjo embrionalno smrtnost (~450 $/primer) Telesna kondicija 1skromna 5 9zelo zamaščena 1 3 Skromna 4 6 Povprečna 7 9 Zelo zamaščena
4 Ciljna ocena kondicije Kontrola mlečnosti 9,0 7,0 5,0 3,0 1,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 Telitev Ocena kondicije Vrh laktacije Presušitev Telitev Kontrolo prireje mleka v Sloveniji izvajamo po metodi AT4 Kontrola mlečnosti se v celoti izvaja v skladu z aktualnimi ICAR navodili Dopusten razmak med dvema zaporednima kontrolama je od vključno 22 do 37 dni, izjemoma do 75 dni (dopust, veterinarska omejitev, ) Letno mora biti v čredi opravljenih najmanj 11 kontrol Za ugotavljanje namolžene količine mleka in jemanje vzorcev se smejo uporabljati samo tiste merilne aparature, ki jih potrdi Mednarodni komite za kontrolo produktivnosti ICAR Pri kontroli smemo uporabljati le brezhibne, čiste in nepoškodovane merilne naprave. Vgrajene merilne aparature na kmetijah morajo biti redno servisirane PROBLEM: Uporaba primerno zmogljivih merilnih aparatur pri veliki mlečnosti (volumen: 40 kg) Skupni selekcijski indeks (SSI) / TMI / GZW / Skupni selekcijski indeks: Črnobela pasma Vključuje ekonomsko pomembne lastnosti Upošteva genetske korelacije Najboljše orodje za selekcijo bikov in krav sestavni del rejskega programa Omogoča direktno primerjavo med kravami in biki v Sloveniji Mlečnost 40% Plodnost 12% Okvir 2% Oblika 11% 30% Vime 17% Iztok mleka 2% ŠSC 6% Dolgoživost 6% Potek telitve 4%
5 Ocene 1 9 Ideal 1. Velikost (višina križa) merjeno v cm 2. Širina prsi ozka široka Globina telesa (telesna globina) plitva globoka Kot in odprtost reber pomanjkanje odprtosti odprta Nagib križa nadgrajen pobit 5 6. Širina križa sedna širina ozka široka 6 7. Stoja zadnjih nog kravja stoja vzporedna 9 8. Skočni sklep kot strm sabljast 5 9. Kot parklja nizek strm Pripetost vimena spredaj majhno/ohlapno obsežno/močno Namestitev prednjih seskov navzven navznoter Dolžina seskov kratki dolgi Globina vimena spuščeno pripeto Višina mlečnega zrcala nizko visoko Centralna vez ni izražena močna Namestitev zadnjih seskov navzven navznoter Gibanje hoja slaba odlična Telesna kondicija slaba (skromna) prekomerno zamaščena 5 Izbira bika za osemenjevanje Pri izbiri bika za osemenjevanje krav se poslužujemo naslednjih informacij o KRAVI: Mlečnost v standardni in celi laktaciji) Parametri plodnosti / Potek telitev Ocene za telesne lastnosti krav in klasifikacija krav z navedbo skupnega števila točk za okvir, mlečni karakter, lastnosti nog in vimena. V kolikor je število točk za sklop lastnosti pod 80, pomeni, da je potrebno iskati bika, ki bo generalno izboljševal te lastnosti (npr. lastnosti nog) Plemenske vrednosti krave in bika. Poznavanje zdravstvenega stanja oz. pojava bolezni ter reprodukcijskih motenj pri kravi ter pri njeni materi v preteklosti.
6 Selekcijski indeks dobiva manj teže na proizvodnji in več teže na plodnosti ter zdravju Proizvodnja Dolgoživost Zdravje/Plodnost Skupni selekcijski indeksi v drugih državah ČB
7 GOBELIN Življenjska št: SI Datum rojstva: Rejec: Frančišek Rotnik, Šoštanj GOLDWYN (CA ) PV 170 1,0 0,12 5 0, JAVA (SI ) Pov , ,76 Naj , ,67 ŽP (3.02)# , ,75 Skupni selekcijski indeks SHOREMAR JAMES (CA ) TWINEET (CA ) CARGO (IT ) JOTA (SI ) Pov , ,36 Naj , ,34 ŽP (3.07) , ,75 FARMER (DK ) 111,5 kappa kazein: BB βeta kazein: A2A2 BLF CVF RF BB okvir robustnost noge vime skupaj %težkih telitev PV Jun15 75 hčera / 54 čred 91% zanesljivost somatske celice iztok mleka DMT dolgoživost Mleko Maščoba Beljakovine kg kg % kg % IBM PVabs ,38 7 0, PV Kontrola mlečnosti pomen natančnega zajemanja podatkov Napake pri izvajanja kontrole produktivnosti ne more eliminirati nobena sodobna metodologija in noben statistični model Najpogostejši problemi Napake pri ugotavljanju količine mleka (npr: ±0,5 kg ob kontroli pomeni napako min 1,0 kg na dan oz. 305 kg v standardni laktaciji oz. 330 kg ali več v laktaciji) Napake pri beleženju začetka molže (predvsem predhodne molže) napaka v intervalu med molžama pri AT4 kontroli Uporaba napačnih merilnih aparatur (predvsem pri visokoproduktivnih kravah): zadnji del namolženega mleka zaradi premajhne kapacitete merilne aparature ni vključen v vzorčeno mleko (po maščobi bogati del izpade) Nezadostno mešanje mleka pred vzorčenjem (PTB imajo prenizko vsebnost maščobe) Pomanjkljivo preverjanje porekla novorojenih telet (čas od osemenitve do teltive) Nenatančno poročanje o težavnosti telitve in usodi telet Poročanje o prisotnosti dednih napak in posebnosti pogosto pomanjkljivo Poročanje o vzrokih izločitve pomanjkljivo (pogin / zakol nista vzroka!!!!) Razlogi za izločitev Zakaj izboljšati dolgoživost Nižji stroški remonta/obnove Manjši veterinarski stroški Manj prisilnih izločitev Več starejših zrelih krav v proizvodnji Več možnosti prodaje plemenskih telic Dolgoživost TELESNE lastnosti DRUGO POGIN BOLEZNI ali POŠKODBE NIZKA MLEČNOST MASTITIS REPRODUKCIJA PRODAJA za pleme Izbor elitne živali ženskega spola bikovske matere Postopek in kriteriji odbire: izbor potencialnih bikovskih mater: na podlagi PV krav iz razdelka A glavnega dela Rodovniške knjige PV12 za SSI: 124 ali več, PV12 za IBM: 124 ali več, PV12 za oblike: 106 ali več PV12 za vime: 112 ali več Min mlečnost pri ČB pasmi: Minimalna mlečnost v 1. laktaciji: ČB: kg mleka, min. 3,4 % maščobe in 3,0 % beljakovin Minimalna mlečnost v 2. ali višjih laktacijah: ČB: kg mleka, min. 3,4 % maščobe in 3,0 % beljakovin
8 Lastnosti mlečnosti ( x ± SD) bikovskih mater črnobele pasme v letih Leto Št. BM Mleko (kg) Maščoba (kg) Maščoba (%) Beljak. (kg) Beljak. (%) ± ,1±57,7 4,12±0,40 320,2±35,7 3,31±0, ± ,4±52,8 4,13±0,42 321,3±36,8 3,28±0, ± ,6±52,3 4,13±0,42 324,7±33,7 3,29±0, ± ,7±52,8 4,09±0,45 325,7±30,0 3,30±0, ± ,6±53,4 3,98±0,44 323,7±35,1 3,31±0, ± ,4±54,6 3,96±0,43 330,9±35,3 3,33±0, ± ,5±51,2 4,05±0,49 331,7±32,2 3,36±0, ± ,1±47,6 3,99±0,45 336,8±34,0 3,36±0, ± ,7±51,4 3,98±0,44 343,5±34,2 3,35±0,18 Slovenija , ,26 Nemčija ,07 3,37 Nizozemska ,32 3,51 Kanada ,80 3,19 ZDA ,70 3,08 Fenotipske lastnosti NUJNOpotrebne za povečanje vrednosti genotipizacije Kontrola produktivnosti se izvaja zaradi potrebe po izboljšanju managementa in kakovosti mleka/mesa genetsko izboljšanje je stranski proizvod Na voljo veliko številko podatkov o proizvodnji in veliko manj o neproizvodnih lastnostih Nove lastnosti pomembne za genomskoselekcijo: Proste maščobne kisline (genetika, prehrana, sezona) Kakovost mesa (podatki klavnic) Energetska učinkovitost (poraba krme (mesne p.), teža živali (mlečne p.) Okolje (toplogredni plini: metan, amoniak, ) Zdravje in dobro počutje živali (mobilnost živali, podatki o zdravstvenem stanju parkljev, podatki o boleznih, diagnoze, poraba antibiotikov ) Otoki podatkov? Genomskaselekcija obeta veliko potrebujemo dolgoročni pogled Hitri koraki v napačno smer bodo zelo dragi! Večja pozornost mora biti usmerjena v lastnosti fitnesa Fenotip je kralj!
Genomska selekcija rjave pasme goveda v Sloveniji
Genomska selekcija rjave pasme goveda v Sloveniji Klemen Potočnik in Gregor Gorjanc Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Katedra za znanosti o reji živali Rodica, 2. april 2012 Teme Izvajanje selekcije
Διαβάστε περισσότεραREJSKI PROGRAM ZA LIMUZIN PASMO GOVEDI V SLOVENIJI
REJSKI PROGRAM ZA LIMUZIN PASMO GOVEDI V SLOVENIJI Domžale, Ljubljana, sept 2010 Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za zootehniko Groblje 3, 1230 Domžale in Društvo rejcev govedi za meso
Διαβάστε περισσότεραREJSKI PROGRAM ZA LISASTO PASMO GOVEDI
REJSKI PROGRAM ZA LISASTO PASMO GOVEDI Program so pripravili: Tomaž Perpar, mag. Betka Logar, Peter Podgoršek, mag. Janez Jeretina, Dr. Marjan Janžekovič, Marjan Špur, Dani Skaza, Peter Kunstelj, dr. Peter
Διαβάστε περισσότεραPlodnost prašičev. ! Velikost gnezda. ! Uspešnost oplojevanja. ! Reprodukcijski ciklus. ! Gospodarnost prireje pujskov
Plodnost prašičev! Velikost gnezda! Uspešnost oplojevanja! Reprodukcijski ciklus! Gospodarnost prireje pujskov! Velikost, obnova in obrat črede Plemenski prašiči Svinje Merjasci! Prispevek genov enak
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραVPLIV PREHRANE MOLZNIC NA SESTAVO MLEKA KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE. Izobraževanje za svetovalce, Ljubljana, 8. sept
VPLIV PREHRANE MOLZNIC NA SESTAVO MLEKA Jože VERBIČ KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Izobraževanje za svetovalce, Ljubljana, 8. sept. 2008 SESTAVA MLEKA sestava je kriterij za plačilo mleka, aktualna tudi
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότερα1 FIZIOLOŠKE SPREMEMBE V LAKTACIJI LAKTACIJA. razvoj vimena od embrija do pubertete. razvoj vimena v zgodnji laktaciji. razvoj vimena v brejosti
03/11/08 1 1 Fiziološke spremembe v laktaciji 2 Koliina mleziva in mleka 3 Sestava mleziva in mleka 4 Vloga mleziva in mleka 5 Sesanje 6 Dolžina laktacije 7 Izgube pujskov LAKTACIJA 1 FIZIOLOŠKE SPREMEMBE
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότερα1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραStatistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo
Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραPlodnost mladic. ! Spregledana kategorija prašičev. ! Delež prvih prasitev % ! Velik gospodarski pomen. ! Manjša plodnost
Plodnost mladic! Spregledana kategorija prašičev! Delež prvih prasitev 20 25 %! Velik gospodarski pomen! Manjša plodnost! Priprava na nadaljno reprodukcijo Mladice Rojstvo Odbira Prasitev v z r e j a r
Διαβάστε περισσότεραGenomska selekcija. doc. dr. Klemen Potočnik. Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta
Genomska selekcija doc. dr. Klemen Potočnik Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Novi Sad, 25.11.2014 Obrađene teme Princip genomske selekcije GS Razvoj GS po vrstama - specijes Praktična primena
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότερα+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Διαβάστε περισσότεραLogatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραPRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA
PRILOGA VI POTRDILA O SKLADNOSTI (Vzorci vsebine) A POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA Stran 1 POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA (1) (številka potrdila o skladnosti:)
Διαβάστε περισσότεραIZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev
IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE Uno gradivo zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 4. letnik 2008/2009 Uredniki: Alenka Bizjak, Viktorija Janar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar, Mateja
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότεραΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ
GR ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ H OLJLAJNYOMÁSÚ SZEGECSELŐ M4/M12 SZEGECSEKHEZ HASZNÁLATI UTASÍTÁS - ALKATRÉSZEK SLO OLJNO-PNEVMATSKI KOVIČAR ZA ZAKOVICE
Διαβάστε περισσότεραZanesljivost psihološkega merjenja. Osnovni model, koeficient α in KR-21
Zanesljivost psihološkega merjenja Osnovni model, koeficient α in KR- Osnovni model in KTT V kolikšni meri na testne dosežke vplivajo slučajne napake? oziroma, kako natančno smo izmerili neko lastnost.
Διαβάστε περισσότερα2.1.2 Sestava mleka in primerjava z ovčjim in kravjim mlekom
8 2.1.2 Sestava mleka in primerjava z ovčjim in kravjim mlekom Sestava mleka različnih sesalcev se močno razlikuje po količini posameznih sestavin, po njihovih lastnostih in porazdelitvi ter je povezana
Διαβάστε περισσότερα- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
Διαβάστε περισσότεραSlovenska oskrbna veriga z žiti in izdelki iz žit
Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij Slovenska oskrbna veriga z žiti in izdelki iz žit doc. dr. Aleš KUHAR Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta VSEBINA - Pridelava žit v Sloveniji - Mednarodna
Διαβάστε περισσότεραOsnove sklepne statistike
Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Osnove sklepne statistike doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Intervalna ocena oz. interval zaupanja
Διαβάστε περισσότεραFLEKSIBILNA ZVOČNA IZOLACIJA ZA AKUSTIČNO UDOBNOST
Powered by TCPDF (www.tcpdf.org) FLEKSIBILNA ZVOČNA IZOLACIJA ZA AKUSTIČNO UDOBNOST Specialno namenjena za zmanjšanje hrupa cevi odpadnih vod in deževnice Tanka in učinkovita zvočna izolacija z odličnimi
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότεραPREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE
TOPLOTNO ENERGETSKI SISTEMI TES d.o.o. GREGORČIČEVA 3 2000 MARIBOR IN PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE Saša Rodošek December 2011, Hotel BETNAVA, Maribor TES d.o.o. Energetika Maribor
Διαβάστε περισσότεραINTELIGENTNO UPRAVLJANJE
INTELIGENTNO UPRAVLJANJE Fuzzy sistemi zaključivanja Vanr.prof. Dr. Lejla Banjanović-Mehmedović Mehmedović 1 Osnovni elementi fuzzy sistema zaključivanja Fazifikacija Baza znanja Baze podataka Baze pravila
Διαβάστε περισσότεραS programom SPSS se, glede na število ur, ne bomo ukvarjali. Na izpitu so zastavljena neka vprašanja, zraven pa dobimo računalniški izpis izračunov. T
2. predavanje RVM Kvantitativne metode Borut Kodrič, Koper 21.5.2010 Ključ za dostop do e-učilnice: RMD2009 Tekom srečanj bodo zadeve osvežene v smislu, da bodo okleščene. Morda bo dodan še kak rešen primer.
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραPREHRANA. Sindikat obrti in podjetništva Slovenije
PREHRANA Sindikat obrti in podjetništva Slovenije Prehrana Avtor Tisk in prelom Založnik in nosilec Avtorskih pravic Naklada Gita Merela, dipl. var. inž. Grafika 3000 d.o.o. Združenje delodajalcev obrti
Διαβάστε περισσότεραProizvajalna funkcija
Proizvajalna funkcija in računovodske informacije za odločanje o proizvajanju učinkov mag. Darjana Vidic Vsebina predavanja 1. Opredelitev proizvajalne funkcije 2. Računovodske informacije za odločanje
Διαβάστε περισσότεραCM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Διαβάστε περισσότεραZaporedna in vzporedna feroresonanca
Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju
Διαβάστε περισσότεραObračun stroškov za toploto po dejanski porabi
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO DIREKTORAT ZA ENERGIJO Sektor za učinkovito rabo in obnovljive vire energije Obračun stroškov za toploto po dejanski porabi mag. Hinko Šolinc posvet Poslovanje
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραAndrej Uršič, Simona Uršič, Matevž Gobec. Zavod za zdravstveno varstvo Celje
OCENA STOPNJE TVEGANJA ZA ZDRAVJE, KI GA PREDSTAVLJAJO S TEŽKIMI KOVINAMI KONTAMINIRANA TLA NA OBMOČJU OBČINE ŽALEC IN S TEM POVEZANA ŽIVILA PRIDELANA NA TEM OBMOČJU Andrej Uršič, Simona Uršič, Matevž
Διαβάστε περισσότεραSplošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Διαβάστε περισσότεραZdravljenje nehodgkinovih limfomov z rituksimabom
Barbara Jezeršek Novaković Ana Benigar Zdravljenje nehodgkinovih limfomov z rituksimabom Sektor za internistično onkologijo, Onkološki inštitut Ljubljana Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani nehodgkinovi
Διαβάστε περισσότεραPošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,
PRERAČUNAVANJE MJERNIH JEDINICA PRIMJERI, OSNOVNE PRETVORBE, POTENCIJE I ZNANSTVENI ZAPIS, PREFIKSKI, ZADACI S RJEŠENJIMA Primjeri: 1. 2.5 m = mm Pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu. 1 m ima dm,
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
Διαβάστε περισσότεραGospodarjenje z energijo
Sočasna proizvodnja toplote in električne energije Značilnosti: zelo dobra pretvorba primarne energije v sekundarno in končno energijo 75 % - 90 % primarne energije se spremeni v želeno obliko uporaba
Διαβάστε περισσότεραApsolutno neprekidne raspodele Raspodele apsolutno neprekidnih sluqajnih promenljivih nazivaju se apsolutno neprekidnim raspodelama.
Apsolutno neprekidne raspodele Raspodele apsolutno neprekidnih sluqajnih promenljivih nazivaju se apsolutno neprekidnim raspodelama. a b Verovatno a da sluqajna promenljiva X uzima vrednost iz intervala
Διαβάστε περισσότεραPreklopna vezja 1. poglavje: Številski sistemi in kode
Preklopna vezja 1. poglavje: Številski sistemi in kode Številski sistemi Najpreprostejše štetje zareze (od 6000 pr.n.št.) Evropa Vzhodna Azija Južna Amerika Številski sistemi Egipčanski sistem (od 3000
Διαβάστε περισσότερα1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
Διαβάστε περισσότεραMatematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
Διαβάστε περισσότεραGradniki TK sistemov
Gradniki TK sistemov renos signalov v višji rekvenčni legi Vsebina Modulacija in demodulacija Vrste analognih modulacij AM M FM rimerjava spektrov analognih moduliranih signalov Mešalniki Kdaj uporabimo
Διαβάστε περισσότερα100g maslaca: 751kcal = 20g : E maslac E maslac = (751 x 20)/100 E maslac = 150,2kcal 100g med: 320kcal = 30g : E med E med = (320 x 30)/100 E med =
100g maslaca: 751kcal = 20g : E maslac E maslac = (751 x 20)/100 E maslac = 150,2kcal 100g med: 320kcal = 30g : E med E med = (320 x 30)/100 E med = 96kcal 100g mleko: 49kcal = 250g : E mleko E mleko =
Διαβάστε περισσότεραSEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija
SEMINAR IZ OLEGIJA ANALITIČA EMIJA I Studij Primijenjena kemija 1. 0,1 mola NaOH je dodano 1 litri čiste vode. Izračunajte ph tako nastale otopine. NaOH 0,1 M NaOH Na OH Jak elektrolit!!! Disoira potpuno!!!
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραPRERADA GROŽðA. Sveučilište u Splitu Kemijsko-tehnološki fakultet. Zavod za prehrambenu tehnologiju i biotehnologiju. Referati za vježbe iz kolegija
Sveučilište u Splitu Kemijsko-tehnološki fakultet Zavod za prehrambenu tehnologiju i biotehnologiju Referati za vježbe iz kolegija PRERADA GROŽðA Stručni studij kemijske tehnologije Smjer: Prehrambena
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραMODERIRANA RAZLIČICA
Dr`avni izpitni center *N07143132* REDNI ROK KEMIJA PREIZKUS ZNANJA Maj 2007 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA b kncu 3. bdbja MODERIRANA RAZLIČICA RIC 2007 2 N071-431-3-2 NAVODILA
Διαβάστε περισσότεραNovi Sad god Broj 1 / 06 Veljko Milković Bulevar cara Lazara 56 Novi Sad. Izveštaj o merenju
Broj 1 / 06 Dana 2.06.2014. godine izmereno je vreme zaustavljanja elektromotora koji je radio u praznom hodu. Iz gradske mreže 230 V, 50 Hz napajan je monofazni asinhroni motor sa dva brusna kamena. Kada
Διαβάστε περισσότεραOpšte KROVNI POKRIVAČI I
1 KROVNI POKRIVAČI I FASADNE OBLOGE 2 Opšte Podela prema zaštitnim svojstvima: Hladne obloge - zaštita hale od atmosferskih padavina, Tople obloge - zaštita hale od atmosferskih padavina i prodora hladnoće
Διαβάστε περισσότεραIterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Διαβάστε περισσότεραSPTE V OBRATU PRIPRAVE LESA
Laboratorij za termoenergetiko SPTE V OBRATU PRIPRAVE LESA Avditorna demonstracijska vaja Ekonomska in energijska analiza kotla in SPTE v sušilnici lesa Cilj vaje analiza proizvodnje toplote za potrebe
Διαβάστε περισσότεραOsnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju
RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka
UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju
Διαβάστε περισσότεραIZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo
IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai
Διαβάστε περισσότεραIZVODI ZADACI (I deo)
IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a
Διαβάστε περισσότεραREJSKI PROGRAM ZA ČRNOBELO PASMO GOVEDI V SLOVENIJI
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk Fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 REJSKI
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji
Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Katedra za energetsko strojništo Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Δ Δp p p Δ Katedra za energetsko strojništo Teoretična moč etrnice Določite
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότερα( , 2. kolokvij)
A MATEMATIKA (0..20., 2. kolokvij). Zadana je funkcija y = cos 3 () 2e 2. (a) Odredite dy. (b) Koliki je nagib grafa te funkcije za = 0. (a) zadanu implicitno s 3 + 2 y = sin y, (b) zadanu parametarski
Διαβάστε περισσότεραOSNOVE STATISTIKE. FKKT-kemijski tehnologi 1.letnik Miran Černe
OSNOVE STATISTIKE FKKT-kemijski tehnologi 1.letnik 2010 Miran Černe Statistika je način, kako iz množice podatkov izluščiti ustrezne informacije. Izraz izhaja iz latinskih besed STATUS = stanje STATO =
Διαβάστε περισσότεραRačunarska grafika. Rasterizacija linije
Računarska grafika Osnovni inkrementalni algoritam Drugi naziv u literaturi digitalni diferencijalni analizator (DDA) Pretpostavke (privremena ograničenja koja se mogu otkloniti jednostavnim uopštavanjem
Διαβάστε περισσότερα2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x
Zadatak (Darjan, medicinska škola) Izračunaj vrijednosti trigonometrijskih funkcija broja ako je 6 sin =,,. 6 Rješenje Ponovimo trigonometrijske funkcije dvostrukog kuta! Za argument vrijede sljedeće formule:
Διαβάστε περισσότεραIspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f
IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f 2. Nule i znak funkcije; presek sa y-osom IspitivaƬe
Διαβάστε περισσότεραIspitivanje toka i skiciranje grafika funkcija
Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija Za skiciranje grafika funkcije potrebno je ispitati svako od sledećih svojstava: Oblast definisanosti: D f = { R f R}. Parnost, neparnost, periodičnost. 3
Διαβάστε περισσότεραRadiatorji, pribor, dodatna oprema ter rezervni deli
CENIK 2017 Radiatorji, pribor, dodatna oprema ter rezervni deli Cenik velja od 1.3.2017 do preklica ali do objave novega. Pridržujemo si pravico do sprememb tehničnih in ostalih podatkov brez predhodne
Διαβάστε περισσότεραМЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE)
Zada~i za program 2 po predmetot МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE) Предметен наставник: Проф. д-р Методија Мирчевски Асистент: Виктор Илиев (rok za predavawe na programot - 07. i 08. maj 2010) (во термини
Διαβάστε περισσότεραdr. Boris Vidrih dvoriščna stavba soba N3 T: 01/ E: W:
dr. Boris Vidrih dvoriščna stavba soba N3 T: 01/ 477 1231 E: boris.vidrih@fs.uni-lj.si W: www.ee.fs.uni-lj.si Sistemi za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije Obnovljivi viri energije
Διαβάστε περισσότεραPOPIS DEL IN PREDIZMERE
POPIS DEL IN PREDIZMERE ZEMELJSKI USAD v P 31 - P 32 ( l=18 m ) I. PREDDELA 1.1 Zakoličba, postavitev in zavarovanje prečnih profilov m 18,0 Preddela skupaj EUR II. ZEMELJSKA DELA 2.1 Izkop zemlje II.
Διαβάστε περισσότεραKlasifikacija blizu Kelerovih mnogostrukosti. konstantne holomorfne sekcione krivine. Kelerove. mnogostrukosti. blizu Kelerove.
Klasifikacija blizu Teorema Neka je M Kelerova mnogostrukost. Operator krivine R ima sledeća svojstva: R(X, Y, Z, W ) = R(Y, X, Z, W ) = R(X, Y, W, Z) R(X, Y, Z, W ) + R(Y, Z, X, W ) + R(Z, X, Y, W ) =
Διαβάστε περισσότεραIskazna logika 3. Matematička logika u računarstvu. novembar 2012
Iskazna logika 3 Matematička logika u računarstvu Department of Mathematics and Informatics, Faculty of Science,, Serbia novembar 2012 Deduktivni sistemi 1 Definicija Deduktivni sistem (ili formalna teorija)
Διαβάστε περισσότεραPostavitev hipotez NUJNO! Milena Kova. 10. januar 2013
Postavitev hipotez NUJNO! Milena Kova 10. januar 2013 Osnove biometrije 2012/13 1 Postavitev in preizku²anje hipotez Hipoteze zastavimo najprej ob na rtovanju preizkusa Ob obdelavi jih morda malo popravimo
Διαβάστε περισσότεραZadaci sa prethodnih prijemnih ispita iz matematike na Beogradskom univerzitetu
Zadaci sa prethodnih prijemnih ispita iz matematike na Beogradskom univerzitetu Trigonometrijske jednačine i nejednačine. Zadaci koji se rade bez upotrebe trigonometrijskih formula. 00. FF cos x sin x
Διαβάστε περισσότερα