HYDROKARST. Projekt. Kraški vodonosnik kot strateški čezmejni vodni vir

Transcript

1 Projekt HYDROKARST Kraški vodonosnik kot strateški čezmejni vodni vir Projekt HYDROKARST/Kraški vodonosnik kot strateški čezmejni vodni vir sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Ministero dell economia e delle Finanze

2 K A Z A L O Projekt HYDROKARST Ko odpremo vodovodno pipo Opredelitev in preučevanje podtalnic Voda na klasičnem Krasu Življenje v podtalnicah klasičnega Krasa Značilnosti kraških voda Pravila pitnosti Analiza in kontrola Voda ranljiv vir Kaj so vodovodi in kako delujejo Od rimskih vodovodov do Randaccia Sodobno distribucijsko omrežje Zaščita voda: omejevanje potrate Vodna okrožja Ustekleničena voda: netrajnostna izbira Voda in varnost Arhivske zgodovinske slike AcegasApsAmga e D.M.G.-UNITS Tekst: Chiara Calligaris, Chiara Crestani, Natasa Mori, Stefano Piselli TISK Tipografia Grafiche Gemma, Via Tomas Edison, 16 Camposampiero, Padova IZDAJO/NAKLADO Kraj in datum tiska: Camposampiero, Padova, junij 2014 Pričujoča publikacija je na voljo v elektronski obliki na spletni strani Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija- Italija iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Vsebina publikacije ne odraža nujno uradnega stališča Evropske unije. Za vsebino publikacije je odgovoren izključno avtor

3 Projekt hydrokarst Po skoraj 200 letih, ki so minila od opravljenih prvih študij o reki Timavi, se je rodil projekt HYDROKARST, katerega cilj je usklajeno upravljanje in zaščita vodonosnika Reka-Timava s pomočjo kvantitativnega in kvalitativnega spremljanja podtalnice in območja klasičnega krasa. Namen projekta je zagotoviti trajnostno upravljanje vodnih virov s krepitvijo povezav na čezmejnem območju. V ta namen razvijamo skupne protokole za standardizacijo metod zbiranja podatkov, njihovega predstavljanja in kodiranja, cilj pa je opredeliti področja varovanja izvirov in vrtin za pitno vodo. Faza izmenjave podatkov je omogočila: oblikovanje enotne kartografske baze in georeferencirane baze podatkov (GIS pri Arc- GIS) celotnega področja Klasični Kras; opredelitev konceptualnega modela vodonosnika Reka- -Timava z obdelavo hidrodinamičnih, hidrokemičnih in bioloških podatkov; zbiranje, kritično analizo in homogenizacijo metodologij za obdelavo kart ogroženosti kraških vodonosnikov; preverjanje rabe zemljišč in prihodnjih trendov ter spodbujanje zmanjševanja števila cementiranih območij in degradacije okolja; spremljanje omrežja za distribucijo vode za odpravo izgub in optimizacijo neučinkovitih delov omrežja; analizo bodočih scenarijev urbanizacije in razvoja dejavnosti za načrtovanje potreb javnega naročanja, pri čemer gre za spodbujanje varčevanja z vodo, učinkovitost pri upravljanju omrežja in ohranjanje kakovosti pitne vode. Panoramski pogled na klife v Devinu. Končni cilj projekta je razvoj skupnih ukrepov za upravljanje in zaščito vodonosnika, dokler ne pride do razvoja protokolov za spodbujanje in izvajanje sistemov za zmanjšanje emisij onesnaževal, s posebnim poudarkom na pitno vodo. Podani bodo predlogi za skupne sisteme posredovanja v izrednih razmerah za preprečevanje in zmanjšanje nevarnosti onesnaženja. 1

4 KO ODPREM PIPO KO ODPREMO PIPO DOMA, PRITEČE IZ NJE VODA, KI IMA ZELO PESTRO ZGODOVINO IN PRIHAJA IZ RAZLIČNIH IZVIROV. Dobršen del prihaja iz globokih vodonosnikov iz soške ravnine, pomemben pa je tudi prispevek podzemne vode iz Klasični Kras. Klasični Kras kot območje, ki ga preučuje projekt HYDROKARST. 2

5 VODONOSNIKI Kaj so in kako jih preučujemo VODA, KI PRITEČE IZ HIŠNE PIPE, se je stekala skozi razpoke med zrni peska in gramoza v soški ravnini ali med prelomi na apnenč astem krasu, ki so jih razširili procesi preperevanja kamnin. Obstajata namreč dve vrsti vodonosnikov, geoloških teles, ki vsebujejo vodo: porozni vodonosniki in zdrobljeni vodonosniki. V poroznih vodonosnikih, ki so sestavljeni iz gramoza in peska, se voda prosto giblje v vseh smereh in tvori proste vode ali podtalnico, ko pa je ujeta med neprepustnimi plastmi, izoblikuje zaprte ali arteške vodonosnike. V poroznih vodonosnikih se voda premika počasi, od nekaj metrov do nekaj centimetrov na uro ali še počasneje. V zdrobljenih vodonosnikih voda kroži med prazninami oz. luknjami v skalah. Če je skala karbonatna (t.j. bogata s kalcijevim karbonatom), kraško raztapljanje širi praznine in v vodonosniku ustvarja mrežo cevi in rovov, v katerih lahko voda kroži tudi zelo hitro in vrtinčasto. V kraško zelo zaznamovanih vodonosnikih, kot je Klasični Kras, se lahko voda pretaka tudi s hitrostjo skoraj 1000 metrov na uro. Le dobro poznavanje geoloških značilnosti vodonosnikov in vodne hidrodinamike omogoča določanje količino vode iz izvirov, njihovo kakovost in njihovo ranljivost. Ko so ti trije parametri znani, je lažje opredeliti, na podlagi medsebojnega dogovora, obseg odvzemov in pobude za ohranitev kakovosti. Geološke značilnosti so opredeljene z raziskavami na terenu, vrtanjem, geofizikalnimi raziskavami in litostratigrafskimi korelacijami. Hidrodinamične raziskave se opravljajo s stalnim spremljanjem fizikalnih in geokemičnih parametrov, vzorčenjem za mikrobiološke in bakteriološke preiskave, sledenjem in vzorčenjem v vodnjakih. Projekt Hydrokarst predvideva prav geološko tridimenzionalno rekonstrukcijo hidrostrukture Klasičnega Krasa (tržaškega in slovenskega) in spremljanje kakovosti s pomočjo skupnega vzorčenja vode v izvirih in v votlinah, ki prestrezajo globok kraški vodonosnik. Tržaški vodovod v številkah 10 postaj za tlačenje vode 55 rezervoarjev za skladiščenje km cevi vodovodnega omrežja oskrbovanih prebivalcev 52 milijonov/letnih kubičnih metrov pretočene vode 3

6 VODE KLASIčNEGA KRASA NA KLASIČNEM KRASU DOMUJE POSEBEN GEOLOŠKI POJAV, KI GA IMENUJEMO MREŽA PODZEMNE TIMAVE, t.j. sestav podzemnih vodnih tokov, ki se razvija tudi pod morsko gladino. Voda teč e tako skozi velike kanale kot tudi ozke špranje, ki prepredajo skale. Tok Reke/Timave v predelu od Škocjanskih jam do izvira Timave pri Štivanu. Voda je gonilna sila, ki je ustvarila vse te podzemne drenažne poti in kraško površje s kemičnimi (raztapljanje) in fizičnimi procesi (erozija), ti delujejo že vsaj 8 milijonov let. Dovolj je pomisliti, da je bilo na vsem Klasičnem Krasu raziskanih več kot 5000 jam. Samo na italijanskem območju (približno 200 km2) obstaja vsaj 3100 jam, od katerih jih je več kot 150 daljših od sto metrov, pol ducata pa se razteza po nekaj kilometrov. Površino prepreda na tisoče vrtač, od katerih jih ima na italijanskem ozemlju več kot osemdeset premer večji od 100 metrov in več deset kvadratnih kilometrov je prekritih z razbrazdanimi polji Skocjianske jame Kacna jama Kanjaducah jama Grotta Claudio Skilan Grotta Strsinkni doline Abisso di Trebiciano Grotta Lazzaro Jerko m.s.l.m

7 TIMAVA Reka Reka (zgornja Timava) izvira ob vznožju hriba Dletvo na meji med Slovenijo in Hrvaško. Reka po približno 40 km površinskega toka v bližini naselja Škocjan (San Canziano) ponikne v kompleks podzemnih rovov z imenom Škocjanske jame (Grotte di San Canziano), ki so od leta 1986 del svetovne dediščine UNESCO. Voda reke vstopi v kraško hidrostrukturo ne le skozi spektakularne kraške jame, pač pa tudi zaradi izgub v strugi na področju kontaktnega krasa, ki se pojavlja takoj, ko se reka sreča s kraškim apnencem. Obstajajo številni majhni požiralniki, ki se nenadoma odprejo in požirajo vse vode ali njihov del. V preteklih stoletjih so te požiralnike takoj popravili «zaštopali», da ne bi prekinili delovanja mlinov. Trenutno jih napolnjuje reka sama s svojimi poplavnimi naplavinami. Napajalno porečje se razteza na površini 407 km 2 in ima vrednosti povprečne količine padavin med 2000 in 2600 mm/leto. Pretok Reke, merjen v obdobju , ima povprečno vrednost 8,23 m 3 /s, minimalna vrednost je znašala 0,18 m 3 /s ( ), maksimalna pa 305 m 3 /s ( ). ŠKOCJANSKI POŽIRALNIK (Škocjanske jame) Reka-Timava vstopi v votlino na višini 317 m nad morjem, ta meri v celoti dlje od 6. kilometrov. Prečka nekaj zelo globokih udornih dolin: Mala dolina je globoka 120 metrov, Velika dolina pa več kot 165 metrov. Reka po približno 3 km toka po globoki soteski s 26 slapovi izgine v sifonu v Mrtvem jezeru pri 212 m nadmorske višine. Temperatura vode se spreminja od 0,1 C do 30,0 C, odvisno od sezone, prevodnost pa niha med 118 in 479 μs/cm glede na režim padavin. POGLED V PODZEMNI SVET TIMAVE Komaj 6 km niže od Škocjana voda teče skozi globoke galerije Kačne jame na višini približno 140 m nad morjem. Še nižje v neznanem podzemlju, približno petnajst kilometrov zračne črte, Globoke vode iz nižine se napajajo iz rek Soč e in Torre (Ter), medtem ko se vode Klasič nega Krasa napajajo iz deževnice, reke Reke ali zgornje Timave ter iz Soč e, predvsem v obdobjih nizkih vod. Prav zato je nastal projekt Hydrokarst: tako Italijani kot Slovenci vzorč imo vode iz istega kraškega vodonosnika, ki nima meja. Vode prosto teč ejo iz Slovenije v Italijo in samo skupne norme in pravila lahko pripeljejo do resnič nega ohranjanja in varovanja voda za skupno dobro. Grotta Gigante Abisso Massimo Grotta Lindner Cavernetta di Comarie Sorgenti del Timavo Mare Adriatico 5

8 se pretakajo še druge vode reke Timave te tečejo na nadmorski višini približno m, po dnu štirih brezen in podzemnih votlin z globino med metrov, ki so oddaljena približno dvajset kilometrov od izvira. Ena izmed njih, Jama Labodnica, je že od davnega poznana, druge kot so Jama pri Kanjaducah, Stršinkna jama in Čudovito brezno Lazzara Jerka, so bile odkrite pred kratkim. Dno nekaterih jam občasno zalije voda v obdobju visokih vodostajev (Skilanova jama, Velika jama, Brezno pri Repnu, Veliko brezno, Lindnerjeva jama, Samerjevo brezno). JAMA LABODNICA Jama Labodnica je najbolj znana izmed vseh jam na tržaškem Krasu. Odkrita in urejena za dostop je bila leta 1841 po več mesecih trdega kopanja, odkril pa jo je Antonio Federico Lindner v okviru iskanja virov pitne vode za mesto Trst. Dolgo časa je veljala za najglobljo raziskano jamo na svetu, imela je in še vedno ima zelo pomembno vlogo pri preiskovanju kraške hidrogeologije ter tako postala pomemben podzemni znanstveni laboratorij po 13 zaporednih dneh dežja, je doseglo višino 115 m.n.v. SISTEM IZVIROV NA KLASIčNEM KRASU Vključeno je v območje, ki se razteza v obliki tankega pasu vzdolž obale Tržaškega zaliva od Nabrežine ob morju do Devina in se širi v zaledje Tržiča ter se povezuje s področjem, kjer se izmenjujejo griči in doline. Te vključujejo glavne izvire reke Timave pri Štivanu. Gre za številne izvire, ki napajajo tudi vodotoke Lisert, Lokavac in Moščenice ter Doberdobsko, Prelosno in Sabliško jezero. Izvir v Nabrežini sestavljajo 9 izvirov vode na višini morske gladine, ki so razvrščeni vzdolž 350 m dolge linije. Leta 1859 so jih prestregli za dobavo vode za potrebe železnice in tržaškega vodovoda. Da bi povečali količine vode so med letoma 1900 in 1910 usmerili vire v kanale, zgrajen je bil jez na morski strani, da se prepreči mešanje z morsko vodo, prav tako je bil zgrajen drenažni tunel. Tega sistema že desetletja ne uporabljajo več. Speleologi pri raziskovanju v Jami. Lindnerjeva votlina v Jami Labodnici. Odpira se v bližini državne meje med Trebčami in Fernetiči, ima skupno 920 m tlorisa in globino 354 m. Na dnu jame v obsežni votlini teče Timava (12 m nad gladino morja). Dvig nivija vode ob poplavah je nenaden in doseže svoj maksimum v 1-2 dneh od začetka padavin s povprečnimi nihanji višine m. Največje zabeleženo povišanje je bilo 14. Izvir Timave, znan pod različnimi italijanskimi imeni, eden izmed njih je npr.»risorgive«, predstavlja glavni sistem izvirov Klasičnega Krasa, sestavljen iz štirih bazenov, razdeljenih na tri veje. Speleološke raziskave s potapljanjem so pokazale medsebojne povezave med bazeni, ki so del razvejanega kompleksa poplavljenih kanalov, širokih in med seboj pre- 6

9 pletenih, ki segajo do 83 metrov pod morsko gladino. Iz tega območja so vse do 70- ih let prejšnjega stoletja zajemali vodo za napajanje tržaškega vodovoda. Trenutno se ti izviri štejejo le za rezervni vir oskrbe s pitno vodo. V povprečju iz izvirov priteka 35 m 3 /s vode, pri čemer je minimalni pretok 10 m 3 /s, maksimalni pa čez 150 m 3 /s. V času poplav voda potrebuje 1 do 3 dni, da prepotuje podzemni del od Škocjana do Štivana. Izvir Sardoč najdemo približno 500 m severno od izvirov Timave. Do leta 1995 je predstavljal glavni vir oskrbe s pitno vodo v pokrajini Trst, danes pa prispeva do 20 % vodooskrbe. Izvir sestavlja več virov, ki so razvrščeni na približno 2,2 m nadmorske višine in ki odvajajo vode iz vodotoka pod pritiskom pod morsko gladino. Ta se v glavnem napaja z vodo iz soškega območja in torej tudi iz reke Soče, ob večjih poplavah pa tudi iz «sistema Timave». OBMOčJE Z VODNJAKI IN VODOVOD BRESTOVICA Na območju v neposredni bližini državne meje, med vasjo Jamiano/Jamlje (ITA) in Brestovico (SLO) najdemo več vodnjakov, iz katerih se napaja slovenski vodovod na Krasu (Kraški vodovod Sežana). Vodnjaki se napajajo iz kraških prelomnic, ki so jih razširili kraški procesi, na globini med 70 in 90 metrov pod ravnino polja in zagotavljajo približno 200 l/s. Voda prihaja delno iz soškega krasa, ki se napaja iz reke Soče, in delno iz kraškega vodonosnika. Voda, ki teč e v enem izmed kanalov, ki tvorijo jamo Martina v dolini Glinšč ice. Jama Martina. 7

10 Druga veja virov Timave pri Štivanu. ŽIVLJENJE V PODZEMNIH VODAH KLASIčNEGA KRASA Podzemna voda je poseljena z bogato in raznoliko favno: od mikroorganizmov (bakterije, glive, protozojski organizmi), vidnih le pod mikroskopom, do majhnih»črvov«(nematode, maloščetinarji), majhnih rakcev, ličink različnih žuželk, ki živijo v površinskih vodah, in človeške ribice (proteus), dvoživke. Mikroorganizmi in večje živali pomagajo ohranjati visoko kakovost vode in usmerjati tok podzemne vode v kraški hidrostrukturi. VLOGA VODNIH ŽIVALI v procesu č išč enja podtalnice. Vodne živali in mikroorganizmi se hranijo z drobnimi delci organske snovi, ki jih vode prenašajo v globine, in s snovmi, ki pronicajo v podtalje. Mikroorganizmi tvorijo kompleksno združbo, imenovano»biofilm«, ki plava na vodi in v vodi in se hrani tudi z drobnimi organskimi delci, ki jih izločajo večji organizmi. Njihovo delovanje je torej izjemnega pomena za kakovost podzemnih voda. Ker so mrhovinarji, preprečujejo kopičenje razpadajoči snovi in zaradi pomanjkanja kisika tudi nastanek strupenih snovi, kot so vodikov sulfid, amonijak in metan. Če živali in mikroorganizmi ne bi bili prisotni, bi podtalnica kmalu postala neuporabna kot vir pitne vode. Torej je za dobro kakovost vode prisotnost določenih bakterij nujno potrebna. Ti procesi se imenujejo samočistilna sposobnost voda. VLOGA FAVNE kot naravnega sledila. Količina raztopljenega kisika v vodi, temperatura, količina in sestava hranilnih snovi ter narava in značilnosti podzemnih votlin in prelomov vplivajo na prisotnost živalskih vrst, ki postanejo tako endemične na določenih podro- 8

11 čjih. Na primer, v globinah kraške hidrostrukture najdemo živali brez oči in pigmenta, ki so prilagojene za življenje samo v tem okolju. V vseh primerih, v katerih voda površinsko tekočih rek izgine v globino, kot je to v primeru Reke-Timave pri Škocjanu, lahko s seboj v podzemlje prinese živalske vrste, ki običajno živijo le na površini. Dosežene globine so odvisne od hitrosti toka in velikosti podzemnih rovov. Po bolj ali manj dolgem in zapletenem potovanju v globinah Krasa lahko organizmi pri izvirih znova pridejo na površje. Temeljito poznavanje favne in posebnih značilnosti vsake vrste lahko raziskovalci izkoristijo kot naravno sledilo, torej kot orodje za oceno povezav med različnimi deli površine, ki so med seboj oddaljeni kilometre, jamami in območji izvirov. Primer na Krasu predstavljajo analizirani vzorci, odvzeti v vodnjaku vodotoka Brestovica-Klariči (pri Jamiano/Jamljah), kjer iz velikih prelomov na globini m pod površjem črpajo vode za slovenski vodovod. V vzorcih so bile ugotovljene vrste, značilne za alpske vodonosnike, tipične torej za soške vode, našli pa so tudi bentoškega rakca Limnosbaena finki, ki pa je značilen za vode iz Reke- -Timave. Voda za vodovod je torej mešanica vod, ki prihajajo iz soškega in kraškega vodonosnika ter iz reke Timave. V globinah kraške hidrostrukture živijo živali brez pigmenta in oči, ki so prilagojene za življenje samo v tem okolju. Proteus (fotografija: E. Mauri). Dve podobi termobentoškega rakca Limnosbaena finki. 9

12 ZNAčILNOSTI KRAŠKIH VODA Na območju Štivana pri Timavi prihajajo na dan podzemne vode iz območ ja povodja z obsegom približno 1000 km 2, ki je sestavljeno iz dveh tretjin apnenca in ene tretjine fliša. Pogled na Doberdobsko jezero. Klasični Kras ima na moč zapleteno in spremenljivo napajanje z vodo glede na vodni režim. Običajno prevladuje napajanje iz kraških podtalnic, pri poplavah je prevladujoč prispevek zgornjega toka Timave, v času suše pa je pomemben prispevek soških voda. Od začetka leta 1900 so bila izvedena številna dela za razumevanje hidrologije kraških voda in zlasti tistih iz Timave. V več kot stoletje trajajočih raziskavah se je izkazalo, da so si fizikalno-kemijske lastnosti teh voda med reko Sočo in Reko-Timavo med seboj precej podobne, pri tem gre za dve glavni smeri. Ena se od severa usmerja proti jugu in jugovzhodu, druga pa poteka iz jugovzhoda proti severozahodu. Nekateri parametri, kot so temperatura, prevodnost, trdota in vsebnost kloridov, pa omogočajo, da jih ločimo v tri različne skupine: izviri Timave izviri Sardoč in Južne Moščenice Prelosni izvir, izvir Sabliči in Severne Moščenice. 10

13 Poleg glavnih kemičnih sestavin tudi drugi dokazi omogočajo ločevanje treh vrst voda, ki se iztekajo v skupni tok na območju Štivana. Ob poplavah se vode Timave razlikujejo od drugih kraških voda po prisotnosti glinastih materialov, ki pridejo iz zgornje Timave in prihajajo v podzemno kroženje voda pri Škocjanu. Vode iz izvira Sardoč so po obilnem deževju dokaj motne, ta motnost pa je drugačna, saj izvira iz rdeče zemlje na Krasu. Vode sistema Sabliči-Moščenice pa ostajajo vedno čiste, oziroma so kvečjemu nekoliko opalescentne v času velikih poplav. Od teh vod trenutno podjetje AcegasApsAmga redno uporablja izvir Sardoč in kot vodno rezervo šteje reko Timavo. Glede na prisotnost lebdečega materiala v spremenljivih količinah, ki ga sestavljajo mikrobi (koliformne bakterije, Escherichia coli in enterokoki), je potrebno izvirno vodo, za razliko od načrpane vode iz vodnjakov v spodnji Soški ravnici in preden odteteče v vodovodo omrežje, je ta predhodno obdelana s preprostim postopkom filtracije s peščenimi filtri in dezinfekcijo z natrijevim hipokloridom. Jez na tretjem izviru Timave Izviri Sardoč : podrobnosti pri zajetju. Povprečna sestava voda Timave in Sardoča, kot jo je ugotovil analitični laboratorij AcegasAps leta 2013: TIMAVA Parametri iz Uredbe z zakonsko Merska Minimum Maksimum Povprečje močjo 31/01 z nadaljnjimi enota spremembami in dopolnitvami Motnost N.T.U. 0,8 16,0 2,7 ph U.pH 7,3 7,7 7,5 Specifična elektr. prevodnost pri 20 C µs/cm Skupna trdota F 18,9 23,3 21,7 Oksidacija mg/l (O2) 0,4 1,6 0,7 Amonijak mg/l <0,05 <0,05 Nitriti mg/l <0,02 <0,02 Natrij mg/l 4,2 5,5 4,9 Kalij mg/l 0,6 1,0 0,7 Kalcij mg/l Magnezij mg/l 4,2 7,7 5,9 Kloridi mg/l 5,9 8,9 7,6 Sulfati mg/l 7,3 9,2 8,2 Nitrati mg/l 5,5 7,7 6,7 Fluoridi mg/l 0,04 0,06 0,05 SARDOč Parametri iz Uredbe z zakonsko Merska Minimum Maksimum Povprečje močjo 31/01 z nadaljnjimi enota spremembami in dopolnitvami Motnost N.T.U. 0,6 6,0 1,5 ph U.pH 7,3 7,7 7,5 Specifična elektr. prevodnost pri 20 C µs/cm Skupna trdota F 18,9 23,5 21,4 Oksidacija mg/l (O2) 0,2 0,6 0,4 Amonijak mg/l <0,05 <0,05 Nitriti mg/l <0,02 <0,02 Natrij mg/l 4,2 5,4 4,7 Kalij mg/l 0,6 0,8 0,7 Kalcij mg/l Magnezij mg/l 5,1 9,4 7,4 Kloridi mg/l 6,3 9,0 7,3 Sulfati mg/l 7,1 9,1 8,1 Nitrati mg/l 5,8 7,4 6,6 Fluoridi mg/l 0,04 0,06 0,05 11

14 PRAVILA ZA PITNOST AcegasApsAmga kot upravljavec celovite oskrbe z vodo se je opremil z analitskim laboratorijem, ki izvaja celo serijo «internih» kontrol v dogovoru z lokalnim zdravstvenim domom. KEMIJSKA IN KEMIČNO-FIZIKALNA ANALIZA VODE IZ VODOVODA Uredba z zakonsko močjo št. 31/2001 LETO 2013 Parametri iz Uredbe z zakonsko Merska Povprečje Vrednosti močjo 31/01 z nadaljnjimi enota parametra spremembami in dopolnitvami Motnost N.T.U. 0,2 1 ph U.pH 7,8 6,5-9,5 Specifična elektr. prevodnost pri 20 C µs/cm Trdne usedline pri 180 C mg/l Skupna trdota F 18,5 Oksidacija mg/l (O2) <0,1 5 Amonijak mg/l <0,05 0,5 Nitriti mg/l <0,02 0,5 Preostali klor - prosti mg/l 0,11 0,2 Kationi Natrij mg/l 7,5 200 Kalij mg/l 0,7 Magnezij mg/l 11,6 Kalcij mg/l 55,2 Železo µg/l < Mangan µg/l <1 50 Baker mg/l 0,003 1,0 Kloridi mg/l 12,6 250 Sulfati mg/l 9,8 250 Nitrati mg/l 7,6 50 Fluoridi mg/l 0,05 1,50 Za vodo, ki je namenjena človekovemu uživanju, velja zakonska Uredba št. 31 z dne 2. februarja 2001 z naslovom Izvajanje Direktive 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi. Laboratorij opravlja dve vrsti pregledov: rutinski pregledi: služijo za zagotavljanje informacij v rednih časovnih presledkih o organoleptičnih in mikrobioloških značilnostih, kakor tudi informacij o učinkovitosti razkuževanja; pregledi za preverjanje stanja: cilj je priskrbeti potrebne informacije z namenom zagotavljanja, da do vse vrednosti parametrov spoštovane. 12

15 ANALIZA IN KONTROLE Pitna voda na voljo v Trstu je stalno izpostavljena dnevnim pregledom, ki jih izvaja kemijski laboratorij AcegasApsAmga s pomočjo različnih fizikalno-kemijskih in mikrobioloških analiz odvzetih vzorcev vzdolž celotnega toka od vira oskrbe do pipe. Poleg stalnih pregledov, ki potekajo z uporabo avtomatiziranih instrumentov, nameščenih neposredno na vodarni Randaccio San Giovanni di Duino in na različnih točkah v vodovodnem sistemu, laboratorij neodvisno preverja vse parametre, ki jih predvideva sedanja zakonodaja, redno vsak mesec, poleg tega pa izvaja tudi dodatne specifične kontrole na vsake tri mesece. Poleg tega se dvakrat letno preverja kakovost vode pri vstopu in izstopu rezervoarjev za vodo. In končno, redno se izvajajo tudi analize skupno z Zdravstvenim podjetjem (ASS 1 Triestina) pri distribuciji vode na različnih delih vodne oskrbe po programu, ki ga je neposredno sestavila lokalna zdravstvena ustanova. Kakovost distribuirane vode je torej zagotovljena z več kot letnih pregledov. Vsakič, ko preprosto odpremo pipo, pomislimo na to, koliko znanja, izkušenj in tehnologije je potrebne za to, da voda teče brez prekinitve. Dragocen vir za življenje ljudi in za sodobno družbo, ki ga prepogosto podcenjujemo. 13

16 VODA RANLJIV VIR Pogosto se ne zavedamo, da rezultati vsakdanjih dejavnosti (vožnja z avtomobilom, pranje oblačil, gnojenje vrta itd.) in vse, kar zavestno ali podzavedno vržemo na tla, prej ali slej pronica v podzemlje in se nato znova pojavi, tudi po več mesecih ali letih, iz pip v naši hiši. Voda iz dežja in rek, ki pronica v tla, s seboj nosi vse snovi, s katerimi pride v stik. Velika večina teh ni škodljiva, vendar pa nekatere snovi, ko dosežejo visoke koncentracije, onesnažujejo tla in postanejo nevarne za naše zdravje. Zato je pomembno, da ne onesnažujemo tal in površinskih voda. To na primer pomeni, da je potrebno kanalizacijsko omrežje stalno vzdrževati, da je treba še posebno pozornost nameniti industrijskim odpadnim vodam, gojenju živine in pridelkov, ki proizvajajo visoko koncentracijo škodljivih snovi in odpadkov, ki jih je treba pravilno odstraniti. Vedno je potrebno imeti v mislih, da kraške votline pospešujejo pretok v globino vseh onesnaževal in da je to odtekanje lahko zelo hitro, čeprav je voda v precejšnji globini. S sledilnimi testi je bilo dokazano, da so poplavne vode reke Reke-zgornje Timave prispele do izvira Devina v samo 2-3 dni. VODNI RAP Hej ti! Zapri pipo, če hočeš ravnati prav! Poslušaj moje nasvete in nikar pri tem ne zehaj. Voda je dragocena. Potrebujemo jo vedno. To boš ugotovil, ko je ne boš več imel. Kristalno čista voda, voda, ki je ne vidiš, voda, ki jo slišiš, voda, ki hitro teče, voda, ki odžeja, voda, ki jo iščem. Kaj bi brez nje? Tega nihče ne ve, lahko si pa predstavljam, da bo zelo težko. Hej ti! Zapri pipo, če hočeš ravnati prav! Poslušaj moje nasvete in nikar pri tem ne zehaj. če pustiš smeti ležati, se lahko začneš kar bati! Ker voda, ki je ne vidiš, ne bo več tako čista. Zato nikar ne onesnažuj, če hočeš vodo rešiti! To je pameten nasvet, tako boš rešil tudi sebe. Hej ti! Zapri pipo, če hočeš ravnati prav! Poslušaj moje nasvete in nikar pri tem ne zehaj. Potrebno je torej razmisliti in biti vedno varčni. Povemo vam na kratko: nekoliko zaprite, saj ni veliko treba. Zaprite pipo in oprite glavo. Če tega ne naredite, nam ne bo nič ostalo. Peti razred. Šolsko leto Osnovna šola G. Marinelli di Morsano al Tagliamento. Učiteljica Tomasini. Program InFEA 2012 (INFormazione Educazione Ambientale - obveščanjeizobraževanje o okolju) 14

17 KAJ SO VODOVODI, KAKO DELUJEJO Vodovod. Kot je mogoče razumeti iz analize besede same, ki prihaja iz združitve dveh besed, voda in voditi, gre za storitev, ki jo sestavljajo faze zajemanja, prevažanja in distribucije pitne vode za izpolnjevanje različ nih potreb, kot so pitna voda, voda za namakanje, industrijska uporaba. Sistem javnih naročil omogoča oskrbo z vodo, ki potem, ko potuje po ceveh, priteče iz naših pip. Za vzpostavitev tega sistema je potrebno: 1 v naravi najti enega ali več vodnih virov, ki zagotavljajo najboljšo možno kakovost in zadostne količine vode skozi vse leto; 2 zgraditi mrežo cevi za transport tekočine od naravnega vira do območja distribucije; 3 ustvariti, če ne obstajajo v naravi, vodne rezerve, ki jih je mogoče uporabiti v primeru potrebe (npr. v obdobjih dolgotrajne suše); 4 opraviti morebitne potrebne procese, da postane voda, ki prihaja iz pip, pitna; 5 preprečiti vsakršno možnost onesnaženja vode v naravi ali vzdolž distribucijskega omrežja. Okoljski vidiki. Mokrišče, povezano z izviri Timave, ene izmed najbolj znanih kraških rek. 15

18 OD RIMSKIH VODOVODOV DO RANDACCIA Že v drugem stoletju pred našim štetjem je Trst prejemal vodo iz dveh vodovodov, ki so ju zgradili Rimljani. Še danes so v dolini Glinšč ice vidni njuni ostanki. Arheologi so dele rimskega vodovoda, ki je zajemal vodo iz vira Oppia v dolini Glinščice, našli v predmestjih Borgo San Sergio, Sv. Jakob in Bosco Pontini. Nato se je spuščal navzdol po ulici Cereria, se nato približal ulici Madonna del Mare ter se v končnem odseku obrnil in izlival svoje vode v vodnjak Cavana, ki ga danes ni več mogoče videti, verjetno pa je stal na vogalu med sedanjima ulicama Bastione in S. Michele. Rimske vodovode so nato uničili Langobardi v šestem stoletju po Kristusu. Dolga stoletja so bili prebivalci mesta prisiljeni zajemati pitno vodo iz vodnjakov in manjših izvirov, dokler leta 1749 avstrijska cesarica Marija Terezija ni spodbudila gradnje novega vodovoda. Terezijanski vodovod, zgrajen v samo dveh letih, je speljal vodo iz Sv. Ivana do centra mesta po današnji ulici XX Settembre (ki se je do leta 1920 imenovala Vodovodna ul.). V širšem smislu je sledil poteku ene od obeh vodovodnih napeljav, ki so ju v antiki zgradili Rimljani. Sredi devetnajstega stoletja je mestno prebivalstvo znatno naraslo, s tem pa tudi Vodovod Giovanni Randaccio predstavlja glavno točko celotnega vodovodnega sistema v mestu Trst. 16

19 VODNJAKI IN VODNE PIPE (FONTANE) Ena izmed posebnosti, ki so značilne za Trst, so številne javne pipe ali fontane, ki v glavnem izhajajo iz devetnajstega stoletja. Takrat je bil Trst mesto Habsburške monarhije. Znano je, koliko pozornosti je bilo v tem kulturnem in zgodovinskem kontekstu namenjene javnemu življenju in dobremu počutju meščanov, tudi tistih, ki so živeli v bolj oddaljenih območjih mesta. Razpoložljivost javnih fontan s pitno vodo je bil le prvi korak v smeri dobave pitne vode v vsak dom, kar je tudi uspelo le nekaj let zatem. V Trstu deluje 31 vodnjakov 292 manjših pip potrebe po vodi. Dnevna količina vode na razpolago vsakemu prebivalcu je bila manjša od 10 litrov. Da bi rešili te težave, je bil zgrajen vodovod Nabrežina, ki je povezoval izvire istoimenske vasi s centrom Trsta. Za uporabo so ga otvorili leta 1857 v prisotnosti cesarja Franca Jožefa. Leta 1929 se je začela gradnja vodovoda Randaccio, ki je za vir napajanja uporabljal izvire Sardoč in reke Timave. Deloma se je združil z vodovodom Nabrežina in tako povečal zmogljivost do 75 tisoč kubičnih metrov na dan. S kasnejšimi posegi se je povečala zmogljivost vodovoda: leta 1971 je začel delovati podmorski vodovod, cev s premerom 1300 mm, ki iz Ribiške vasi prečka Tržaški zaliv in oskrbuje mesto. Podjetje AcegasApsAmga, ki upravlja vzdrževanje javnih pip s pitno vodo, je vedno upoštevalo vrednost zgodovinske dediščine ter svoje posege opravilo tako, da so poskrbeli za ohranitev premoženja in restavriranje teh. 17

20 SODOBNO DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE Ob koncu 70-ih let so zaradi poveč a- nja porabe vode na prebivalca in vse več je onesnaženosti reke Timave zač eli z iskanjem novih virov za vodno oskrbo zatrst. Optimalne vire so odkrili v vodah arteškega vodonosnika v spodnji soški nižini, ki se napaja tudi iz globokih disperzij reke Soče. Za te vode sta značilna visoka stopnja čistosti in bogastvo mineralov, črpajo pa jih iz 12 vrtin v vasi Špeter ob Soči. Črpalni sistem ima možnost črpanja na površje od do kubičnih metrov vode na uro. Iz soške ravnice voda priteče v velik rezervoar, postavljen na hribu pri Tržiški utrdbi (Rocca di Monfalcone; mere rezervoarja: dolžina 120 metrov, širina 6 metrov, višina 6,5 metrov), in nato v omrežje Randaccio skozi cev s premerom 2 metrov. Na tej točki se izvajajo procesi za pitnost: vodo usmerijo v ogromne rezervoarje s peščenimi filtri na dnu, ki zadržijo kakršne koli naravne nečistoče. Od tod se voda pretaka v prostor s črpalkami, kjer se po kloriranju tlači v distribucijsko omrežje, razdeljeno na dva ločena odseka. Cevovod s premerom 1300 mm omogoča pretok vodnih virov do vodnega stolpa, postavljenega na hribu Veliki Škrnjak ter njihov naravni tok do mesta s pomočjo podmorskega cevovoda, ki v dolžini 18 km poteka po morskem dnu v Tržaškem zalivu pri oddaljenosti približno 200 metrov od obale. Skozi drug odsek voda doseže vodni stolp, postavljen na grebenu Sesljana, in teče proti Trstu, pri čemer izkorišča naklon cevi s premerom 900 mm, ki sledi pot obalne ceste. 18

21 DALJINSKI NADZOR Soba za daljinsko upravljanje spremlja dnevno 24ur pravilno delovanje vodovodnega omrežja in z njim povezanih vodnih naprav. Glavna funkcija sistema za daljinsko upravljanje je zagotoviti stalnost storitev in usmerjati upravljanje virov v skladu z načeli varčevanja z vodo. Z delitvijo vodovoda na odseke in z namestitvijo daljinskih števcev v vsakem izmed njih se vse morebitne nepravilnosti in uhajanja nemudoma odkrijejo. KAJ JE PIEZOMETRIčNI VODNI STOLP Predstavlja enega izmed glavnih sestavnih delov celotnega vodovodnega sistema, kot tudi enega od najbolj opaznih elementov zaradi svoje višine. Njegova osnovna naloga je ustvariti pritisk na vodo v ceveh, tako da se lahko le-ta razporedi razmeroma obsežnem območju. Sestavljen je iz rezervoarja na vrhu, ki je dvignjen od tal s pomočjo kovinskih oziroma zidanih stolpov, spodaj pa iz mreže cevi, ki dovajajo vodo do različnih zgradb. Ker je voda v rezervoarju znatno višje (nekaj deset metrov) v primerjavi s cevovodi v spodnjem delu, se tako ustvarja piezometrična razlika, oziroma veliki tlak, ki potisne v ceveh vodo. Sistem za črpanje pretoči od do kubič nih metrov vode na uro. Podmorski cevovod poteka v dolžini 18 kilometrov po morskem dnu Tržaškega zaliva na oddaljenosti približno 200 metrov od obale. Po določenem odseku voda priteče do piezometrič nega vodnega stolpa na Sesljanskem grebenu. 19

22 VAROVANJE VODA: KAKO PREPREčITI RAZSIPNOST Voda je obnovljiv vir, oziroma vedno na razpolago toda samo, č e njen odvzem je poč asnejši od njenega ponovnega napajanja Zato je nujno bolj zavestno in racionalno uporabljati ta dragoceni vir in začeti izvajati preproste navade, ki omogočajo precejšnje zmanjšanje razsipnosti. Vzdrževanje domačih vodovodnih cevi Za preverjanje morebitnega puščanja vode, zaprite vse pipe in preverite ali se števec vrti. Pipa ali straniščni kotliček, ki puščata, po nepotrebnem porabita na desetine litrov vode na dan. Pravilno vzdrževanje vam bo omogočilo tudi prihranke pri plačevanju položnic. Preudarno uporabljajte splakovanje straniščne školjke. Splakovanje predstavlja namreč 20-30% domače porabe vode. Namestite nove kotličke z dvema gumboma ali z gumbom, ki omogoča diferenciran spust vode, kar omogoča prihranek pri količini spuščene vode. 20

23 Raje uporabljajte tuš namesto kopanja v kadi. Poraba vode za kopanje je lahko do štirikrat višja v primerjavi s porabo vode pri tuširanju. Kopalna kad drži litrov vode, medtem ko med 5-minutnim tuširanjem porabite litrov. Ne puščajte odprte pipe po nepotrebnem. Če zaprete pipo med umivanjem zob, britjem oziroma miljenjem, prihranite do litrov vode letno, ki bi jo sicer po nepotrebnem porabili. V kuhinji uporabljajte tekočo vodo samo, ko je to res potrebno Za pranje zelenjave je namesto uporabe tekoče vode bolje, da spirate zelenjavo v posodi z prej natočeno vodo. Tudi za pomivanje posode ni potrebno uporabiti tekoče vode. Bolje je, če v umivalnik natočite pravo mero vode in tako prihranite nekaj tisoč litrov na leto. VODNA OKROŽJA Podjetje AcegasApsAmga izvaja razdelitev mest Padova in Trst na vodna okrožja. Glavni cilj je zmanjšanje izgub v distribucijskem omrežju pitne vode, ki trenutno znašajo 38 %. Poleg tega, da predstavlja učinkovito in gospodarsko trajnostno rešitev v raziskovalnem procesu in postopku omejevanja uhajanj, projekt omogoča tudi preprečevanje motenj pri dobavi uporabnikom s pomočjo stalnega spremljanja v realnem času vrednosti pretoka in pritiska vode v vodovodnem omrežju. Vzpostavljenih je bilo že 6 okrožij v pokrajini Padova in 3 v Trstu. Rezultati so izjemni: prihranjenih je skoraj 2 milijona kubičnih metrov / leto, kar predstavlja 2,5 % povprečne količine vode, dobavljene v enem letu. Do konca leta 2014 je predvidena vzpostavitev 32 okrožij, ki bodo že v naslednjih nekaj mesecih sposobna samostojno upravljati pretok v skladu s potrebami uporabnikov. Poraba vode v svetu 70% Kmetijstvo 22% Industrija 08% Gospodinjstva 21

24 USTEKLENIčENA VODA: NETRAJNOSTNA IZBIRA Voda, ki teče iz pipe, je dobra, je zagotovljena, je veliko cenejša in ni nič slabša od usteklenič ene vode. Pa kljub temu kar 88,6 % Italijanov vodo raje kupuje. Italijani so med največjimi potrošniki ustekleničene vode na svetu, na evropski ravni pa imajo rekord. V letu 2010 so porabili povprečno 196 litrov ustekleničene vode na prebivalca. Ta podatek se vztrajno povečuje. Ocenjeno je bilo, da se je od leta 1980 do danes poraba ustekleničene vode v Italiji povečala za 310%. Kljub sreči, da lahko udobno pijemo dobro in zdravo vodo iz domače pipe, in kljub precejšnjim vplivom na okolje, ki ga ima proizvodnja mineralne vode, je mogoče v italijanskih trgovinah izbirati med stotinami različnih blagovnih znamk ustekleničene vode. Da gre za potrošniško odločitev, ki ni trajnostna, je seveda očitno. Pomislimo le na vrtoglavo število plastenk za enkratno uporabo, proizvedenih z uporabo redkih neobnovljivih virov, kot je nafta, na plinske emisije tovornjakov za prevoz in še na ogromne količine plastične embalaže, ki jih ne zbiramo pravilno ločeno in torej ne gredo v reciklažo. 22

25 Je bolj kontrolirana Kontrole vode iz pipe urejajo različni zakoni, ki so strožji od zakonodaje, predvidene za nadzor ustekleničene vode. Dovoljene mejne vrednosti koncentracij za nekatere snovi (npr. arzen) so strožje za pitno vodo v primerjavi z mineralno. Kakovost vode, ki jo dobavlja AcegasAps, je zagotovljena s pomočjo več kot analiz na leto. RAZLOGI ZA PITJE VODE IZ PIPE Nastaja manj odpadkov Embalaža in steklenice znatno prispevajo k povečanju količine odpadkov, zlasti plastike (PET), ki dušijo naš planet. Pri proizvodnji 130 litrov ustekleničene vode nastane približno 4 kg odpadkov. Zmanjša se onesnaževanje Faza prevoza paketov ustekleničene vode nemalo vpliva na kakovost zraka, saj plastenke prepotujejo mnogo kilometrov po cestah, preden prispejo na naše mize, pri čemer v celoti gledano prepotujejo le 18 % svoje poti po železnici. Porabimo manj denarja Liter vode iz pipe je neprimerno cenejši v primerjavi z litrom mineralne vode v plastenki, in sicer kar 300- do 1000-krat cenejši! Pri nakupu ustekleničene vode plačate tudi ceno embalaže, prevoza in oglaševanja. 23

26 VODA IN VARNOST Električne vtičnice morajo biti nameščene stran od kadi, tušev in umivalnikov. Kadar smo v stiku z vodo, kot npr. v kadi, ne smemo uporabljati ali imeti v svoji bližini naprav, povezanih na električno omrežje, kot sta npr. radio ali pečica. Uporabljajmo električne brivnike, sušilce za lase in likalnike samo, kadar imamo suhe roke in noge, pri čemer se izogibamo neposrednemu stiku s tlemi ali zidovi. Mokre dlani in bosa stopala namreč pospešujejo prevod električnega toka skozi človeško telo. Preverite, ali so električni aparati nepoškodovani in ali je kabel cel. Vedno preverimo, ali je električno omrežje v skladu s standardi in opremljen z varnostno napravo za izklop. 24