1. Primerjajte reaktivno depresijo, hudo depresijo in bipolarno motnjo glede na simptome in pojavnost. Reaktivna depresija ne predstavlja mentalne

Transcript

1 1. Primerjajte reaktivno depresijo, hudo depresijo in bipolarno motnjo glede na simptome in pojavnost. Reaktivna depresija ne predstavlja mentalne bolezni, razen če so simptomi nesorazmerni z dogodkom ali pa so občutno podaljšani. Reaktivna depresija je stanje, ki se pojavi v odgovor na situacije kot so izguba ljubljene osebe, razočaranje v ljubezni ali neuspehi pri dosegu ciljev. To vrsto depresije doživimo vsi. Pri hudi depresiji gre za intenziven in trajajoče čustveno stanje, gre za izgubo zanimanja, nezmožnost zadovoljstva (anhedonija) in gre za ponavljajoča obdobja disforije in negativnih misli. Pri bipolarni motnji pa gre za spremembo počutja, ki niha med depresijo in manijo. Depresija se v populaciji pojavlja v 15-20%. Bipolarna motnja pa se pojavi v le 1%. Depresija se pojavlja več pri ženskah, bipolarna motnja pa isto pri moških kot tudi ženskah. Tako huda depresija kot bipolarna motnja vključujeta neprimerno pretiravanje čustev. Unipolarna depresija (drugo ime za hudo depresijo) zanjo so značilne ponavljajoče epizode disforije in negativnega razmišljanja, ki se odraža v vedenju. Bipolarna motnja (ali bipolarna depresija) je tudi ciklična, toda razpoloženje niha od depresije k maniji. 2. Ovrednotite pomen naslednjih dejavnikov tveganja za nastanek depresije: dedni dejavniki, stres in biološki ritmi. Na kratko razložite pomen melatoninske terapije pri depresiji, ki se nanaša na spremenjene biološke ritme. Posameznik z afektivno motnjo ima več bioloških sorodnikov z isto motnjo, kljub temu, da so vzgojeni v različnem okolju. Najboljši dokazi za sorodstveno oz. dedno komponento za afektivne motnje so študije dvojčkov. Če ima enojajčni dvojček motnjo čustvovanja je verjetnost, da jo ima drugi 65%. Pri dvojajčnih dvojčkih je verjetnost 20%. Genetika posameznika naredi bolj ranljivega za razvitje motnje. Anksioznost in depresija sta zelo povezani. Anksioznost, skupaj z njo povezanim fiziološkimi simpotmi je pogosta spremljevalka depresije. Intenzivnost okoljskega stresa in anksioznosti pogosto povzročijo epizode depresije. Spremenjene vzorce stresnih hormonov so našli pri depresivnih pacientih. Veliko depresivnih pacientov ima povišane ravni kortizola. Poleg povišanega izločanja kortizola so še drugi biološki ritmi, ki so moteni pri depresiji. To so: spremenjeni ritem spanja, ki je najpogostejši simptom depresije, cirkadiadni ritem kontrolira nastop, vzorec in prenehanje spanja. Poveča se obdobje pred nastopom spanja, zmanjšata se 3. in 4. faza, REM nastopi veliko prej in se poveča v prvi tretjini noči. Melatoninska terapija: Melatonin lahko resinhronizira cirkadiadne ritme in cikle spanja. Agonist melatoninskih R agomelatin uporabljajo za ponastavitev cirkadiadnega ritma. Agomelatin ima lahko tudi antidepresivno delovanje. 3. Opišite štiri živalske modele, ki jih lahko uporabimo za študij depresije. Kakšno vedenje običajno merimo in katere značilnosti depresije niso ovrednotene pri teh modelih? Kateri model(i) imajo največjo veljavnost? 1. MODEL: Z reserpinom izzvana sedacija: je klinično uporabna metoda za preizkus antidepresivnega delovanja zdravil. Z reserpinom izzvano povešenje vek in hipersekrecijo solz in sline zagotavlja merjenje in je pogosto uporabljen pri raziskovanju živali. Vrednotenje sedacije pri živalih vključuje psihomotorično upočasnitev, je pa omejen, ker je odvisen od monoaminske nevrokemije in ne identificirajo nove pristope z terapevtikom. 2. MODEL: Test prisiljenega plavanja: zahteva od miši, da plavajo v posodi, iz katere ne morejo iti ali se oprijeti. Ko žival ugotovi, da ne more uiti iz posode, otrpne oz. neha plavati. Tu merimo naučeno nemoč, ta model tako predstavi obup, ki se pojavi pri depresiji. Antidepresivi skrajšajo čas, ki ga žival porabi v nepremični drži.

2 3. MODEL: Ločitev mladiča od matere: izzvan stres z ločitvijo mladih živali od mater. Zgodnji stres povzroči priložnost oceniti dolgoročno vedenje in nevroendokrine nenormalnosti v živalih, ki so odrasle. Zgodnji stres naj bi namreč vplival na spremembe v CRF delovanju, kar je predpogoj za klinično depresijo kasneje v življenju. Tu merimo anksiozno vedenje, ki spremlja tesnobo. 4. MODEL: Kronični stres socialnega umika: uporablja se za nastanek stresa s principom vdora tujega osebka v dom drugega. Žival namestimo v dom druge živali. Žival namestimo k dominantni živali v njeno kletko, kar sproži neletalno agresivnost. Živali kažejo depresivno vedenje, vključno z manjši motorično aktivnostjo, raziskovanjem, paritvenim obnašanjem in socialnim umikom. 4. Opišite stresno-diatezni model depresije. Kako so ta model ovrednotili v poskusu ločitve mladičev od matere. Ta model se nanaša na interakcijo med zgodnjimi izkušnjami in genetsko predispozicijo. Predpostavlja, da so genetske lastnosti depresije izražene v nižjih ravneh monoaminov v možganih oz. v povišani reaktivnosti HPA osi na stres. Stresni dogodki v zgodnjem življenju (negativni) povzročijo, da so posamezniki dovzetnejši za depresijo v odraslosti. Zgodnji stres pa ne vpliva le na takojšnjo aktivnost HPA osi, toda povzročajo tudi obstojno aktivacijo CRF. Ovrednotenje modela je potekalo z novorojenimi mišmi, ki so bile odvzete materam za kratka obdobja dnevno in to je trajalo 10 dni v njihovih prvih 21 dneh življenja. Nato so jih pustili odraščati po standardnih pogojih. Rezultati so pokazali, da os te miši, ko so odrasle, imele s stresom-izzvan povišan ACTH in kortizol ter CRF. Zdravljenje z antidepresivi je preprečilo povišanje v CRF in zmanjšalo vedenje, ki je izražalo strah (npr. otrplost v novih situacijah) pri teh miših. Ko je zdravljenje bilo končano, so se vse nenormalnosti vrnile. 5. Opišite monoaminsko hipotezo razpoloženjskih motenj in dokaze, ki jo podpirajo. Kje je hipoteza šibka ali nepopolna? Monoaminska hipoteza temelji na opazovanju reserpina, ki izzove depresivno stanje. Zdravljenje z reserpinom povzroči spranjenje veziklov in zmanjša ravni dopamina, noradrenalina in serotonina (vseh monoaminov). Reserpin tudi zmanjša motorično aktivnost pri podganah, v primerjavi s kontrolno skupino. Dramatično povečanje motoričnega vedenja se pojavi, ko reserpin dajemo v kombinaciji s katerimkoli depresivom. Preobrat v možganskih aminih prispeva k monoaminski hipotezi afektivnih motenj. Preveč poenostavljeno je računati na kompreksni sindrom afektivnih motenj. Prav tako gre tu za nesoglasje v času med hitrimi nevrokemičnimi akcijami antidepresivov in počasnim nastopom kliničnih učinkov čez par tednov. To neskladje v času prikaže, da akutna okrepitev monoaminske funkcije ni nevrokemična osnova za terapevtsko aktivnost oz. učinkovitost. 6. Opišite dokaze študij, ki merijo metabolizem 5-HT, triptofana, receptorske vezave in odziva na različne učinkovine, ki kažejo na vlogo serotoninske disfunkcije pri razpoloženjskih motnjah. 1. Delovanje 5-HT (turnover) merimo preko metabolita 5-HIAA, saj vidok deleže 5-HIAA odraža povečano delovanje serotonergičnih nevronov. Nizek 5-HIAA so našli pri samomorilcih in v CSF depresivnih oseb. 2. Triptofanski test: Merjenje triptofana v krvi, 5-HT prekurzorja, je druga oblika meritve serotonergične aktivnosti, ki je pri depresivnih nizka. Osebe užijejo koktajl aminokislin brez triptofana, ki (predhodno) zmanjša 5-HT v možganih od 70-80%. Pojavijo se znaki depresije pri bolnikih in tistih z družinsko anamnezo bolezni, ne pa pri zdravih osebah. Serotonin sam sproži simptome le pri občutljivih osebah. 3. Gen za serotoninski privzemni transporter (SERT) ima dva alela, kratkega in dolgega. Kratek je povezan z zmanjšano funkcijo transporterja in včasih z depresijo, vendar samo ob stresnem dražljaju oz. dogodkih. Interakcija stres-gen lahko razloži, zakaj se ne odzovejo vsi na stres z depresijo in zakaj vsi s kratkim alelom ne razvijejo depresije.

3 Vezavne študije v možganskih vzorcih nezdravljenih posameznikov z razpoloženjskimi motnjami so pokazale povečano gostoto postinaptičnih 5-HT 2R (to je kompenzatoren odziv na nizko serotonergično aktivnost). Kronično jemanje natidepresivov zmanjša število 5-HT 2R 7. Primerjajte akutne in kronične učinke antidepresivov na 5-HT sinapse, da bi razložili, zakaj do nastopa terapevtskih učinkov traja več tednov?antidepresivi povečajo 5-HT z zaviranjem privzema ali zaviranjem MAO. Kronično jemanje antidepresivov zmanjša število 5-HT 2R. Najprej povečanje 5-HT v sinapsi vzpodbudi avtoreceptorje, da zmanjšajo proženje celic in zmanjšajo sinaptični 5-HT. Dolgoročno jemanje antidepresivov pa se pokaže kot zmanjšano nastajanje avtoreceptorjev in sinaptični 5-HT počasi naraste. To pojasni zaostanek v odzivu terapevtskega učinka zdravila.akutni UČINKI: ponovni privzem prenašalca zaviranega s strani antidepresivov vodi do (akutnega) več 5-HT v sinapsi. Avtoreceptorji, ki se aktivirajo s povečanjem sinaptičnega 5-HT, zapoznelo zavirajo sintezo in sprostitev 5-HT. Dva akutna učinka prekličeta eden drugega kar povzroči majhno spremembo v akciji 5-HT.KRONIČNI UČINKI: Ponovni privzem prenašalca se nadaljuje, da bi postal blokiran. Avtoreceptorji so zmanjšani, kar se kaže v povečanju sprostitve 5-HT. Več 5-HT proizvede veliko večje postsinaptične učinke. 8. opišite dva nevrobiološka modela depresije in navedite dokaze primernosti za vsakega. Katere vrste novih zdravljenj so dokazali s temi modeli? GLUKOKORTIKOIDNA HIPOTEZA: se osredotoča na nevroendokrine abnormalnosti, ki so povezane s stresom in so pogosto najdene pri depresivnih posameznikih. Abnormalno izločanje CRF iz hipotalamusa je očitno odgovorno za povečano izločanje ACTH iz hipofize i kortizola iz skorje (korteksa) nadledvične žleze. Hipotalamični CRF nevroni so navralno kontrolirani s pomočjo drugih območij CNS, kot je amigdala, hipokampus. Intracerebrovertikularna administracija CRF izzove s stresom povezano vedenje in fiziološke odgovore pri živalih ter vključuje pričakovano okrepitev ravni kortizola in aktivnost simpatičnega živčnega sistema. Ta hipoteza je osnova za klinične teste CRF receptorskih antagonistov, ki kažejo zgodnje učinke antidepresivov. Preliminarne klinične študije so našle pomembno izboljšanje tako v depresiji kot tudi pri anksioznosti z uporabo CRF receptorskega antagonista. NEVROTROFIČNA HIPOTEZA: predlaga, da nizek BDNF naj bi bil odgovoren za izgubo dendritičnih vej in kanalov, ter da naj bi antidepresivi zaščitili dovzetne celice s preprečevanjem zmanjšanja BDNF. Dokazi primernosti vključujejo: 1. Kronični stres zmanjša BDNF v hipotalamusu podgan 2. Kronično in ne akutno zdravljenje z antidepresivi poveča BDNF tako pri živalih, kot tudi pri ljudeh 3. Antidepresivi preprečijo s stresom izzvano redukcijo v BDNF Injiciran BDNF intracerebralno v regijo hipokampusa pri podganah kažejo antidepresivne učinke pri testu vsiljenega plavanja in testu naučene nemoči 9. Opišite epigenetske spremembe, ki jih sproža kronični stres in razložite, kako te spremembe vplivajo na izražanje genov BDFN. Kako lahko te ugotovitve razložijo patofiziologijo razpoloženjskih motenj? Katera nova zdravljenja nakazujejo ti rezultati? Kronični stres poviša št. glukokortikoidov in zmanjša BDNF, ki naj bi bil odgovoren za izgubo dentritičnih vej in s tem naredi celice bolj dovzetne za različne škodljive dejavnike. Kronično zdravljenje z antidepresivi spremeni prenos monoaminov in poveča BDNF. BDNF naj bi zaščitil celice pred nadaljnjo škodo in pomagajo popraviti tiste, ki so že poškodovane. 10. Kateri sta dve starejši skupini zdravil, ki se uporabljata za zdravljenje hude depresije? Opišite njun mehanizem delovanja na sinapse in njihove glavne stranske učinke.

4 1. MAOI (zaviralci monoaminske oksidaze) inhibicija MAO poveča količino prenašalcev, ko so na voljo za sprostitev. Ena sama doza MAOI poveča količino NA, DA in 5-HT kar poveča akcijo prenašalcev na njihovih receptorjev. Stranski učinki so: spremembe v krvnem pritisku, motnje spanja (vključujoč z insomnijo), prenajedanje (predvsem ogljikovi hidrati), kar vodi do prekomerne teže. 2. TCA (triciklični antidepresivi) delujejo z vezavo na presinaptične prenašalce, proteine in zavirajo ponovni privzem prenašalcev v presinaptičnih končičih. Stranski učinki:sedacija, utrujenost, suha usta, zaprtje, zadrževanje urina, omotičnost, zmedenost, poslabšanje spomina in zamegljen vid. 11. kateri dve skupini zdravil sta primer antidepresivov druge generacije? Kako se razlikujeta od starejših zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje depresije? Kakšen je mehanizem delovanja in kateri so hujši stranski učinki? SSRI in SNRI so bolj selektivni kot TCA-ji v okrepitvi delovanja serotonina ker blokirajo presinaptični ponovni privzem prinašalca 5-HT. (za večji obseg kot noradrenergični prenašalec) Hujši stranski učinki se pojavijo, ko soratonergične agoniste kombiniramo s SSRI-ji. To so: vznemirjenost, dezorientacija, zmedenost, ataksija, mišični krči, pretirano delovanje avtonomnega živčnega sistema vključno z vročino, dregetanjem, mrzlico, diarejo, povišan krvni tlak in povišan srčni utrip. (SEROTONINSKI SINDROM) 12. Opišite mehanizem delovanja treh antidepresivov tretje generacije. Tretja generacija antidepresivov je trenutno v fazi razvijanja in testiranja. Cilji najnovejših zdravil so, da bodo nadaljevala z minimiziranjem stranskih učinkov in toksičnosti, kot tudi da bodo bolj hitro vplivala na nastop učinkovitosti. Dva nova pristopa sta CRF receptorski antagonisti in okrepitev intracelularnega drugotnega prenašalca (CAMP). 13. Opišite mehanizem delovanja na glutamatne receptorje kot tarče za zdravljenje z antidepresivi.ketamin zniža delovanje NMDA receptorjev in krepi aktivnost glutamata na AMPA- R antidepresivni učinek. 14. navedite dokaze, da je litij učinkovito zdravilo za bipolarno motnjo. Kako deluje v sinapsi? Zakaj moramo redno spremljati nivo litija v krvi? Kaj se zgodi, če so ravni previsoke ali prenizke? Po enem ali dveh tednih uporabe litija odstrani ali zmanjša simptome manije pri približno 60-80% maničnih epizod brez da bi povzročil depresijo ali sedacijo. Zdravilo je manj učinkovito v zadnjih (končujočih) epizodah depresije, zato se ga jemlje skupaj z TCA ali kakšnim drugim antidepresivom. Pomembno je, da je uporaben pri zmanjšanju pojavnosti prihodnjih epizod manije in depresije. Pacienti, ki nadaljujejo zdravljenje z litijem imajo povprečen čas hospitalizacije manj kot dva tedna na leto, medtem ko tisti brez terapije z litijem porabijo povprečno 8-13 tednov na leto v bolnišnici. Litij ojača 5-HT akcijo:poveča triptofan v možganih, 5-HT in 5-HIAA, prav tako pa poveča tudi 5-HT sproščanje, kar spremeni odgovor receptorja v številnih možganskih regijah. Litij zmanjša aktivnost kateholaminov z okrepitvijo ponovnega privzema in z zmanjšanjem sprostitve. Poleg ponovnega privzema in z zmanjšanjem sprostitve. Poleg teh nevrokemičnih sprememb litij deluje na posamezne prenašalce, da normalizira nihanje razpoloženja pri maniji in depresiji. Spremeni sinaptičen prenos na mestih preko prenašalnih receptorjev na primer na delovanje drugotnih prenašalcev. Litij ni presnovljen, ampak je izločen z ledvicami v nepoškodovani obliki na nasprotni stopnji, ki se nanaša na natrij, zaradi ekstremnega potenja, diareje, bruhanja, dehidracije, uporabe diuretičnih zdravil, ali upoštevanja diete, ki omejujejo količine soli, lahko vodi k potencialno toksičnim ravnem litija. Terapevtski rang učinkovitosti litijevega koncentrata v krvi je 0,7 1,2 mm. KO se v krvi pojavijo toksični učinki nad 2,0mM, postane terapevtski indeks zelo nizek in zato se mora pacientova raven krvi neprestano preverjati. Stranski učinki so pri terapevtskih odmerkih dokaj blagi, toda lahko vključujejo povečano željo in uriniranje, zmanjšanje koncentracije in spomina, utrujenost, tremor in pridobitev teže. Toksični učinki so bolj pogosti in vključujejo krče, bruhanje, diarejo, disfunkcijo ledvic, grob tremor, zmedenost in razdražljivost. Raven litija nad 3,0 mm lahko vodi do napadov, kome in smrti Razdelite čustvene motnje in depresivne motnje.čustvene motnje delimo na depresijo in bipolarno motnjo. Depresivne motnje pa delimo na reaktivno in patološko depresijo Opredelite nujne pogoje za diagnosticiranje depresije. Prisotnih mora biti vsaj 5 spodaj naštetih simptomov, ki trajajo vsaj 2 (6) tedna: Disforija* žalost

5 Anhedonija* pomanjkanje zanimanja, veselja Motnje spanja nespečnost, prekomerna zaspanost Hranjenje požrešnost/anoreksija Brezvoljnost/utrujenost Nezbranost Občutek krivde, samoobtoževanje, nevrednost Samomorilnost/misel na smrt Brezupnost, obup *Eden od teh dveh simptomov je nujen za diagnozo! 106. Kakšna je razlika v nivoju kortizola pri cirkadiadnem ritmu zdravih in depresivnih oseb? Depresivne osebe imajo povišane ravni kortizola, kar se kaže kot nenormalni cirkadiadni ritem pri izločanju kortizola Opišite spremembo spanja pri depresivnih ljudeh. Pri depresivnih se pomembno skrajšata fazi 3 in 4, pojavi se hitrejši nastop spanja REM. REM dobe se tekom noči krajšajo. REM je povečana v prvi tretjini noči + podaljšan nastop spanja (ne morejo zaspati) Katere živalske modele za vrednotenje antidepresivnih zdravil poznate? Test vpetosti za rep, siljeni test plavanja ali vedenjski obup, kronični blagi nepredvidljivi stres, test naučene ne moči, kronični stres socialnega umika 109. Kako delujejo zaviralci MAO na delovanje živčnega končiča? Kako zdravila spremenijo nivo prenašalcev? Kdaj nastopijo nevroadaptivne spremembe pri jemanju MAO zaviralcev? Funkcija MAO je presnova monoaminskih prenašalcev v presinaptičnem končiču, ki se ne zapakirajo v vezikle. Zaviranje MAO poveča količino prenašalca za sprostitev. MAOI inhibirajo encim in s tem povzročijo povečanje razpoložljivega prenašalca za sprostitev to se kaže v povečani akciji receptorjev. Po 10 dneh do 2 tednov zdravljenja z antidepresivi, je količina prenašalca v sinapsi še vedno povišana pod kontroliranimi pogoji, toda pojavi se nevralna adaptacija: down-regulacija aminskih receptorjev in up-regulacija camp drugotnega prenašalnega sistema. Ravni prenašalca so še vedno visoke, pojavijo se postsinaptične spremembe Opišite akutne učinke antidepresivov in jih primerjajte s kroničnimi. Kakšen je potek adaptacije? Akutni učinki antidepresivov: Ponovni privzem prenašalca zaviranega s strani antidepresivov vodi do (akutnega) več 5-HT v sinapsi. Avtoreceptorji, ki se aktivirajo s povečanjem sinaptičnega 5-HT, zapoznelo zavirajo sintezo in sprostitev 5-HT. Dva akutna učinka prekličeta eden drugega kar povzroči majhno spremembo v akciji 5-HT. Kronični učinki antidepresivov: Ponovni privzem prenašalca se nadaljuje, da bi postal blokiran. Avtoreceptorji so zmanjšani, kar se kaže v povečanju sprostitve 5-HT. Več 5-HT proizvede veliko večje postsinaptične učinke. Nevralna adaptacija se pojavi po 10 dneh do 2 tedna zdravljenja. In sicer akutni učinki antidepresivov presnovijo monoaminske prenašalce v presinaptičnem končiču in povečajo aminske učinke Kakšne so razlike in podobnosti med monoaminsko in serotoninsko teorijo nastanka depresije? Monoaminska hipoteza izhaja iz depresivnega stanja, ki ga izzove reserpin. Reserpin prepreči pravilno pakiranje prenašalcev v vezikle, kjer jih razgradi MAO. Na ta način povzroči prazne vezikle in zmanjša ravni DA, NA in 5-HT (monoamine). Serotoninska teorija nastanka depresije pokaže, da je serotonin pomemben pri zaznavi bolečine, čustvenem odzivu in odzivu na negativne posledice nagrajevanja. Podgane z manj 5-HT so razdražljive, agresivne in zelo občutljive na bolečino. Kažejo tudi spremenjene vzorce hranjenja in sitosti. Delovanje 5-HT merimo preko metabolita 5-HIAA; visok delež 5-HIAA odraža

6 povečano delovanje serotonergičnih nevronov. Nizek 5-HIAA so našli pri samomorilcih in v CSF depresivnih oseb. Gen za serotoninski privzem transporter (SERT) ima dva alela, kratkega in dolgega. Kratek je povezan z zmanjšano funkcijo transporterja in včasih z depresijo, vendar samo ob stresnem dražljaju oz dogodku. Interakcija stres-gen lahko razloži, zakaj se ne odzovejo vsi na stres z depresijo in zakaj vsi s kratkim alelom ne razvijejo depresije. Merjenje triptofana v krvi, 5-HT prekurzorja, je druga oblika meritve serotonergične aktivnosti, ki je pri depresivnih nizka. PODOBNOSTI: Tako pri monoaminski kot tudi pri serotoninski hipotezi so študije pokazale zmanjšanje 5- HIAA v CFS. Monoaminska hipoteza kaže, da reserpin zmanjša raven 5-HT, tudi pri serotoninski hipotezi je poudarjanje na zmanjšanju 5-HT Pomen nevrotrofičnih dejavnikov pri motnjah oz. zdravljenju stresa? Katera zdravila razvijajo na osnovi teh mehanizmov delovanja? Nizka raven BDNF (brain-derived neurotroplic factor) je odgovorna za izgubo dendritčnih vej v hipokampusu in PFC ter za zmanjšano nevrogenezo hipokampusa. Kronični stres zmanjša BDNF v hipokampusu pri miših Kronični antidepresivi povečajo BDNF tako pri živalih kot tudi pri ljudeh Anti-depresivi preprečijo stresno-izzvano zmanjšanje BDNF in atrofičnosti. Na osnovi teh mehanizmov delovanja razvijajo kronične antidepresive Opišite razloge za povečanje sekundarnega prenašalca pri uporabi antidepresivov. Katere spremembe se zgodijo na postsinaptični celici? Razlogi za povečanje sekundarnega prenašalca pri uporabi antidepresivov: - normalna funkcija encima je (metabolizirati) presnoviti monoaminske prenašalce v presinaptičnih končičih - zaviranje MAO poveča količino prenašalca, razpoložljivega za sprostitev - samo ena doza MAOI poveča NA, DA in 5-HT kar poveča delovanje prenašalcev na njihovih receptorjih Okrepljeno delovanje prenašalca je odgovorno za akcijo antidepresiva. Na postsinaptični celici se zmanjša število receptorjev in poveča se število drugotnih (sekundarnih) prenašalcev Naštejte po enega predstavnika iz vsake skupine antidepresivov, ki so trenutno na voljo v Sloveniji. - TRICIKLIČNI ANTIDEPRESIVI: imipramin - SELEKTIVNI ZAVIRALCI PONOVNEGA PRIVZEMA SEROTONINA (SSRI): sertralin - SELEKTIVNI ZAVIRALCI PONOVNEGA PRIVZEMA NORADRENALINA: reboksetin 115. Katere hrane se morajo izogibati osebe, ki uživajo zaviralce MAO? Izogibati se morajo siru, določenim vrstam mesa, produktom v konzervah oziroma vloženi hrani Opišite uravnavanje VTA preko mezokortikalne poti na razvoj in potek shizofrenije. Pri normalnem stanju mezokortikalni in prefrontalni deli možgan zagotavljajo zaviralni povratni učinek limbičnim regijam in mezolimbičnim iz VTA. Pri bolezni se izgublja mezokortikalni vpliv (prefrontalnost, negativni simptomi), zaviralni učinek limbičnega sistema pa se zmanjša Kdaj lahko govorimo o serotoninskem sindromu? Pri uporabi katerih zdravil se lahko pojavi? Kaj je pri tem nujni pogoj? O serotoninskem sindromu govorimo, ko SSRI kombiniramo s 5-HT agonisti ali tistimi, ki vplivajo na njihovo razgradnjo. Takrat imajo SSRI lahko nevaren učinek, kot so agitacija, neorientiranost, ataksija, mišični spazmi, vročina, diareja, povišan krvni tlak in srčna frekvenca. O njem torej govorimo, ko imajo SSRCI nevaren učinek Karera so potencialna nova zdravila oziroma skupine zdravil za zdravljenje depresije? Naštejte nekaj skupin. - Glutamatni AMPA receptorski agonisti - agonisti falamina (GalR 2) - antikonvulzanti kot sta Valproat in Karbamazepin

7 1. Kaj o kurareju NE drži? a. lahko se uporablja kot dodatek k anesteziji in pomirjevalo pri kirurških posegih. 2.V sintezi acetilholina b. holin prihaja iz hrane in iz jeter. 3. Acetilholinske nevrone lahko identificiramo s prisotnostjo c. holinacetiltransferaze. 4. Uravnavanje acetilholinske sinteze s farmakološkimi zdravili c. lahko povzroči neželene učinke zaradi periferne presnove, kot je vonj po ribah. 5. Kakšne učinke ima zdravilo vezamikol? d. Zmanjša sproščanje acetilholina iz živčnih končičev. 6. Kaj od naslednjega je najbolj strupeno, kjer je vključen acetilholin? a. Botulizem. 7. Strup pajka črna vdova povzroči učinke z, medtem ko botulin toksin povzroča njene učinke tako, da. d. izjemno sprostitvijo ACh; preprečuje sproščanje ACh. 8. Botulin toksin se uporablja za vse naslednje namene, razen c. za obsesivno kompulzivno motnjo in avtizem. 9. Kaj od naštetega o botulinu ne drži? c. Privzamejo ga holinergični nevroni v centralnem živčnem sistemu. 10. Funkcija AChE je d. vse našteto 11. Kaj od naštetega predstavlja pravilen vrstni red dogodkov na živčno-mišičnem stiku? a. AChE, ki ga izločajo mišične celice ACh presnovi v holin + ocetno kislino holin prenese nazaj v končič. 12. Holinski transporter je lahko zavrt z b. hemiholin Mutirane miši, ki nimajo transporterja za holin, umrejo v roku ene ure ali tako ob rojstvu, saj b. sintetizirajo premalo ACh. 14. Vse od naštetega, so AChE zaviralci, razen a. HC Pri Miasteniji gravis c. vključuje avtoimunski proces, ki uničuje holinergične receptorje. 16. Najpomembnejša razlika med piridostigminom in sarinom je, da c. je sarin ireverzibilni zaviralec AChE; pirodostigmin ni. 17. Kateri od naslednjih dejavnikov je ireverzibilni zaviralec AChE? d. Soman. 18. Katero zdravilo uporabijo v vojni kot zaščito proti živčnemu plinu? a. Piridostigmin. 19. Piridostigmin se lahko uporablja kot protistrup za sarin, ker b. začasne interakcije med piridostigminom in AChE preprečijo njegovo trajno inaktivacijo s sarinom. 20. Acetilholin najdemo v vseh naslednjih lokacijah v perifernem živčevju, razen v b. ciljnih organih simpatičnega živčnega sistema. 21. Zakaj bi zdravila z delovanjem na AcH sistem dali nekomu s Parkinsonovo boleznijo? c. Zmanjšajo acetilholin in ponovno vzpostavijo ravnovesje z dopaminom. 22. Katero od spodnjih možganskih področij ni del bazalnega holinergičnega sistema prednjih možgan? c. Locus coeruleus. 23. Ker so holinergični internevroni zbrani v, lahko spremembe v holinergični funkciji vplivajo na. a. striatumu; gibanje. 24. LDTg in PPTg celice d. pošiljajo holinergične projekcije skupinam dopaminergičnih celic srednjih možganov in talamičnih področij. 25. Zakaj se raziskovalci še posebej zanimajo za spojino 192 IgG saporin? c. Uničuje BFCS celice in povzroča kognitivne motnje.

8 26. Kaj od naslednjega o ACh in kognitivni funkciji ne drži? b. Elektrolitske lezije BFCS so nedvomno pokazale, da so bili poškodovani samo holinergični nevroni, torej je nastopil manko učenja zaradi ACh. 27. Nikotinski receptorji a. se nahajajo na mišičnih celicah živčno-mišičnega stika. 28. Vse od naštetega je značilno za nikotinske receptorje, razen d. nikotinski receptorji v mišicah so bolj občutljivi kot tisti v centralnem živčnem sistemu. 29. Aktivacija nikotinskih receptorjev lahko poveča sproščanje živčnega prenašalca, ne da bi to vplivalo na hitrost proženja nevrona b. če se nikotinski receptorji nahajajo tik ob presinaptičnem končiču nevrona. 30. Nikotinski receptorji v mišičnih celicah zahtevajo vezavo molekul ACh in so sestavljeni iz podenot, podenote, ene in bodisi ali podenote. a. dveh; dveh ; S stalno izpostavljenostjo, nikotinski receptorji postanejo. b. agonistu; desenzibilizirani. 32. Zdravilo, ki sproži depolarizacijski blok mišičnih celic je b. sukcinilholin. 33. Za razliko od, zlahka prehaja krvno-možgansko pregrado, tako učinkuje na centralni živčni sistem. a. D-tubokurarina; mekamilamin. 34. Kaj ne drži o muskarinskih receptorjih? b. vsi zavirajo nastanek camp. 35. Muskarinski receptorji v možganih imajo pomembno vlogo v vsem razen pri c. kajenju. 36. Antagonist, ki selektivno zavira samo M 5 holinergične receptorje v srednjih možganih, lahko uporabimo za zdravljenje c. odvisnosti od drog. 37. Spodbujanje muskarinskih receptorjev lahko zmanjša srčni utrip, medtem ko lahko aktivacija perifernih receptorjev M 3 privede do povečanja. d. M 2; izločanja insulina. 38. Zaužitje parasimpatomimetičnega sredstva kot je pilokarpin, lahko povzroči vse naslednje razen b. širitve zenic. 39. Parasimpatolitiki a. se uporabljajo v oftalmologiji in anesteziji. 40. Kaj od naslednjih zdravil / parov je napačno? c. Fizostigmin - zavira ponovni privzem holina. 1. Katera od naslednjih trditev o glutamatu ne drži? c. se z glutaminazo presnavlja v glutamin. 2. VGLUT proteini d. se pojavljajo v treh različnih oblikah, ki se razlikujejo glede na mesta nahajanja. 3. Transporterje ekscitatornih amino kislin (EAAT): b. imajo okvaro pri motnjah ALS ali Lou Gehrigovi bolezni. 4. Kaj od naslednjega NE velja za astrocite? d. Uporabljajo transporter EAAT3. 5. Prisotnost vezikularnih glutamatnih transporterjev in vezikularnih monoaminskih transporterjev v istih nevronov kažejo, da b. glutamat se lahko sočasno sprošča kot prenašelc skupaj z dopaminom ali serotoninom. 6. Kaj od naštetega glede miši brez EAAT2 ne drži? d. Kažejo normalno pridobivanje telesne teže v celotnem razvoju.

9 7. Glutamat igra posebno funkcionalno vlogo pri a. sinaptični plastičnost. 8. Kje v živčnem sistemu najdemo snope glutamatnih celic? c. V skorji, malih možganih in hipokampusu. 9. Receptor AMPA b. ima najbolj hiter ekscitatorni odziv na glutamat. 10. Kaj od naslednjega ne velja za NMDA receptorje? b. jih blokira NBQX. 11. Kaj od naslednjega je agonist glutamatnih receptorjev na NMDA receptorskem mestu? b. D-serin. 12. NMDA receptorski kanal lahko zavremo z a. Ca 2+ ioni. 13. Kaj od naslednjega nujno ne sodeluje pri odprtju kanalov NMDA receptorjev? b. PCP blokado je potrebno odstraniti. 14. Metabotropni glutamatni receptorji b. vsi delujejo preko adenilatne ciklaze in camp sistema. 15. Katera od naslednjih trditev glede ampakinov ne drži? c. Nadomeščajo glutamat na vezavnem mestu receptorja AMPA. 16. Pri dolgoročni potenciaciji b. Spremembe, ki vključujejo receptorje NMDA, se pojavijo v indukcijski fazi. 17. LTP najpogosteje proučujejo v obliki rezin iz katerega področja možganov? d. Hipokampus. 18. Kaj od naslednjih procesov se ne pojavi pri dolgoročnem potenciranju (LTP)? d. NMDA receptorji so visoko aktivirani med fazo izražanja. 19. Kakšni dokazi NE podpirajo vloge NMDA receptorjev pri učenju in pomnenju? c. CX717 krepijo kognitivne sposobnosti. 20. Kaj od naslednjega ni značilno za Doogie miši? d. Kažejo zmanjšano občutljivost na bolečino. 21. Eksitotoksična hipoteza pravi da c. Prekomerna izpostavljenost prenašalnim ekscitatornim amino kislinam lahko povzroči depolarizacijo in celično smrt. 22. Celična smrt, ki se pojavi kmalu po izpostavljenosti visokim koncentracijam glutamata in drugih ekscitatornih aminokislin vključuje a. razpad celic in dezintegracijo v zunajcelični prostor. 23. Apoptoza b. je oblika programirane celične smrti. 24. Kaj ne drži za ishemijo? b. vključuje veliko sprostitev glutamata. 25. Kaj od naslednjega za GABA ne drži? a. Sodeluje pri celičnem metabolizmu in sintezi beljakovin, kot glutamat. 26. Zdravila, ki zavirajo GAT-1 (npr. gabatril), so primerna za zdravljenje c. Krčev. 27. GABA metabolizem d. lahko ga zavremo z zdravilom proti krčem/napadom vigabatrinom. 28. Katera od naslednjih področij niso bogata z GABA? c. Raphe nuclei.

10 29. Kaj ne drži za GABA? d. Je samo v subkortikalnih področjih. 30. Receptor GABA A d. vzdraži ga muscimol. 31. Goba mušnica sproži vse naslednje učinke, razen b. hipotermije/podhladitve. 32. Učinkovina, ki jo včasih uporabijo za indukcijo napadov pri laboratorijskih živalih je e. pikrotoksin. 33. GABA agonist in nekompetitiven GABA antagonist izvirata iz rastlin. a. muscimol; pikrotoksin. 34. Vse naštete učinkovine povečajo učinke GABA na GABA A receptorjih, razen a. etanola. b. baklofena in 6 podenota naredita GABA A receptor neobčutljiv za d. benzodiazepine. 36. Benzodiazepinski inverzni agonist je lahko b. anksiogen. 37. Katere lastnosti si ne delita nevrosteroid in benzodiazepin? c. Vežejo se na mestu BDZ na receptorje GABA A. 38. GABA B receptorji a. ob stimulaciji odprejo kalijev kanal. 39. GABA B receptorji so nenavadni, saj b. so metabotropni vendar so sestavljeni iz podenot. 40. Agonisti receptorjev GABA B so klinično uporabni za zdravljenje c. mišičnih krčev. 1. Kaj od naslednjega ni kateholamin? b. Glutamin. 2. Encim, ki omejuje stopnjo sinteze kateholaminov je a. tirozinska hidroksilaza. 3. Katera od naslednjih poti najbolj natančno predstavlja sintezo kateholaminov? b. Tirozin DOPA dopamin noradrenalin. 4. Nivo kateholaminov lahko zmanjšamo z, ki. c. -metil-para-tirozinom, zavira tirozinsko hidroksilazo. 5. Ko je prisotna sinteza, je protein imenovan odgovoren za pakiranje molekul dopamina v membranske pakete za sprostitev. c. transporter vezikularnega zaviralca. 6. Aktiviranje terminala avtoreceptorjev zavira sproščanje dopamina, ki b. zmanjšuje vstop Ca 2 + v končič. 7. Kaj od naštetega o gensko spremenjenih miših, ki nimajo D2 receptorjev, NE drži? c. Kažejo povečan apetit. 8. Prvi način za inaktivacijo kateholaminov je a. privzem s transportnim proteinom.

11 9. in kažejo svoje farmakološke učinke z zaviranjem ponovnega privzema monoaminov. b. Kokain, triciklični antidepresivi. 10. Dva najpomembnejša encima v presnovi monoaminov sta c. katehol-o-metiltransferaza in monoaminska oksidaza hidroksidopamin (6-OHDA) je, ki se uporablja za. a. nevrotoksin, poškodbe kateholaminskih nevronov. 12. Kaj od navedenega o nevrotoksinu MPTP NE drži? d. Preprečuje privzem dopamina v striatumu. 13. Telesa dopaminergičnih celic v VTA pošljejo projekcijo v jedro accumbensa in amigdale preko dopaminske poti. c. mezolimbične. 14. Dopaminska pot, najpomembnejša za regulacijo gibanja je pot. a. Nigrostriatna. 15. in dopaminska pot je vpletena pri zlorabi drog in pri shizofreniji. b. mezokortikalna; mezolimbična. 16. A9 in A10 skupine celic so znane tudi kot in kot. c. substanca nigra; ventralno tegmentalno področje. 17. Glavna razlika med D 1 in D 2 dopaminskimi receptorskimi podtipi je, da je eden b. zavira in drugi pospešuje adenilno ciklazo in camp. 18. Kaj od naslednjega glede dopaminskih receptorje D 2 ne drži? a. ne delujejo kot običajni postsinaptični receptorji. 19. Pogosto uporabljan agonist dopaminskih receptorjev je, ki se zdaj uporablja za zdravljenje. b. apomorfin, erektilne disfunkcije. 20. Miši z izbitim genom za dopaminski transporter so hiperaktivne, ker c. dopaminergični nevroni ne morejo odstraniti dopamina iz sinaptične špranje. 21. Za preučevanje spremenjenega vedenja pri miših s pomanjkanjem dopamina, so ustvarili miško z izbitim genom za. a. tirozinsko hidroksilazo. 22. Tolmačenje podatkov iz transgenih miši je lahko zapleteno zaradi uporabe genske linije miši, ki se uporablja za gensko manipulacijo, saj b. se linije zelo razlikujejo v vedenju, preden ustvarimo transgene živali. 23. Kaj od naslednjega NE drži glede povečanega nastajanja novih receptorjev (receptorske upregulacije)? d. To je lahko posledica delovanja na avtoreceptorje. 24.Glavno mesto nahajanja teles noradrenergičnih celic v centralnem živčnem sistemu, je v b. locus coeruleus. 25. Telesa dopaminergičnih celic najdemo predvsem v, medtem ko telesa adrenergičnih celic najdemo v. a. srednjih možganih, ponsu in meduli. 26. Kaj od naslednjega NE drži za noradrenalin? d. NA proizvajajoče celice se nahajajo po vseh možganskih delih. 27. Zakaj lahko NA deluje kot hormon? c. Sprošča ga nadledvična žleza v krvni obtok. 28. NA, ki nastaja v telesih celic v simpatičnih ganglijih b. deluje na srce in druge organe.

12 29. Tako kot dopaminski receptorji so tudi vsi noradrenalinski receptorji c. metabotropni in 2-adrenoceptorji medtem ko 2-receptorji. c. vzpodbujajo adenilatno ciklazo; zavirajo adenilatno ciklazo. 31. Vbrizg izoproterenola in fenilefrina v mediani septum podgan kažejo, da b. 1 - in -receptorji sodelujejo pri budnosti. 32. Delovni spomin lahko okrepimo z aktivacijo v PFC, medtem ko aktivacija v PFC zmanjša kognitivne sposobnosti. b. 2-receptorjev; 1-receptorjev. 33. Pri paradigmi učenja pasivnega izogibanja se učenje kaže kot a. povečana latenca (previdnost) za vstop v temni del kletke. 34. Kaj od naslednjega ni vključeno v stresno povezano spominsko ojačanje, ki jo opazimo pri pasivnem izogibanju? a. Adrenalin iz sredice nadledvične žleze deluje na -adrenoceptorje v bazolateralni amigdali. 35. Zakaj so adrenergični agonisti in antagonisti pomembni pri zdravljenju mnogih obolenj? d. Adrenergični receptorji se nahajajo v številnih perifernih organih. 36. Agonist receptorjev albuterol se uporablja za zdravljenje, ker. b. astme, ker sprošča bronhialne mišice in ustvari širše dihalne poti. 37. Glavni razlog za dajanje albuterola v inhalator je, ker zmanjšuje b. kardiovaskularne neželene učinke. 38. Pri zdravljenju hipertenzije, prazosin medtem ko propranolol. a. zavre 1-receptorje in povzroči razširjenje žil; zavre -receptorje v srcu in zmanjša moč kontrakcij. 39. Hipertenzijo in je mogoče zdraviti z antagonisti receptorjev. d. tesnobnost. 40. Zdravljenje splošne tesnobe z antagonisti receptorjev je učinkovito, ker adrenergični receptorji beta a. zmanjšajo nekatere simptome, povezane s tesnobo. 41. Osnovna razlika med metoprololom in propranololom je, da b. prvi je selektiven za receptorje in drugi je splošni antagonist -receptorjev. 1. Poveži vsako oštevilčeno trditev s trditvijo, označeno s črko. d 1. Odsotnost spontanih gibov b 2. Antidepresivi, ki zavirajo monoaminsko oksidazo e 3. Zdravila za zdravljenje Parkinsonove bolezni a 4. Noradrenalinski avtoreceptorji f 5. Zmanjša kateholamine z zaviranjem vezikularnega privzema c_ 6. Antidepresivi, ki selektivno preprečujejo privzem NA _g 7. Receptorji, zavrti s haloperidolom a. 2 receptorji b. Fenelzin c. Reboksetin

13 d. Katalepsija e. L-DOPA f. Reserpin g. D 2 receptorjo 1. Najpogostejša vrsta sinapse v možganih je sinapsa. b. aksodendritska. 2.»Vrečki«podobna struktura v presinaptičnem terminalu se imenuje in se polni s. c. sinaptični vezikel, nevrotransmitorskimi molekulami. 3. Živčni prenašalci morajo izpolnjevati več kriterijev. Katera od naslednjih navedb NE velja za živčne prenašalce? b. snov se sprosti iz terminala, ko je nevron spodbujen. 4. Če je snov nevrotransmiter, bi stimulacija presinaptične celice imela enak učinek kot a. neposredna uporaba snovi na postsinaptičnih celicah. 5. Aktivnost na aksoaksonskih sinapsah lahko neposredno poveča količino nevrotransmiterja, sproščenega iz postsinaptične celice. To je znano kot b. presinaptično vzpodbujanje. 6. Klasični nevrotransmiterji ne vključujejo naslednjega c. nevropeptidov. 7. Če en nevron vsebuje tako neuropeptid in klasični nevrotransmiter, c. nekateri vezikli bodo vsebovali le neuropeptide in drugi vezikli bodo vsebovali obe snovi. 8. Kaj od naslednjega ne velja za nevropeptide? d. Transport vezikla po aksonu je odvisen od nastajanja akcijskega potenciala. 9. Neposredni učinek depolarizacije na presinaptični terminal živca z akcijskim potencialom b. odpre napetostno odvisne Ca 2 + kanale. 10. Proces sprostitve nevrotransmiterske molekule iz veziklov je znan kot in se pojavi kot posledica pritoka. a. eksocitoza, Ca Pred sproščanjem nevrotransmiterjev se vezikli prenesejo do specializiranih regij presinaptičnega terminala, ki se imenuje območje, kjer se veže na terminal končiča v procesu, znanem kot. d. prožilno (priming); eksocitoza. 12. Kaj od naslednjega ne drži za vezikularno recikliranje? b. Brez tega bi se nevron postopoma večal, ker bi se vezikularne membrane dodajale v živčni končič. 13. Ko se aktivirajo, somatodendritski avtoreceptorji c. zmanjšajo stopnjo proženja celic. 14. Selektivno zaviranje terminalnih DA avtoreceptorjev privede do: b. povečanja sproščanja živčnih prenašalcev. 15. Inaktivacijo živčnih prenašalcev je mogoče doseči na naslednje načine RAZEN z c. s prenosom v postsinaptične celice. 16. Kaj od naslednjega ne velja za ionotropne receptorje? b. G proteini se aktivirajo ob vezavi živčnih prenašalcev.

14 17. Ionotropni receptorji lahko omogočijo vstop, ki lahko nato deluje kot. c. Ca 2 +, drugotni obveščevalec, 18. Ionski kanali, vezani z ligandom so ; z G receptorji vezani receptorji so. b. hitri / ionotropni, počasni / metabotropni. 19. Kaj od naslednjega ne drži glede metabotropnih receptorjev? a. Receptor je ionski kanal, ki se odpre ob vezavi liganda. 20. Sinaptično zaviranje je lahko sproženo z ACh, ki deluje preko metabotropnih receptorjev. To zaviranje je posledica aktivacije kanalov preko G proteina. c. K Aktiviranje metabotropnih receptorjev lahko povzroči kaj od naslednjega? c. Odprtje ionskega kanala na receptorju, 22. Kaj od naslednjega najbolje opisuje zaporedje korakov po aktivaciji metabotropnega receptorja? d. Aktiviranje G proteina sprememba aktivnosti efektornega encima sprememba nivoja sekundarnega prenašalca aktiviranje proteinske kinaze. 23. Receptorji za posredujejo učinke nevrotrofičnih dejavnikov. b. Tirozinsko kinazo, 24. V nasprotju s klasičnimi živčnimi prenašalci in nevropeptidi, se dušikov oksid (NO) ne "obnaša" kot tipičen nevrotransmiter. Kaj od naslednjega ne drži glede NO signalizacije? d. NO prepotuje nekaj poti preden doseže tarčno celico. 25. Sprostitveni učinek na gladke mišice, in posledično širjenja arterij, je posledica povečanja določenega sekundarnega prenašalca,. c. dušikovega oksida, cgmp, 26. Nevrotrofični dejavniki običajno sodelujejo pri urejanju a. dolgoročne spremembe, na primer genske ekspresije. 27. Vezava nevrotrofičnih dejavnikov na njihove specifične receptorje trk povzroči b. Vzajemno fosforilacijo dveh receptorskih molekul. 28. Primarno zdravljenje Parkinsonove bolezni je L-Dopa, ker to zdravilo d. je prekurzor v sintezi DA. 29. Kokain poveča količino DA, 5-HT in NA v sinaptični špranji z: b. Zaviranjem transporterjev. 30. Specifičen učinek posameznega nevrotransmiterja na določeni sinapsi je v veliki meri odvisna od a. podvrste receptorja(ev), prisotnega na postsinaptični celici. 31. Psihoaktivne učinkovine poleg okoljskih in senzoričnih dražljajev lahko sprožijo dalj časa trajajoče spremembe v povezanosti nevronov. Te spremembe imenujemo a. sinaptična plastičnost. 32. Živčni prenašalci so sproščeni v, medtem ko se hormoni sprostijo v. c. sinaptične špranje; krvni obtok, 33. je primer snovi, ki lahko deluje tako kot nevrotransmiter in hormon. b. Noradrenalin. 34. Kot odgovor na stresorje skorja nadledvične žleze izloča in sredica nadledvične žleze izloča. d. glukokortikoide, adrenalin. 35. Sekretorni nevroni v hipotalamusu sproščajo in v krvni obtok iz hipofize. b. vazopresin; oksitocin; zadnje.

15 36. Sproščeni hormoni iz vstopijo v krvni obtok v srednji eminenci in delujejo na ter povzročijo sproščanje različnih hormonov. c. hipotalamusa, sprednjo hipofizo, 37. Zakaj se nevrofarmakologi NE ukvarjajo z endokrinim sistemom? b. Učinke hormonov na možgane je preprosto meriti, 38. Steroidni hormoni se vežejo na receptorje, ki delujejo kot, ko se aktivirajo in regulirajo gensko izražanje. a. metabotropne; G proteini, b. znotrajcelične, transkripcijski dejavniki, c. tirozin kinazne; transkripcijski dejavniki, d. membransko vezane; G proteini. 1. Pred vsako oštevilčeno trditev postavite črko, ki je komplementarna s trditvijo. d 1. Se lahko pojavi na aksoaksonskih sinapsah. e 2. Omogoča povratno informacijo za zmanjšanje sproščanja živčnega prenašalca. _g 3. Sprošča noradrenalin in adrenalin. a_ 4. Ojačajo kemični signal z drugotnim obveščevalcem. f 5. Prestavi živčni prenašalec v živčni končič. c 6. Glavna žleza. b 7. Povezan s cikličnim AMP. a. Metabotropni receptorji b. Proteinska kinaza A c. Hipofiza d. Presinaptično zaviranje e. Avtoreceptorji f. Transporterji g. Kromafine celice 1. Katera od naslednjih trditev o motnjah čustvovanja je napačna? c. so bolj povezane z okoljskimi vzroki kot z dednimi biološkimi dejavniki. 2. Reaktivna depresija d. pogosto se pojavi po izgubah bližnjih, okvarah ali razočaranju. 3. Vsi naslednji simptomi so del hujše depresije, razen b. otopel občutek bolečine. 4. Depresija d. vsaj enkrat v življenju prizadene približno 15 do 20 % prebivalstva. 5. Kaj od naslednjega ni simptom manije? a. zmanjšanje ciljno usmerjenih dejavnosti. 6. Katera od naslednjih trditev o bipolarni motnji je napačna? c. pojavi se pri približno 10 % populacije. 7. Katera od naslednjih trditev o dejavnikih tveganja za motnje razpoloženja je napačna? b. okoljski sprožilci sami povzročijo afektivne motnje in spremembe razpoloženja. 8. Katera od naslednjih trditev o vlogi dednosti pri čustvenih motnjah drži? a. noben posamezni dominantni gen za te bolezni še ni bil določen. 9. Katera od naslednjih trditev o stresu je napačna? c. raziskovalci so opisali tipični "odziv na stres", ker se na življenjske strese vsi odzivamo podobno. 10. Kateri od naslednjih dogodkov se NE zgodi med aktivacijo stresa preko osi hipotalamus-hipofizanadledvična žleza (HPA os)? d. Glukokortikoidi s povratno zanko spodbujajo hipokampus. 11. Depresivni posamezniki imajo moten odziv na stres, ki vključuje HPA os. Ti posamezniki imajo vse od naštetega, razen: b. zmanjšano hipofizo in nadledvično žlezo.

16 12. Kaj je sprožitveni test z deksametazonom? a. Depresivni posamezniki dobijo sintetični glukokortikoid, ki izklopi HPA os. 13. Kaj od naslednjega NI motnja spanja, ki jo doživljajo depresivni posamezniki? d. hiter nastop spanja. 14. Dolgotrajno učinkujoč melatoninski agonist se veže na M 1 in M 2 receptorje v suprakiazmatskem jedru, kjer ponastaviti cirkadiani ritem in tudi zavira, ter tako sproži antidepresivni učinek. b. agomelatin; 5 - HT 2 receptorje. 15. Kaj od naslednjega ni živalski model za študij depresije? a. test prisiljenega plavanja. b. test priučene nemoči. c. vedenjska otrplost (nepremičnost). d. ločitev od matere. 16. Živalski modeli depresije merijo vse naslednje značilnosti motnej, razen: d. spremembe čustvenih odzivov. 17. Katera od naslednjih trditev o modelu nagnjenosti k stresno izzvani depresiji je napačna? c. stres je izzval spremembe zgodaj v življenju posameznika in aktiviral HPA os, ampak občutljivost za depresijo se kasneje v življenju zmanjša. 18. Pri preizkusu modela stresne nagnjenosti k depresiji, v katerem novorojene podgane odvzamejo materam, te kasneje kot odrasle živali pokažejo: a. stalno povečanje izražanja CRF genov. 19. Vse našteto o modelu kroničnega blagega nepredvidljivega stresa drži, razen b. izpostavljene živali ob stresu kažejo večjo iskanje sladke raztopine, podobno kot depresivni bolniki iščejo»pomirjujočo«hrano. 20. Nedavno razviti modeli manije vključujejo in ustvarjanje mutirane miši s tarčnimi geni, ki sodelujejo v. c. pomanjkanje spanja; cirkadiani uri. 21. Monoaminsko hipotezo podpirajo vse naslednje ugotovitve razen b. ljudje z depresijo imajo izjemno visoko raven MHPG in 5- HIAA v urinu, krvi incsf. 22. Katera od naslednjih trditev o novih raziskav biokemičnih modelov motenj razpoloženja je napačna? c. Živalski modeli niso več aktualni pri iskanju biokemijskih modelov človeških motenj. 23. Kateri od naslednjih izsledkov ne potrjuje vloge serotonina pri razpoloženjskih motnjah? a. pri depresivnih osebah najdemo zmanjšano število postsinaptičnih receptorjev 5 - HT Študije akutnih in kroničnih učinkov antidepresivov na serotonin so pri živalih pokazale vse od naštetega, razen d. Toleranca se razvije pri terapevtskih učinkih, ko je nastajanje transporterjev zmanjšano. 25. Kaj od naštetega je glede na glukokortikoidno hipotezo depresije napačno? a. Amigdala običajno zavira os hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza, medtem ko jo hipokampus aktivira. 26. Nevrotrofna hipoteza depresije podpira vse naslednje razen b. akutno zdravljenje z antidepresivi ščiti nevrone s povečanjem BDNF. 27. Kronični stres socialnega poraza povzroči povečanje, kar vodi do zmanjšanja genskega izražanja za BDNF z zmanjšanjem strukture kromatina. Rezultat zdravljenja z antidepresivi je in povečano izražanje BDNF. d. histonske metilacije; povečanje histonske acetilacije, 28. Kaj od naštetega se primarno ne uporablja za zdravljenje hude depresije? b. terapija z litijem. 29. Kaj od naštetega zdravljenja z uporabo antidepresivov na splošno drži? c. Terapevtski učinki antidepresivov vključujejo spremembe v možganih, ki do nastopa terapevtskega delovanja lahko trajajo tudi več tednov. 30. Kaj od naslednjega glede zaviralcev MAO ne drži? d. Ta zdravila imajo omejeno uporabo pri zdravljenju depresije zaradi varnosti uporabe in pri zdravljenju drugih motenj. 31. Kateri učinek MAOI je v sinapsi povezan z njihovim terapevtskim učinkom? d. Postsinaptične spremembe se pojavijo v sistemu drugotnega obveščevalca s povečanim uravnavanjem camp.

17 32. Kaj od naslednjega ni zaplet ali stranski učinek MAOI? a. Okrepljena aktivnost encimov citokroma P Vse našteto so živila, ki se jim morajo izogibati ljudje, ki jemljejo MAOI razen b. jajca. 34. Katera od naslednjih trditev o tricikličnih antidepresivih ne drži? a. Izboljšajo funkcijo presinaptičnega transporterskega proteina za serotonin in / ali noradrenalin. 35. Vse našteto so neželeni učinki tricikličnih antidepresivov, razen c. hipertenzije (povišan krvni tlak). 36. Največja nevarnost pri uporabi tricikličnih antidepresivov je b. srčni zastoj. 37. Kaj je glavna prednost druge generacije antidepresivov pred MAOI in TCA? c. Sprožajo različne in manj škodljive stranske učinke kot starejša zdravila. 38. Vse našteto so neželeni učinki selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina (SSRI), razen a. zamegljen vid. 39. Kateri neželeni učinek je pogost vzrok pri osebah, ki končujejo zdravljenje s SSRI? c. spolna disfunkcija. 40. Kaj od naslednjega o serotoninskem sindromu ne drži? d. Sindrom ni smrtno nevaren. 41. Katero od naslednjih zdravil je predstavnik tretje generacije antidepresivov? c. Antagonist CRF. 42. Katera od naslednjih trditev glede intravenske uporabe ketamina pri zdravljenju depresije je napačna? a. Odmerek za zmanjšanje simptomov depresije je veliko večji od tistega, ki je potreben za anestezijo. 43. Katera od naslednjih trditev o litiju je napačna? b. Uporabljamo ga od 6-8 mesecev in ga nato varno umaknemo. 44. Kaj od naslednjega o delovanju litija v sinapsi ne drži? a. Poveča kateholaminsko aktivnost. 45. Kaj od naslednjega ni stranski učinek litija? c. Tesnoba. 46. Vse naslednje o zdravljenju bipolarne motnje je alternativa litiju razen d. Tranilcipromin. 1. se nanaša na specifične molekularne spremembe, ki se pojavijo, ko se zdravilo veže na določeno ciljno mesto ali receptor, medtem ko je rezultat širokih sprememb delovanja. d. Učinek zdravila. 2. Po vnosu zdravila, ko se zdravilo veže na določena ciljna mesta, je to: c. Biološka razpoložljivost. 3. Specifične molekularne spremembe, ki se pojavijo, ko se zdravilo veže na določeno tarčno mesto ali ciljni receptor, se nanašajo na: a. Učinek zdravila. 4. Za zdravljenje avtizma je predlagan vnos oksitocina. a. intravenski, 5. Kateri od naslednjih dejavnikov ne vpliva na farmakokinetiko zdravila? d. Delovanje zdravila. 6. Učinek prvega prehoda se pojavi pri zdravilih, ki smo jih vnesli a. Preko ust (per os). 7. Učinek prvega prehoda se pojavi s peroralnim vnosom zdravila, ker: b. Se zdravilo absorbira v kri iz želodca in gre v jetra, preden preide v sistemsko cirkulacijo. 8. Area postrema in mediana eminenca predstavljata del v možganih, kjer je nepopolna. b. krvno-možganska pregrada. 9. Strupene snovi v krvi sprožijo bruhanje z aktivacijo. c. aree postreme.