1. IME ZDRAVILA ATROPINI SULFAS 0.5 mg/ml raztopina za injiciranje ATROPINI SULFAS 1 mg/ml raztopina za injiciranje 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAV

Transcript

1 DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1

2 1. IME ZDRAVILA ATROPINI SULFAS 0.5 mg/ml raztopina za injiciranje ATROPINI SULFAS 1 mg/ml raztopina za injiciranje 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA ATROPINI SULFAS 0,5 mg/ml raztopina za injiciranje: 1 ml raztopine vsebuje 0,5 mg atropinijevega sulfata. ATROPINI SULFAS 1 mg/ml raztopina za injiciranje: 1 ml raztopine vsebuje 1 mg atropinijevega sulfata. Za popoln seznam pomožnih snovi glejte poglavje FARMACEVTSKA OBLIKA Raztopina za injiciranje. 4. KLINIČNI PODATKI 4.1 Terapevtske indikacije Uporaba atropinijevega sulfata je indicirana: pri spazmu pilorusa (vključno s hipertrofično stenozo pilorusa pri dojenčkih), hipertonusu tankega črevesja, hipermotiliteti debelega črevesa, biliarnem spazmu, uretralnih kolikah in spazmu grla (spazmolitično delovanje); v anesteziji: za premedikacijo bolnika pred splošno anestezijo za zmanjšanje salivacije in bronhialne hipersekrecije; kot antidot pri zdravljenju zastrupitev z organofosfornimi spojinami (živčni bojni strupi, insekticidi), karbamati (če so prisotni holinergični znaki), z muskarinom, pilokarpinom, fizostigminom in izofluoratom; pri zdravljenju bradikardnih motenj srčnega ritma in zvečanega arterijskega tlaka zaradi hiperaktivnosti vagusa npr. med anestezijo; pri atrioventrikularnem srčnem bloku zaradi vagalne hiperaktivnosti; pri simptomatski bradikardiji s sinkopo zaradi preobčutljivosti karotidnega sinusa; pri hudi sinusni bradikardiji; pri parkinsonizmu (za zmanjšanje rigidnosti in tremorja); med radiološko preiskavo (za relaksacijo zgornjih prebavil in debelega črevesa) ter v primeru vagalne reakcije na uporabo rentgenskega kontrastnega sredstva; pri motnjah delovanja sečil (hipertonični m. detrusor vesicae urinariae); v primeru hipertoničnosti maternice; pri stresni ehokardiografiji (v kombinaciji z dobutaminom ali dipiridamolom). 4.2 Odmerjanje in način uporabe Atropin dajemo subkutano, intramuskularno ali intravensko. Med in po aplikaciji atropina je nujen nadzor bolnika ( EKG, pulz) zaradi nevarnosti nastanka srčnih aritmij od bradikardije do tahikardnih motenj ritma, vključno z ventrikularno fibrilacijo. Običajna shema odmerjanja pri odraslih antiholinergično delovanje parenteralno 0,5 mg vsake 4-6 ur; bradikardija intravensko 0,5 1 mg, po potrebi ponavljamo vsaki 1 do 2 uri do maksimalnega odmerka 2 mg; 2

3 premedikacija pri anesteziji (preprečevanje pretiranega slinjenja in sekrecije v respiratornem traktu med anestezijo) - parenteralno 1 uro ali najkasneje ½ ure pred indukcijo anestezije v odmerku 0,2-0,6 mg; antidot pri zastrupitvi z zaviralci acetilholinesteraze (organofosforni insekticidi) začetni intravenski odmerek je 1 5 mg, potem 1 mg vsakih 5 minut do prenehanja muskarinskih simptomov oziroma do pojava znakov atropinizacije (prenehanje bronhilane hipersekrecije, salivacije, midriaza). V težjih primerih začetni odmerek povečamo na 5 mg. Atropin dajemo do popolnega prenehanja muskarinskih simptomov (včasih celo 2 ali več dni); antidot pri zastrupitvi z muskarinom (npr. pri zastrupitvi z nekaterimi gobami) intravensko ali intramuskularno 1-2 mg vsako uro do prenehanja respiratornih simptomov; kontrastne preiskave prebavil intramuskularno 1 mg; stresna ehokardiografija z dobutaminom in atropinom dobutamin v intravenski infuziji z začetnim odmerkom 10 µg/kg/min. Odmerek povečamo vsake 3 minute za dodatnih 10 µg/kg/min do maksimalnega odmerka 40 µg/kg/min. Pri bolnikih, pri katerih v 6 minutah ne dosežemo 85 % maksimalne srčne frekvence (glede na starost) in ne kažejo znakov miokardne ishemije, vbrizgamo 0,25 mg atropina intravensko. Ob vzporedni uporabi infuzije dobutamina lahko aplikacijo atropina ponavljamo vsako minuto do maksimalnega skupnega odmerka 1 mg. stresna ehokardiografija z dipiridamolom in atropinom dipiridamol v intravenski infuziji v času 4 min v odmerku 0,56 mg/kg; sledi premor 4 minute. Če ni znakov miokardne ishemije, sledi infuzija atropina v odmerku 0,28 mg/kg v trajanju 2 minut. Pri bolnikih, pri katerih po 3 minutah ne dosežemo 85 % maksimalne srčne frekvence (ob upoštevanju starosti) in ne kažejo znakov srčne ishemije, je potrebno dodati 0,25 mg atropina intravensko. Aplikacijo atropina lahko ponavljamo vsako minuto do maksimalnega skupnega odmerka 1 mg. Običajna shema odmerjanja pri otrocih: Priporočeni odmerki za otroke glede na telesno maso Telesna masa (kg) Odmerki atropinijevega sulfata(mg) 3-7 0, , , , ,4 > 40 0,4-0,6 premedikacija pri anesteziji subkutano v priporočenem odmerku glede na telesno maso (glej tabelo), antiholinergični učinek subkutani odmerek 0,01 mg/kg telesne mase, vsake 4-6 ur, motnja srčnega ritma intravensko 0,01-0,03 mg/kg telesne mase, kot antidot pri zastrupitvah s holinesteraznimi zaviralci intravensko z začetnim odmerkom 0,02 mg/kg telesne mase, nato vsakih 5-10 minut do prenehanja muskarinskih simptomov oziroma pojava hiperatropinizacije. 4.3 Kontraindikacije Atropinijevega sulfata ne smemo uporabljati pri: preobčutljivosti za atropin, druge antiholinergike ali katerokoli od pomožnih sestavin zdravila, povišani telesni temperaturi (nevarnost toplotnega udara zaradi inhibicije znojenja ), glavkomu z ozkim zakotjem, sinehijah šarenice ali roženice (zvišan intraokularni pritisk), tahikardnih motnjah ritma, tirotoksikozi, feokromocitomu, ishemični srčni bolezni, hudi kronični obstruktivni pljučni bolezni, in krvavitvah, 3

4 zapori prebavil, atoniji črevesja pri starejših bolnikih, hudi obliki ulceroznega kolitisa, toksičnem megakolonu, obstruktivni uropatiji ter motnjah v delovanju ledvic, miastheniji gravis. 4.4 Posebna opozorila in previdnostni ukrepi Bolniki z zvečanim tveganjem za pojav neželenih učinkov so dojenčki in majhni otroci, bolniki z Downovim sindromom, s poškodbo možganov ali spastično paralizo. Atropin in drugi antiholinergiki zmanjšajo znojenje, zato v toplem okolju obstaja nevarnost nenadnega porasta telesne temperature in toplotnega udara. Uporaba atropina pri bolnikih z diarejo ni primerna in je lahko nevarna. Zaradi prehoda atropina skozi hemato-encefalno pregrado se lahko pojavijo centralni učinki : omotičnost, vznemirjenost, zmedenost, halucinacije, ataksija, antiholinergična psihoza in koma; centralni učinki običajno izzvenijo v 12 do 24 urah po prekinitvi dajanja zdravila. Starejši bolniki lahko tudi pri nižjih odmerkih postanejo razdražljivi, agitirani, zmedeni in so zlasti dovzetni za neželene učinke, kot so zaprtje, suha usta, zastoj urina. Izrazijo se lahko tudi simptomi še neodkritega glavkoma. Atropin pri starejših bolnikih lahko povzroči slabljenje spomina. Pri bolnikih s hipertorfijo prostate lahko ob uporabi atropina pride do zastajanja urina. Atropin lahko poslabša težave z dihanjem, predvsem pri novorojenčkih, majhnih otrocih in retardiranih osebah, ker lahko zmanjšano izločanje sluzi v bronhijih povzroči zgostitev bronhialnih izločkov in nastajanje bronhialnih čepov. 4.5 Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij Antiholinergični učinek zdravila na prebavila se kaže v zmanjšani motiliteti in upočasnjenem praznjenju želodca, zato sočasna uporaba atropina lahko upočasni absorpcijo drugih zdravil. Sočasna uporaba atropinijevega sulfata in nekaterih zdravil ima lahko neželene učinke: Antiholinergiki in druga zdravila z antiholinergičnim delovanjem okrepijo antiholinergično delovanje; bolnike moramo opozoriti, da takoj sporočijo morebitne težave zaradi zmanjšanja motilitete gastrointestinalnega trakta in upočasnjenega praznjenja želodca, da bi preprečili nastanek paralitičnega ileusa; Antimiasteniki atropin se lahko uporablja za zmanjševanje muskarinskih učinkov antimiastenikov (kolike, diareja, salivacija), vendar rutinska uporaba obojih hkrati ni priporočljiva, ker atropin zakrije zgodnje znake predoziranja antimiastenikov, t.i. holinergične krize; Amantadin ob sočasni uporabi atropina je potrebno odmerek amantadina zmanjšati zaradi sinergističnega antiholinergičnega delovanja in tveganja za nastanek toksičnih antiholinergičnih učinkov; Atenolol zaradi kardioselektivnosti atenolola se farmakološki učinki β-adrenergične blokade atenolola na dihala (bronhodilatacija) lahko potencirajo ob sočasni uporabi antiholinergikov. Ciklopropan sočasna uporaba intravenske oblike antiholinergika s ciklopropanom lahko povzroči prekatne motnje srčnega ritma; Digoksin nekateri farmakološki učinki atropina so podobni tistim, ki se pojavijo ob akutni zastrupitvi z digoksinom (ventrikularna tahikardija, fibrilacija, gastrointestinalni simptomi), le ti pa so še bolj izraženi ob sočasni uporabi obeh; Fenotiazin hkratna uporaba lahko zmanjša antipsihotično učinkovanje fenotiazina. Poleg tega so lahko bolj izraženi toksični učinki antiholinergikov. Ob hkratni uporabi je zato potrebno individualno prilagoditi odmerek fenotiazina; Haloperidol hkratna uporaba z antiholinergiki lahko zmanjša antipsihotično učinkovanje haloperidola pri shizofrenih bolnikih; Kalijev klorid hkratna uporaba antiholinergikov lahko zviša serumsko koncentracijo kalija; Ketokonazol antiholinergiki zvišajo gastrointestinalno kislost, zato se zmanjša absorpcija ketokonazola iz prebavil; 4

5 Metoklopramid hkratna uporaba antiholinergikov zmanjša prokinetične učinke metoklopramida na prebavila; Opioidni analgetiki s hkratno uporabo opiatov in antiholinergikov je pomembno zvečano tveganje za nastanek obstipacije, paralitičnega ileusa in/ali retence urina; Triciklični antidepresivi hkratna uporaba z antiholinergiki okrepi neželene učinke antiholinergikov (suha usta, zaprtje, retenca urina). Uporaba atropina lahko vpliva na rezultate nekaterih laboratorijskih preiskav: test izločanja želodčne kisline, test praznjenja želodca, test izločanja fenolsulfonftaleina. 4.6 Nosečnost in dojenje Nosečnost Atropin hitro prehaja skozi placento po intravenskem vbrizganju. Uporaba med nosečnostjo lahko povzroči tahikardijo pri plodu, zato je uporaba atropina pri nosečnicah omejena le na najnujnejše primere, ko je po presoji zdravnika pričakovana korist za nosečnico večja od tveganja za plod. Dojenje Atropin prehaja v materino mleko, vendar količine niso bile ovrednotene. Dojenčki in majhni otroci so zelo občutljivi na toksičnost antiholinergikov, zato se dojenje med zdravljenjem odsvetuje. 4.7 Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji Atropin lahko povzroči omotičnost in motnje vida, kar zmanjša psihofizično sposobnost za vožnjo ali upravljanje s stroji. 4.8 Neželeni učinki Intravenska aplikacija atropina pri premedikaciji pred anestezijo pomeni večje tveganje za nastanek neželenih učinkov. Pri skoraj tretjini bolnikov lahko pričakujemo nastanek motenj srčnega ritma najbolj pogosta je AV disociacija, pri otrocih pa atrijske aritmije. Zaradi zmanjšanega slinjenja se pojavijo suha usta in grlo. Pri večjih odmerkih se pojavijo hripavost, žeja, motnje vida, zastajanje urina, rdečica kože in tahikardija. Drugi neželeni učinki: gastrointestinalni trakt: motnje okušanja, slabost, bruhanje, disfagija, zgaga, zaprtje, občutek napihnjenosti, paralitični ileus genitourinarni trakt: v posameznih so možne motnje potence. oči: midriaza, fotofobija, cikloplegija, zvišanje intraokularnega tlaka. kardiovaskularni: palpitacije, bradikardija (pri nizkih odmerkih atropina), preddvorne aritmije in prekatne disritmije,vključno s prekatno fibrilacijo. osrednji živčni sistem: glavobol, nemir, anksioznost, šibkost, omotičnost, zmedenost, nespečnost, agitiranost, koma. drugi neželeni učinki: rdečica kože, zvišana telesna temperatura, vroča, suha koža V redkih primerih lahko nastane anafilaktična reakcija, urtikarija, supresija laktacije in kongestija nosu. 4.9 Preveliko odmerjanje Preveliko odmerjanje atropina se kaže pri naslednjih organskih sistemih: gastrointestinalni suha usta, žeja, bruhanje, slabost, občutek napihnjenosti, disfagija, živčni sistem stimulacija centralnega živčnega sistema, delirij, anksioznost, nemir, stupor, motnje orientacije, omotičnost, glavobol, epileptični napadi, halucinacije, ataksija, konvulzije, koma, psihotično vedenje, 5

6 kardiovaskularni tahikardija, prekatna tahikardija in fibrilacija, vazodilatacija, tahikardija s šibkim pulzom, zvišan ali znižan krvni tlak, palpitacije, kardiorespiratorni zastoj, genitourinarni motnje odvajanja urina, oči zamegljen vid, občutljivost na svetlobo, razširjene zenice, drugo levkocitoza, pordela, vroča in suha koža, izpuščaj. Pri hudih zastrupitvah, zlasti z delirijem, hudo agitacijo in psihotičnimi stanji, dajemo: fizostigmin salicilat: 0,2-1 mg počasi (najmanj 1 minuto) intravensko do skupnega odmerka največ 6 mg pri odraslih oz. 2 mg pri otrocih; neostigmin metilsulfat namesto fizostigmina-intravensko v odmerku 0,25-2,5 mg. Če je potrebno, lahko odmerek ponovimo vsake 2-3 ure. Poleg tega izvajamo simptomatsko in podporno zdravljenje za vzdrževanje normalnih telesnih funkcij. Pri hudi agitaciji dajemo tudi diazepam. 5. FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI 5.1 Farmakodinamične lastnosti Farmakoterapevtska skupina: atropin spada v skupino alkaloidov volčje češnje s strukturo terciarnih aminov. Oznaka ATC: A03BA01. Atropin je ester tropa kislin in amino alkohola tropina. Antiholinergično deluje tako, da kompetitivno blokira holinergične receptorje na efektorskih celicah in prepreči delovanje acetilholina. Atropin sodi v skupino blokatorjev muskarinskih holinergičnih receptorjev, torej antimuskarinskih zdravil. Atropin deluje periferno na holinergične efektorske celice in centralno na centralni živčni sistem. Atropin nima enakega učinka na vse holinergične efektorske celice različnih organov. V nižjih odmerkih zavira izločanje žlez slinavk in znojnic. Prav tako zavira izločanje žlez v nosu, žrelu in bronhijih. V večjih odmerkih zavira izločanje želodčnega soka. V višjih odmerkih povzroči tahikardijo, tako da zavre učinek n. vagusa na SA vozel, zato prevlada simpatična aktivnost in pospešen srčni utrip. Atropin nima neposrednega učinka na krvne žile in krvni tlak. Povzroča razširitev kožnih krvnih žil, še posebno v t.i. čustvenem področju in s tem rdečico kože. Atropin povzroča midriazo in cikloplegijo in se zato široko uporablja v oftalmologiji. S paralizo sfinktra pupile atropin povzroči razširitev zenice zaradi prevlade delovanja m. dilatator pupilae. Zaradi paralize m. ciliaris se pojavi paraliza akomodacije (cikloplegija). Ta učinek na oči lahko traja nekaj dni. Zaradi midriaze je zožen iridokornealni kot, kar zavira izločanje solznih žlez preko Schlemmovega kanala. Pri bolnikih z glavkomom atropin zviša intraokularni tlak. Atropin zniža tonus gladkih mišic (še posebno v primeru spazma) v bronhialnem vejevju, prebavilih, žolčevodih, sečevodih; pri sečnem mehurju pa zniža le tonus fundusa, medtem ko se tonus sfinktra zviša (zaradi prevlade simpatikusa). Veliki odmerki atropina stimulirajo centralni živčni sistem, čeprav se zdi, da je delovanje nekaterih predelov zavrto. Simptomi stimulacije so nemir, halucinacije in včasih izguba zavesti. 5.2 Farmakokinetične lastnosti Absorpcija Atropin se dobro raztaplja, njegova absorpcija iz gastrointestinalnega trakta je hitra. Absorpcija je mogoča tudi iz očesne veznice preko solznih kanalov in nosne sluznice. Atropin prehaja hematoencefalno pregrado. Najvišjo plazemsko koncentracijo po intramuskularni injekciji doseže 30 minut po injiciranju, terapevtski učinek pa doseže po 15 do 20 minutah. Po intravenski injekciji se terapevtska koncentracija v plazmi zmanjša v 10 minutah. Eno uro po aplikaciji je plazemska koncentracija le še 40 % maksimalne plazemske koncentracije. 6

7 Porazdelitev Atropin se v 2 do 40 % veže na plazemske proteine. Po intravenskem injiciranju v likvorju niso našli merljivih koncentracij atropina, medtem ko so 45 minut po intramuskularni injekciji v likvorju našli 50 % vrednosti serumske koncentracije atropina. Atropin se po intravenski aplikaciji dobro razporedi v vsa tkiva. Navidezni porazdelitveni prostor (V D ) je okrog 3,3 l/kg telesne mase. Metabolizem Atropin se delno biotransformira v jetrih v procesu encimske hidrolize. Izločanje Razpolovna doba atropina je 4 ure pri odraslih in 6,5 ur pri otrocih. Atropin ima dvofazni potek izločanja: začetna faza je hitra in traja 2 uri; sledi počasna faza, ki traja 12 do 38 ur. Okrog 94 % zdravila se izloči z urinom v 24 urah, od tega % v nespremenjeni obliki, ostalo v obliki presnovnih produktov. Neznatna količina atropina se izloči z materinim mlekom. 5.3 Predklinični podatki o varnosti Akutna toksičnost Peroralna LD 50 pri podganah je 600 mg/kg. Peroralna LD 50 pri miših je 468 mg/kg. Toksičnost po večkratnem odmerjanju Ni podatkov o toksičnosti večkratnega odmerjanja atropina pri živalih. Razmnoževanje Ni podatkov o teratogenem učinku atropinijevega sulfata. Mutagenost Ni podatkov o mutagenem učinku atropinijevega sulfata. Kancerogenost Ni podatkov o kancerogenem učinku atropinijevega sulfata. 6. FARMACEVTSKI PODATKI 6.1 Seznam pomožnih snovi natrijev klorid klorovodikova kislina voda za injekcije 6.2 Inkompatibilnosti Navedba smiselno ni potrebna. 6.3 Rok uporabnosti 5 let. 6.4 Posebna navodila za shranjevanje Shranjujte pri temperaturi do 25 C. 6.5 Vrsta ovojnine in vsebina 7

8 ATROPINI SULFAS 0,5 mg/ml raztopina za injiciranje: škatla s 50 ampulami po 1 ml raztopine. ATROPINI SULFAS 1 mg/ml raztopina za injiciranje: škatla s 50 ampulami po 1 ml raztopine. 6.6 Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje in ravnanje z zdravilom. Ni posebnih zahtev. Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi. 7. IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET Belupo d.o.o. Dvoržakova Ljubljana, Slovenija 8. ŠTEVILKA(E) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET 9. DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET 10. DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA