Letno poročilo družbe za leto 2006

Transcript

1 Letno poročilo družbe za leto 2006

2 LETNO POROČILO ELEKTRO PRIMORSKA, d. d. IN SKUPINE ELEKTRO PRIMORSKA ZA LETO 2006

3

4 KAZALO Stran 1. UVODNA BESEDA 4 2. REVIZORJEVO POROČILO 8 3. SPLOŠNA RAZKRITJA DEJAVNOST SISTEMSKEGA OPERATERJA DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA ELEKTRIČNE ENERGIJE - SODO DEJAVNOST DOBAVE ELEKTRIČNE ENERGIJE TARIFNIM ODJEMALCEM OSTALE TRŽNE DEJAVNOSTI KAZALNIKI POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM PO ZGD IN SRS SKUPINA ELEKTRO PRIMORSKA IZJAVA POSLOVODSTVA 122

5 1. Uvodna beseda

6 Posvetilo se nam je, vsak dan, že desetletja.

7

8 Spoštovani delničarji, poslovni partnerji in sodelavci! Za nami je uspešno poslovno leto V predloženem letnem poročilu je obilo številk in informacij, s katerimi smo skušali predstaviti podatke o družbi in njenem poslovanju v letu Menimo pa, da je primerjava z načrtovanimi cilji najboljše merilo uspešnosti. Tako tudi ocenjujemo poslovanje družbe v preteklem letu kot uspešno, saj smo dobro poslovali in uresničili večino zastavljenih ciljev. Vse leto je bilo namenjeno prizadevanju k večji poslovni uspešnosti, obvladovanju in racionalizaciji stroškov poslovanja, izboljševanju postopkov in uresničevanju planov, da bi svojim tarifnim in upravičenim odjemalcem zagotovili nemoteno oskrbo z električno energijo. Za uresničevanje navedenega smo potrebovali mnogo znanja in poznavanja novih poslovnih vedenj. Zato so zaposleni posvetili veliko pozornosti in časa osebnemu izobraževanju, ki je prispevalo k izboljšanju izobrazbene strukture zaposlenih. Na področju varovanja okolja smo si postavili smele cilje in jih tudi uspešno izpolnili, kar dokazujejo tudi rezultati s področja zamenjave azbestno cementnih kritin. Področje ohranjanja in varovanja okolja bo tudi v prihodnje eno izmed področij, kateremu bo družba namenjala veliko pozornosti. Po vseh izzivih, s katerimi smo se soočili v preteklem letu, lahko s ponosom trdimo, da smo dosegli in presegli najpomembnejše cilje ter v celoti uresničili in izpeljali gospodarski načrt in planirani obseg investicij. Pomembnejše naloge, ki smo jih opravili v letu 2006, so bile: 1. izgradnja nadzorništva Hrpelje in razdelilne transformatorske postaje Hrpelje - RTP 35/20/10 Hrpelje, 2. izgradnja DV 20 kv Miren - Sela zaradi nemotene (dvostranske) oskrbe črpališča vode za kraško in obalno področje, 3. elektrifikacija nanoške planote z uporabo sodobnih tehnoloških rešitev, 4. posodobitev tehnološke opreme distribucijskega centra vodenja, 5. z boljšo organizacijo dela smo znižali stroške rednega vzdrževanja za 5 %. Glede na dosedanje delo želimo tudi v prihodnosti ohraniti in nadgraditi uspešno poslovanje. Nadaljevali bomo z izvajanjem dolgoročnih ciljev družbe, uresničevanjem naših vrednot in vizije razvoja družbe, razvijanjem ustrezne poslovne filozofije ter si s trdim delom, znanjem in nenehnim stremenjem za kakovostne storitve prizadevali biti konkurenčni in odlični na vseh področjih delovanja. Prepričani smo, da bomo tudi v prihodnjih letih ostali pomemben in dinamičen dejavnik na tem območju. Ostali bomo zvesti usmeritvam, izzivom in prioritetnim nalogam za prihodnje delovanje, saj nam zadovoljstvo naših strank veliko pomeni in ga prav zato postavljamo v ospredje svojih prizadevanj. Brez ustrezno usposobljenih in motiviranih zaposlenih v družbi seveda ne bi bilo doseženih dobrih rezultatov. Zato bomo tudi v bodoče s svojim znanjem, profesionalnim pristopom, izkušnjami in dobrim delom usmerjeni k ohranitvi in doseganju še boljših rezultatov poslovanja, razširitvi našega področja dela in dvigu kvalitete naših storitev. Dovolite mi, da se na tem mestu zahvalim predvsem najodgovornejšim v podjetju, vsem sodelavkam in sodelavcem, poslovnim partnerjem in drugim, ki so prispevali in sodelovali pri razvoju in krepitvi poslovne stabilnosti podjetja v letu Zahvaljujem se tudi nadzornemu svetu in institucijam, s katerimi smo bili v preteklem poslovnem letu v stikih. David Valentinčič, univ. dipl. ing. zastopnik družbe 7

9 2. Revizorjevo poročilo

10 Pot smo dobro in pravilno zastavili.

11

12

13

14

15 3. Splošna razkritja

16 Naše poslanstvo je tudi pri vas doma.

17

18 3.1. Predstavitev družbe Podjetje Elektro Primorska od 18. februarja 1998 posluje kot delniška družba. Naziv družbe je: Skrajšan naziv družbe je: ELEKTRO PRIMORSKA, d. d. ELEKTRO PRIMORSKA, Javno podjetje za distribucijo električne energije, d. d. Sedež družbe je: v Novi Gorici, Erjavčeva 22 telefon: , telefaks: Davčna številka: Matična številka: Št. transakcijskega računa: Nova KBM, d. d Ljubljanska banka, d. d SKB banka, d. d. Družba je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici, št. 1/01335/00. Osnovni kapital družbe znaša: Preskrbovalno območje: Velikost preskrbovalnega območja: ,00 SIT od dalje ,75 EUR JZ, Z in SZ del Slovenije km² Število odjemalcev na področju Elektro Primorske: Količina oddane električne energije odjemalcem na področju Elektro Primorske: MWh Spletna stran: Elektronska pošta: ime.priimek@elektro-primorska.si Stanje lastništva družbe na dan : Večinski lastnik delnic je Republika Slovenija 79,5000 % Poleg RS so lastniki delnic še: Kapitalska družba d.d. - PPS 0,4723 % Kapitalska družba d.d. - KSPPS 0,2925 % Pooblaščene investicijske družbe (PID) 18,5108 % Zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci 0,4756 % 17

19 Družbo vodi zastopnik družbe: DAVID VALENTINČIČ, univ. dipl. inž. Nadzorni svet: Anton KOSMAČIN, predsednik Mirjana KOPORČIČ VELJIĆ, namestnica do odstopa s funkcije mag. Milan TURK Elizej PRINČIČ Klavdij ČUK Valter VODOPIVEC, do odpoklica Odvisna družba: na skupščini družbe namesto ge. Mirjane Koporčič Veljić izvoljen - Robert ČEHOVIN vpisan v sodni register nov član NS kot predstavnik zaposlenih - Valdi MORATO E3, Energija, ekologija, ekonomija, d.o.o. Lastništvo: Elektro Primorska, d. d. 100 % 3.2. Organiziranost družbe Sedanja organizacijska oblika delniške družbe Elektro Primorska, javno podjetje za distribucijo električne energije, d. d. je, na podlagi predhodno izvedenega lastninjenja, bila ustanovljena 18. februarja Na podlagi Energetskega zakona in Uredbe o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb s področja distribucije električne energije smo v okviru družbe od 1. januarja 2001 organizacijsko in informacijsko ločili regulirane od tržnih dejavnosti. Spremembe in dopolnitve Energetskega zakona (EZ) so bile izvedene zaradi implementacije pravnega reda EU in nekaterih pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi. Vlada RS je, zaradi uskladitve z novelo EZ v oktobru 2004, sprejela Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dejavnosti dobava električne energije tarifnim odjemalcem. V skladu z novo energetsko zakonodajo tako družba v letu 2005 na novo opredeljuje, poleg dejavnosti skupnih strokovnih služb, še: Dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije (SODO), Dejavnost dobave električne energije tarifnim odjemalcem (DTO), Ostale tržne dejavnosti, ki vključujejo dobavo električne energije upravičenim odjemalcem in storitve za trg. 18

20 Kot področne odseke obravnava družba dejavnosti: področni odsek sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, področni odsek dobave električne energije tarifnim odjemalcem in področni odsek ostalih tržnih dejavnosti. Izvajanje posameznih dejavnosti lokacijsko poteka na: sedežu družbe v Novi Gorici, lokaciji Nova Gorica, lokaciji Koper, lokaciji Sežana in lokaciji Tolmin. 23. avgusta 2004 je družba Elektro Primorska d. d. ustanovila hčerinsko družbo E3, Energija, ekologija, ekonomija d.o.o., s sedežem v Novi Gorici, Erjavčeva 24. Skrajšan naziv družbe je E3, d.o.o. in je v 100 % lasti Elektro Primorske, d. d.. Z rednim poslovanjem je odvisna družba pričela 1. januarja Glavni razlog za ustanovitev hčerinske družbe so bile zahteve po pravni ločitvi dejavnosti gospodarskih javnih služb od tržnih dejavnosti in proizvodnje. Zakonske zahteve so bile izražene v 15. členu Direktive 2003/54/EC, 23. b členu Energetskega zakona in v vladni Uredbi o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije. Po navedeni Uredbi kvalificirani proizvajalci električne energije ne morejo biti organizacijsko vključeni v pravni osebi, ki se ukvarja z izvajanjem energetskih dejavnosti, ki jih opravlja kot gospodarsko javno službo. Matična družba je ob ustanovitvi vplačala kapitalsko vlogo v višini tisoč SIT. V letu 2006 je Elektro Primorska dokapitalizirala odvisno družbo s stvarnimi vložki v ocenjeni višini tisoč SIT. Predmet dokapitalizacije so bile investicije in zemljišče z objekti, in sicer: kogeneracija Martex, solarna elektrarna Erjavčeva v Novi Gorici, solarna elektrarna na nadzorništvu Izola in zemljišče in nepremičnine na parcelni številki 615/1 k.o. Nova Gorica. Poleg hčerinske družbe E3 d.o.o., Elektro Primorska kot povezana oseba posluje še s podjetjem Stelkom d.o.o. Ljubljana in Informatiko d.d. iz Maribora. Podjetje Elektro TK d.o.o. je v letu 2003 ustanovilo pet distribucijskih podjetij, Elektro Slovenija in Holding Slovenskih elektrarn. V letu 2005 se je preimenovalo v Stelkom d.o.o., ukvarja pa se s trženjem prostih telekomunikacijskih poti vseh ustanoviteljic. Podjetje Informatika d.d. Maribor opravlja za vsa distribucijska podjetja računalniške storitve in razvija projekte v zvezi z informacijskimi storitvami. 19

21 3.3. Kadri Na dan je bilo v družbi 511 zaposlenih. Od tega: moških 411 in žensk 100. Povprečna starost zaposlenih je v letu 2006 znašala 42 let in se je v primerjavi s preteklim letom znižala za leto. Izobrazbena struktura zaposlenih je naslednja: Naziv strokovne izobrazbe Število zaposlenih Magister znanosti 3 Visoka 52 Višja 57 Srednja 158 Nižja 3 Visoko kvalificirani 8 Kvalificirani 214 Pol kvalificirani 6 Nekvalificirani 10 SKUPAJ Razvoj in varovanje okolja Družba bo v prihodnjem letu nadaljevala z uresničevanjem dolgoročnih ciljev, za leto 2007 pa so cilji naslednji: 1. Vgradnja drugega transformatorja moči 31,5 MVA v razdelilno transformatorsko postajo - RTP Lucija 110/20 kv za zagotovitev rezervnega napajanja. 2. Izgradnja razdelilne transformatorske postaje RTP 35/20 kv Hrpelje in prehod iz 10 kv na 20 kv napetost za zagotovitev pogojev razvoja območja. 3. Usposabljanje vodij nadzorništev in vodij skupin na temo»upravljanje s človeškimi viri«. 4. Razširitev sistema vodenja na standard OHSAS (varnost in zdravje pri delu) za certificiranje v letu Izgradnja nadzorništva Dekani. V naslednjem letu se bo intenzivno pripravljala na uveljavljanje sprememb, ki bodo nastopile s Po tem datumu bo, namreč, pričela z delovanjem nova družba SODO d.o.o., ki je bila ustanovljena , gospodinjski odjemalci pa bodo postali upravičeni odjemalci. Nadaljevala bo z realizacijo okoljskih programov: za zmanjševanja hrupa, odstranjevanje naprav, ki vsebujejo PCB, zmanjševanje porabe energentov, ločeno zbiranje odpadkov iz plastike, odstranjevanje azbestno cementnih kritin in drugi. Vse aktivnosti bo družba skušala realizirati brez dodatnih zaposlitev razen za delovna mesta, ki so ključnega pomena. 20

22 3.5. Upravljanje s tveganji Elektro Primorska, d. d. se pri svojem poslovanju srečuje z različnimi tveganji, tako poslovnimi kot tudi finančnimi. Družba tveganja redno spremlja in sprejema ustrezne ukrepe, s katerimi jih tudi obvladuje. Tako zagotavlja stabilno poslovanje in doseganje zastavljenih ciljev. Med poslovnimi tveganji se družba srečuje s količinskim, cenovnim in investicijskim tveganjem. Količinsko tveganje se pojavi pri prodaji električne energije in je posledica spremembe odjema posameznih članov bilančne podskupine zaradi tehnoloških ali tržnih zahtev. Posledica tega je napačna količina kupljene energije in s tem izguba zaradi slabših pogojev nakupa. Družba obvladuje količinsko tveganje s sodelovanjem večjih članov bilančne podskupine pri napovedi njihovega odjema. Cenovno tveganje je povezano z vse večjo konkurenco in negotovostjo cen električne energije na trgu. Cenovno tveganje je neposredno povezano s količinskim tveganjem. Če družba pri količinski napovedi preveč odstopa od dejanskih potreb, mora v danem trenutku na trgu kupiti ali prodati energijo po ceni, ki se takrat na trgu oblikuje. Tržna tveganja na področju nabave materiala in storitev družba večinoma zmanjšuje z izvajanjem postopkov javnega naročanja. Investicijska tveganja so povezana z doseganjem načrtovane dinamike izvedbe investicij, uničenje in drugačno zmanjševanje sredstev pa je obvladovano z zavarovanjem pri zavarovalnici, ki je izbrana na javnem razpisu. Finančna tveganja družbe so tveganja, ki izhajajo iz finančnih transakcij. Mednje sodi kreditno, likvidnostno, valutno in obrestno tveganje. Kreditno tveganje nastane zaradi nepravočasnega poravnavanja terjatev na področju prodaje električne energije. Učinkovitost izterjave je odvisna od sistematičnega spremljanja finančnega stanja neplačnikov in uporabi izvršilnih predlogov za izterjave. Družba ocenjuje, da je izpostavljenost kreditnemu tveganju zmerna in se s sistematičnim delom na izterjavi tudi zmanjšuje. Likvidnostno tveganje je v neposredni povezavi s kreditnim tveganjem. Družba ga obvladuje s kratkoročnim in dolgoročnim načrtovanjem denarnih tokov. S sistematičnim spremljanjem denarnega toka lahko družba prilagodi odlive in omogoči črpanje premostitvenih posojil in načrtuje dinamiko najemanja dolgoročnih investicijskih posojil. Izpostavljenost valutnemu tveganju se je uravnavala z najemom posojil s fiksno obrestno mero in z možnostjo predčasnih vračil brez dodatnih stroškov. Tudi v letu 2006 so bila posojila najeta po postopku najugodnejše ponudbe in po metodi najnižjih skupnih stroškov najetih posojil. Obrestne mere so skozi leto 2006 padale, zaradi tega se je tudi obrestno tveganje zniževalo in družba se ni posluževala drugih instrumentov obvladovanja obrestnega tveganja. 21

23 4. Dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije - SODO

24 Naša mreža je sklenjena hitra cesta malih delcev.

25

26 Skladno z zahtevami Energetskega zakona imamo organizirano gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije SODO. Izvaja se v dveh organizacijskih enotah: distribucija električne energije D in upravljanje distribucijskega omrežja električne energije UDO Distribucija električne energije - D V okviru organizacijske enote distribucije električne energije izvajamo: transport električne energije po distribucijskem omrežju, redno in investicijsko vzdrževanje distribucijskega omrežja, razvoj in graditev distribucijskega omrežja. V ta namen delujeta dve službi, t. j. Služba za transport in vzdrževanje, ki skrbi za prvi dve alineji in Služba za razvoj in graditev, ki je odgovorna za tretje področje dejavnosti. Služba za transport in vzdrževanje sodeluje pri operativnem vodenju elektroenergetskega sistema in z organizacijo dežurne službe omogoča neprekinjeno delovanje sistema in transport električne energije. Služba za transport in vzdrževanje skrbi za vzdrževanje elektroenergetskih naprav. S sistemom in funkcijami vzdrževanja (pregled, revizija, remont in meritev) zagotavlja funkcionalnost in varnost delovanja elektroenergetskega sistema v skladu s standardi in predpisi. V letu 2006 je elektroenergetski sistem, ki ga upravlja Javno podjetje za distribucijo električne energije Elektro Primorska Nova Gorica, dosegel naslednjo stopnjo tehnične opremljenosti: Tabela 1: Fizični obseg elektroenergetskih naprav na dan DE GORICA DE KOPER DE SEŽANA DE TOLMIN ELEKTRO PRIMORSKA SKUPAJ DV: 10 kv 110 kv (m) KBV: 10 kv 35 kv (m) NNO + JR (m) RTP + RP (kos) TP (kos) DV daljnovod, KBV kablovod, NNO nizkonapetostno omrežje, JR javna razsvetljava RTP razdelilna transformatorska postaja, RP razdelilna postaja, TP transformatorska postaja Služba za razvoj in graditev izdeluje študije in na podlagi teh Načrt razvoja omrežja za desetletno obdobje, ki temelji na podatkih o porabi električne energije in obremenitvah elementov omrežja. Nadalje opravlja naloge načrtovanja gradnje tega sistema, projektiranja z uporabo usklajenih tehničnih rešitev, tipizacije in novih tehnologij, planiranja in vodenja investicij ter izgradnje načrtovanih objektov. Cilj vseh nalog je dolgoročno zagotavljati kvalitetno delovanje elektroenergetskega sistema in dobavo električne energije porabnikom. 25

27 Investicije Izvajanje načrta investicijskih vlaganj v letu 2006 je potekalo v skladu z načrtom ter določenimi spremembami med posameznimi postavkami načrta v obliki dveh verzij. V letnem načrtu poslovanja je bil sprejet obseg sredstev za investicijska vlaganja v višini 3.419,2 mio SIT. Za investicijska vlaganja je bilo v objekte, opremo in izdelavo dokumentacije skupaj porabljeno 3.869,5 mio SIT, ali 113,17 % načrtovanih letnih sredstev (v letu 2005 je bila finančna realizacija načrta 3.616,6 mio SIT ali 108,45 %). za objekte 2.874,7 mio SIT 74,29 % vseh sredstev za opremo 838,7 mio SIT 21,67 % vseh sredstev za dokumentacijo 156,1 mio SIT 4,04 % vseh sredstev Na reguliranih dejavnostih je bilo porabljeno 3.583,2 mio SIT ali 108,95 % načrtovanih letnih sredstev, na tržnih dejavnostih je bilo porabljeno 227,5 mio SIT ali 219,76 % načrtovanih letnih sredstev. Po posameznih skupinah objektov so rezultati naslednji: Objekti do 20 kv Za objekte do vključno 20 kv t. j. daljnovode (DV), kablovode (KBV), transformatorske postaje (TP 20(10)/0,4 kv), transformatorje in nizkonapetostna omrežja (NNO) je bilo porabljeno 1.532,6 mio SIT ali 39,60 % vse letne porabe (v letu ,4 mio SIT). Finančna realizacija znaša 125,34 % načrtovane. Naj omenimo nekaj pomembnejših objektov: DV 20 kv Vanganel - Pridvor (4,70 km), DV 20 kv Gračišče - Sočerga (5,00 km), DV 20 kv Poljane pri Golcu (2,56 km), DV 20 kv Ponikve - Pečine (1,7 km), dokončanje izgradnje DV 20 kv Miren - Sela (5,90 km) in DV 20 kv Sanabor - Nanos (6,29 km), KBV 20 kv RTP Koper - Markovec (2,50 km), KBV 20 kv Razdrto - Nanos (2,00 km), kabelska kanalizacija Komen (1,24 km). Tabela 2: Fizični pokazatelji zgrajenih in rekonstruiranih naprav Daljnovodi 20 kv 47,91 km 36,38 km 46,96 km Kablovodi 20 kv 11,04 km 22,19 km 32,76 km Nizkonapetostno omrežje 20,14 km 18,65 km 21,77 km Transformatorske postaje 48 kos 48 kos 46 kos Razdelilne transformatorske postaje RTP 110/20 kv Za objekte razdelilnih transformatorskih postaj RTP 110/20 kv je bilo porabljenih 670,1 mio SIT, finančna realizacija glede na načrtovano je 133,96 %. RTP 110/20/10 kv Gorica: zaključili smo z gradbenimi in elektromontažnimi deli v TR polju 1, objekt je pripravljen za tehnični pregled. Ravno tako se je zaključilo z elektromontažnimi deli v stikališču 20 kv - srednji niz 20 kv celic. RTP 110/20/10 kv Koper dograditev 20 kv stikališča: zaključena so elektromontažna dela postavitve novega niza 20 kv celic, objekt je pripravljen za funkcionalne preizkuse. RTP 110/20 kv Pivka TR polje 2: zaključili smo z gradbenimi in elektromontažnimi deli za obnovo TR polja 2. Izveden je bil interni strokovni tehnični pregled, trenutno je objekt v poskusnem obratovanju. RTP 110/20 kv Bistrica 20 kv stikališče: zaključena so elektromontažna dela postavitve novega niza 20 kv celic, objekt je pripravljen za funkcionalne preizkuse. RTP 110/20 kv Lucija TR polje 2: pridobljeno je gradbeno dovoljenje, vsa oprema po pogodbi za 110 kv del je dobavljena na objekt, lastna raba je v poskusnem obratovanju. V 110 kv TR polju 2 se je uredilo temelj z oljno jamo in postavilo transformator 110/20 kv; 31.5 MVA na temelj. 26

28 RTP 110/20 kv Plave: izdelana je bila idejna rešitev postavitve transformatorskega polja v SENG-ovem 110 kv stikališču. Pripravlja se dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja. Na stavbah v RTP Tolmin in RTP Postojna se je zamenjalo azbestno kritino z novo ekološko manj obremenjujočo. Razdelilne transformatorske postaje RTP 35/20/10 kv in razdelilne postaje RP Za RP je bilo porabljenih 351,8 mio SIT, finančna realizacija znaša 99,47 % načrtovane. RTP 35/20 kv Hrpelje: dokončana so gradbena in elektromontažna dela, trenutno se izvajajo funkcionalni preizkusi. Elektroenergetski objekti skupaj Za elektroenergetske objekte skupaj je bilo porabljeno 2.559,2 mio SIT, finančna realizacija je 122,65 % načrtovane (v letu ,2 mio SIT). Delež za elektroenergetske objekte v skupni porabi znaša 66,14 %. Poslovne in obratne stavbe V letu 2006 je bilo zgrajeno novo nadzorništvo v Kozini, dokončala se je z izgradnjo nove upravne stavbe v Tolminu, na distribucijskih enotah so opravili razna investicijska vzdrževana dela. Porabljena sredstva znašajo 315,5 mio SIT. Objekti skupaj Za objekte RTP, DV, KBV, TP, NNO in stavbe skupaj je bilo porabljeno 2.874,7 mio SIT, finančna realizacija znaša 119,22 % načrtovane (v letu ,4 mio SIT). Delež za objekte v skupni porabi znaša 74,26 %. Oprema Za ostalo opremo je bilo porabljeno skupaj 838,7 mio SIT, ali 21,67 % vseh sredstev (v letu ,6 mio SIT). Skupna finančna realizacija je znašala 102,46 % načrtovane. Po investicijskih skupinah je bilo porabljeno za ureditev daljinskega vodenja 284,2 mio SIT, za transportna sredstva 165,9 mio SIT, za merilne naprave 172,2 mio SIT, za računalniško opremo 61,4 mio SIT, za orodja 54,9 mio SIT, za telekomunikacije 86,5 mio SIT, za mehanizacijo 6,3 mio SIT in za pisarniško opremo 7,3 mio SIT. Dokumentacija Za projektno dokumentacijo in razvojne študije je bilo porabljeno skupaj 156,1 mio SIT, ali 4,04 % vseh sredstev (v letu ,5 mio SIT). Finančna realizacija je bila 82,43 % načrtovane. Izdelano je bilo 60 kosov projektne dokumentacije in 8 študij. 27

29 Tabela 3: Pregled realizacije načrta investicijskih vlaganj za leto 2006 ZAP. ŠT. NAZIV OBJEKTA, OPREME NAČRTOVANO 2006 REALIZACIJA 2005 REALIZACIJA 2006 % % :1 3:2 1 DALJNOVODI ,5 % 98,6 % 1.1. DV 35 kv DV 20 kv ,3 % 97,6 % 2 KABLOVODI ,4 % 97,5 % 2.1. KbV 20 kv ,4 % 97,5 % 3 NIZKONAPETOSTNO OMREŽJE ,0 % 81,9 % 3.1. NADZEMNI VODI 0,4 kv ,2 % 69,3 % 3.2. KABLOVODI 0,4 kv ,4 % 102,9 % 4 POSTAJE ,4 % 137,3 % 4.1. RTP 110/20 kv ,0 % 122,2 % 4.2. RTP 35/20/10 kv ,5 % 962,2 % 4.3. TP 20(10)/0,4 kv ,8 % 80,0 % 4.4. TRANSFORMATORJI ,5 % 144,3 % SKUPAJ OBJEKTI DO 20 kv ( ) ,3 % 94,3 % SKUPAJ ELEKTROENERG. OB. ( ) ,6 % 115,8 % 7 POSLOVNE STAVBE ,2 % 24,0 % 8 OBRATNE STAVBE ,8 % 172,3 % OBJEKTI SKUPAJ ,2 % 105,9 % 9 DALJINSKO VODENJE ,9 % 121,9 % 11 TELEKOMUNIKACIJE ,9 % 216,9 % 12 MERILNE NAPRAVE ,7 % 132,0 % 13 MEHANIZACIJA ,3 % 36,8 % 14 ORODJE ,8 % 102,7 % 15 TRANSPORTNA SREDSTVA ,2 % 125,2 % 16 PISARNIŠKA OPREMA ,8 % 102,5 % 17 RAČUNALNIŠKA OPREMA ,3 % 108,2 % OPREMA SKUPAJ ,5 % 125,1 % 18 DOKUMENTACIJA PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ,3 % 67,7 % ŠTUDIJE IN RAZVOJ ,4 % 66,8 % DOKUMENTACIJA SKUPAJ ,4 % 67,4 % SKUPAJ ,2 % 107,0 % 28

30 Doseganje zastavljenih ciljev in primerjava z letom 2005 V skladu s sprejetim gospodarskim načrtom za leto 2006 je načrt investicijskih vlaganj znašal 3.419,2 mio SIT in je bil za 2,5 % višji od načrta v letu Kljub povečanju razpoložljivih sredstev za namen investicij smo bili pri realizaciji zelo uspešni. Načrt investicijskih vlaganj je bil v celoti izpolnjen in celo presežen za 13 %. V primerjavi z letom 2005 je bila realizacija načrta investicijskih vlaganj indeksno višja, indeks porabljenih sredstev 2006/2005 je 1,07. Primerjava s preteklim letom finančno po investicijskih skupinah in fizičnih parametrih je razvidna iz priloženih tabel. Realizacija načrta je presegla načrtovane okvire predvsem zaradi povečanja vlaganj v SN in NN omrežje: pospešena elektrifikacija planote Nanos, izgradnja obrtne cone v Ajdovščini in Šempetru, gradnja RP Ciciban, kabelske kanalizacije v Komnu, DV 20 kv Vanganel Pridvor, 20 kv kabelske povezave med RTP Koper in RTP Izola, zaradi nabave distribucijskih transformatorjev SN/NN in priprave SN omrežja za prehod na 20 kv na območju slovenske Istre. Na višjo realizacijo so med drugim vplivale tudi povišane nabavne cene opreme in materialov Vzdrževanje V sklopu vzdrževanja elektroenergetskih naprav smo načrtovali in spremljali realizacijo ločeno za investicijsko in redno vzdrževanje. 29

31 Investicijsko vzdrževanje V letnem načrtu poslovanja za leto 2006 je bilo za namen investicijskega vzdrževanja predvideno 257,4 mio SIT. Načrt investicijskega vzdrževanja je bil realiziran v višini 412,9 mio SIT ali 160,4 % (v letu 2005 je bila finančna realizacija načrta 263,2 mio SIT). Realizacija načrta investicijskega vzdrževanja je v letu 2006 presegla okvir načrtovanih sredstev. Vzrok za preseženo realizacijo so opravljena preventivna vzdrževalna dela (poseki, zamenjave drogov, vodnikov) na podlagi okvar v zimi 2005/06, ugotovljenih z rednimi pregledi. Največ sredstev je bilo namenjenih srednje napetostnemu omrežju (SNO), nizkonapetostnemu omrežju (NNO) in transformatorskim postajam (TP). Manjši del sredstev smo namenili reviziji oz. remontu energetskih transformatorjev 110/20 kv in ostalim 110 kv napravam v razdelilno transformatorskih postajah (RTP). Tabela 4: Pregled realizacije načrta investicijskega vzdrževanja 2006 po vrstah sredstev VRSTE SREDSTEV NAČRTOVANO 2006 REALIZACIJA 2005 REALIZACIJA 2006 % % :1 3:2 OMREŽJE ,9 149,8 TRANSFORMATORSKA POSTAJA ,2 / RAZDELILNA TRANSF. POSTAJA ,3 129,7 GRADBENI DEL ,0 0,0 ZGRADBA ,0 0,0 SKUPAJ ,4 156,9 Na omrežjih smo izvajali zamenjavo dotrajanih drogov in vodnikov, sanirali oporišča in menjali poškodovano izolacijo. Z zunanjimi izvajalci smo izvajali poseke podrasti na trasah omrežij. Tabela 5: Pregled realizacije načrta investicijskega vzdrževanja 2006 po vrstah del VRSTA DELA NAČRTOVANA SREDSTVA REALIZIRANA SREDSTVA % NAČRTOVANE KOLIČINE REALIZIRANE KOLIČINE % 1 2 2: :3 ZAMENJAVA DROGOV ,4 257 kos 540 kos 210,1 ZAMENJAVA VODNIKOV ,2 15,90 km 67,80 km 426,4 POSEKI TRAS ,7 151,50 ha 2,43 ha 154,8 PROTIKOROZIJSKA ZAŠČITA , m² 0 m² 0,0 REMONT ,80 OSTALA VZDRŽEVALNA DELA ,4 SKUPAJ , Redno vzdrževanje V letnem načrtu poslovanja za leto 2006 je bilo za namen rednega vzdrževanja predvideno 908,9 mio SIT. Načrt rednega vzdrževanja je bil realiziran v višini 866,5 mio SIT ali 95,3 % (v letu 2005 je bila finančna realizacija načrta 939,9 mio SIT). Od tega je bilo za redno vzdrževanje elektroenergetskih naprav (RV EEN) porabljenih 695,5 mio SIT ali 94,8 % (v letu 2005 je bila finančna realizacija načrta 751,1 mio SIT). Največ sredstev smo porabili za redno vzdrževanje nadzemnega srednje in nizkonapetostnega elektroenergetskega omrežja, zamenjavo merilno krmilnih naprav (MKN) in vzdrževalna dela na posameznih elektroenergetskih objektih (meritve ozemljitvenih sistemov, kontrola izolacije energetskih transformatorjev, revizije odklopnikov, revizije regulacijskih stikal transformatorjev, kontrolo izolacijskih parametrov 110 kv instrumentnih transformatorjev). 30

32 Tabela 6: Pregled realizacije načrta rednega vzdrževanja EEN 2006 po vrstah del VRSTA DELA NAČRTOVANO 2006 REALIZACIJA 2005 REALIZACIJA 2006 % % :1 3:2 PREGLED ,3 90,4 MERITVE, PREIZKUSI ,5 90,2 REVIZIJA ,4 105,0 POPRAVILA ,6 80,6 DOKUMENTACIJA ,0 104,2 DRUGA DELA ,3 90,3 skupaj VD 4 EEN ,6 90, ,6 113, ,8 64, ,2 126,6 SKUPAJ RV EEN ,8 92,6 VRSTE DELA (VD): 98 - zamenjava merilnih naprav (overitev meril) pri tarifnih odjemalcih zamenjava merilnih naprav (overitev meril) pri upravičenih odjemalcih načrtovanje, vzdrževanje in nadzor naprav zaščite, sistema daljinskega vodenja in merilnih naprav upravljalca Za redno vzdrževanje ostalih, ne-energetskih objektov in naprav (RV ostalo) je bilo porabljenih 170,9 mio SIT, kar predstavlja 97,7 % porabo planiranih sredstev, ki so bila predvidena v višini 175,0 mio SIT (v letu 2005 je bila finančna realizacija načrta 165,8 mio SIT). Doseganje zastavljenih ciljev in primerjava z letom 2005 Načrt investicijskega vzdrževanja je bil presežen, saj smo dosegli 160,4 % načrtovanega obsega oz. 156,9 % glede na realizacijo v letu Vzrok povečane realizacije je v izvedenih dodatnih preventivnih vzdrževalnih delih. Načrt rednega vzdrževanja je bil izpolnjen, saj smo dosegli zastavljen cilj - 5,0 % znižanje stroškov RV v primerjavi z letom Stroški na RV so bili nižji za 5,5 % Upravljanje distribucijskega omrežja električne energije Prevzeta in prenešena električna energija v letu 2005 V letu 2006 je bilo iz prenosnega omrežja prevzeto ,7 MWh, od kvalificiranih proizvajalcev električne energije pa ,0 MWh. Skupaj je bilo prevzeto ,7 MWh. Indeks prevzete električne energije na količine iz leta 2005 znaša 1,053. V letu 2006 je bilo upravičenim odjemalcem oddano ,0 MWh, tarifnim odjemalcem pa ,1 MWh. Skupaj je bilo oddano ,1 MWh. Indeks oddane električne energije na količine iz leta 2005 znaša 1,

33 Tabela 1: Mesečne količine prenesene električne energije Mesec Realizacija 2006 [kwh] Realizacija 2005 [kwh] Indeks (2006/2005) januar , ,658 1,182 februar , ,119 1,170 marec , ,022 1,042 april , ,221 1,093 maj , ,968 1,025 junij , ,.484 1,084 julij , ,082 1,058 avgust , ,169 1,088 september , ,412 0,985 oktober , ,405 1,117 november , ,606 1,010 december , ,331 0,999 Skupaj , ,477 1,065 V letu 2006 je bilo v Italijo oddano ,1 MWh (ACEGAS ,5 kwh, IRIS ,6 kwh) oziroma 28,8 % več kot v letu V letu 2006 so znašale izgube v distribucijskem omrežju ,6 MWh oz. 4,61 % oddanih količin Dostop do distribucijskega omrežja Pregled upravičenih odjemalcev V letu 2006 je bilo sklenjenih pogodb o dostopu do distribucijskega omrežja za vsako prevzemno-predajno mesto posebej. Za prevzemno-predajnih mest, za katera so odjemalci pridobili status upravičenega odjemalca, ni bilo sklenjenih pogodb o nakupu in prodaji el. energije in so bila uvrščena na zagotovljeno dobavo. Uporaba elektroenergetskega omrežja S 1. januarjem 2006 je začel veljati Sklep o določitvi omrežnine za uporabo elektroenergetskih omrežij in korekcijskih faktorjev za izravnavo prihodka iz omrežnin (Ur. l. RS, št. 121/05) s katerim so bile določene nove višje cene za uporabo energetskih omrežij in določeni korekcijski faktorji posameznih distribucijskih podjetji za novo regulativno obdobje. Tako se je s 1. januarjem 2006 povišala omrežnina za distribucijska elektroenergetska omrežja v povprečju za 3,6 odstotka, omrežnina za prenosno omrežje pa je ostala nespremenjena. Za leto 2006 se je korekcijski faktor za Elektro Primorska, d. d. s katerim se obračunava delež omrežnine za uporabo prenosnega omrežja v pogodbi ELES - EP o dostopu do prenosnega omrežja iz 0,840 za leto 2005, zmanjšal na 0,663. V letu 2006 je bilo vsem odjemalcem električne energije na območju, ki ga upravlja EP -SODO, fakturirano kw obračunske moči in kwh električne energije in iz naslova uporabe elektroenergetskih omrežij realiziran prihodek v vrednosti SIT ( ). 32

34 Tabela 2: Obračun uporabe elektroenergetskih omrežij za leto 2006 Mesec Plan Realizacija Indeks (realizacija/plan) Prihodek Odlivi Prihodek DIS Prihodek1) Odlivi Prihodek DIS Prihodek Odlivi2) Prih. DIS januar , , , , , ,7 1,070 1,016 1,098 februar , , , , , ,6 1,080 1,066 1,087 marec , , , , , ,9 0,959 0,914 0,981 april , , , , , ,5 1,109 1,053 1,139 maj , , , , , ,9 0,922 0,896 0,936 junij , , , , , ,5 1,025 0,988 1,045 julij , , , , , ,7 1,018 0,997 1,030 avgust , , , , , ,9 1,090 1,069 1,101 september , , , , , ,4 0,927 0,910 0,936 oktober , , , , , ,5 1,114 1,084 1,130 november , , , , , ,5 0,985 0,980 0,987 december , , , , , ,5 0,972 0,996 0,962 Skupaj , , , , , ,5 1,017 0,993 1,029 OPOMBI: 1) Razlika pri realizaciji prihodka v tabeli 2 v primerjavi s prihodkom od uporabe omrežja po glavni knjigi je nastala pri poračunu reklamacij, ker se za reklamirane količine el. energije v tej razdelitvi ne upošteva sprememb cenika tarifnih postavk med sezonami. 2) Podatki o odlivih zajemajo sredstva, ki se nakazujejo ELES - UPO, JARŠE in Borzen 33

35 Čezmerno prevzeta jalova energija pri cos φ < 0,95 V letu 2006 ni bilo sprememb glede načina obračuna in cene čezmerno prevzete jalove energije in so torej ostala v veljavi diferencirana cena po napetostnih nivojih prevzemno-predajnega mesta (VN 1,5 SIT/kvarh, SN in NN 2,00 SIT/kvarh) kot je bilo uveljavljeno že za leto V letu 2006 je bilo iz prenosnega omrežja prevzeto kvarh čezmerno prevzete jalove energije in ELES - UPO-ju za to plačano tisoč SIT. Indeks čezmerno prevzete jalove energije iz prenosnega omrežja na količine iz leta 2005 znaša 1,32. V istem obdobju je bilo iz naslova čezmerno prevzete jalove energije iz elektroenergetskih omrežij vsem odjemalcem električne energije na območju, ki ga upravlja EP SODO, fakturirano kvarh in realiziran prihodek v vrednosti tisoč SIT. Indeks prekomerno prevzete jalove energije vseh odjemalcev priključenih na omrežje, ki ga upravlja EP SODO, na količine iz leta 2005, znaša 1,127. Obračun prekomerno prevzete jalove energije v EP za leto 2006 izkazuje prihodek v vrednosti tisoč SIT. Izgube v distribucijskem omrežju Izgube v distribucijskem elektroenergetskem omrežju, ki ga upravlja EP - SODO za leto 2006, znašajo kwh, kar predstavlja 4,61 % skupne oddane električne energije vsem odjemalcem. V primerjavi z letom 2005 so izgube manjše (v letu 2005: kwh in 5,79 %). Strošek za nakup izgub znaša tisoč SIT. Konica odjema distribucijskega omrežja in obratovalne ure V letu 2006 je konica odjema distribucijskega omrežja EP nastopila v ponedeljek, dne ob 19 uri in je znašala 288,82 MW. V primerjavi z letom 2005 (285,05 MW) je višja za 2,77 MW oz. za 0,97 %. Letne obratovalne ure znašajo 5.950,6 ur. V tabeli 3 so podane mesečne konice v distribucijskem omrežju EP za leto 2006 in pripadajoče letne obratovalne ure. V grafu 1 so prikazane mesečne konice odjema, v grafu 2 pa mesečne količine prevzete električne energije v letu

36 Graf 1: Mesečne konice odjema električne energije v letu 2006 MW mesec Graf 2: Mesečne prevzete količine električne energije v letu 2006 GWh (v 1000) mesec Tabela 3: Konica in letne obratovalne ure ep v letu 2006 Mesec Konica Prevzem EE od KP Urna sred. vred. EE KP Mesečna konica EP Prevzeta EE iz prenos. omr. in od KP Obratovalne ure letne [MWh/h] datum ura [MWh] [MWh/h] [MWh/h] [MWh] [h] januar 283, : ,02 4,98 288, , ,0 februar 272, : ,50 6,40 279, , ,7 marec 255, : ,48 11,73 267, , ,0 april 236, : ,60 20,79 256, , ,8 maj 214, : ,23 20,04 234, , ,7 junij 256, : ,73 12,59 268, , ,5 julij 263, : ,11 5,02 268, , ,6 avgust 229, : ,01 9,49 239, , ,8 september 250, : ,82 7,19 257, , ,7 oktober 259, : ,24 9,57 268, , ,4 november 266, : ,25 8,55 274, , ,4 december 272, : ,99 12,79 285, , ,9 Skupaj , ,6 Konica EP za leto 2006 znaša 288,82 MW in je nastopila v ponedeljek, dne ob 19 uri. 35

37 Prednostno dispečiranje Poračun stroškov prednostnega dispečiranja za leto 2006 Stroški odkupa električne energije od kvalificiranih proizvajalcev: Mesec kwh SIT SIT/kWh Skupaj SIT+DDV indeks 2006/05 januar , ,864 februar , ,289 marec , ,024 april , ,343 maj , ,377 junij , ,839 julij , ,440 avgust , ,873 september , ,023 oktober , ,015 november , ,019 december , ,025 SKUPAJ , ,838 Priznana višina subvencije za prednostno dispečiranje: Leto kwh SIT SIT/kWh Skupaj SIT+DDV indeks 2006/ , ,839 Razlika stroškov odkupa in priznane višine subvencije za nakup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev: Leto kwh SIT SIT/kWh Skupaj SIT+DDV indeks 2006/ , ,837 Stroški plačila premij za KP - prodaja na trgu: Mesec kwh SIT SIT/kWh Skupaj SIT+DDV januar , februar , marec , april , maj , junij , julij , avgust , september , oktober , november , december , SKUPAJ ,

38 Priznani stroški premij za prednostno dispečiranje - pogodba ELES: Leto kwh SIT SIT/kWh Skupaj SIT+DDV , Razlika stroškov plačila in vračila premij je 0. Stroški poslovanja: Število vseh elektrarn 88 Stroški na eno elektrarno v SIT Skupaj stroški poslovanja v SIT Celotni stroški prednostnega dispečiranja Leto kwh SIT SIT/kWh SIT+DDV , Izpadi in planski odklopi elektroenergetskih naprav V letu 2006 beležimo na področju Elektro Primorske na VN in SN elektroenergetskih napravah 395 izpadov električne energije daljših od 3 minute, od tega 21 izpadov energetskih transformatorjev 110/SN kv in SN/SN kv. Za potrebe rednega in investicijskega vzdrževanja naprav je bilo opravljeno 761 odklopov, ki so povzročili izpad napajanja električne energije. V DCV EP je bilo izdano 303 depeš, od tega 114 za dela na energetskih transformatorjih 110/SN kv in SN/SN kv. Skupno število izpadov in odklopov, ki so povzročili izpade napajanja električne energije, je bilo Število prekinitev v letu 2006 Indeks 06 / 05 Število izpadov 395 0,975 Število odklopov, ki so povzročili izpad napajanja odjemalcev 761 0,731 Število izpadov in odklopov, ki so povzročili izpad napajanja odjemalcev ,799 SAIFI (indeks povprečne frekvence prekinitev napajanja v sistemu) v letu 2006 Indeks 06 / 05 Povprečno število izpadov na odjemalca 3,09 0,909 Povprečno število odklopov, ki so povzročili izpad napajanja na odjemalca 1,34 0,827 Povprečno število izpadov in odklopov, ki so povzročili izpad napajanja na odjemalca 4,43 0,882 SAIDI (indeks povprečnega trajanja prekinitev napajanja v sistemu) v letu 2006 Indeks 06 / 05 Povprečen čas odjemalca brez el. energije v urah zaradi izpadov 1,59 0,859 Povprečen čas odjemalca brez el. energije v urah zaradi odklopov 2,48 0,795 Povprečen čas odjemalca brez el. energije v urah zaradi izpadov in odklopov 4,07 0,819 Razpoložljivost: 0,

39 5. Dejavnost dobave električne energije tarifnim odjemalcem

40 Razsvetljujemo več kot podjetij in gospodinjstev.

41

42 5.1. Prodaja in nakup električne energije Prodaja na gospodinjskem odjemu V letu 2006 smo izstavili fakture oz. akontacijske obroke za skupno MWh. Prodaja v primerjavi s planom v istem letu je za 4,34 % višja, v primerjavi s predhodnim letom pa je višja za 6,14 % (tabela 1). Visok % povečanja porabe na gospodinjskem odjemu v primerjavi s planiranimi količinami ter v primerjavi s predhodnim letom pripisujemo predvsem vremenskim razmeram in nizki ceni električne energije kot energenta, ki ga vse več ljudi uporablja za ogrevanje in hlajenje (hladna zima v začetku leta 2006 ter visoke temperature poleti in v jeseni) Prodaja na zagotovljeni dobavi električne energije Kategorija odjema zagotovljena dobava se pojavi z odprtjem trga v letu Do zagotovljene dobave električne energije je na podlagi lastne zahteve upravičen vsak odjemalec, ki nima sklenjene pogodbe o dobavi in opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost in ima manj kot 50 zaposlenih ter letni promet manjši od 10 milijonov EUR v tolarski protivrednosti. Enako velja tudi za odjemalca na srednji napetosti, ki mu je dobavitelj odpovedal pogodbo o dobavi električne energije, odjemalec pa še nima sklenjene pogodbe z drugim dobaviteljem. Planiranje na zagotovljeni dobavi predstavlja težavo, ker se v to skupino uvrščajo odjemalci, ki energijo koristijo samo v času, ko še nimajo izbranega dobavitelja. Kot osnovo za plan smo imeli samo realizacijo v letu Tako realizacija na zagotovljeni dobavi v letu 2006 predstavlja le 56,38 % delež plana oz. je za 43,62 % nižja od planirane in 39,34 % nižja od realizacije v letu a) Prodaja električne energije v letu 2006 (v MWh) Primerjava s planom za leto 2006 in z letom 2005 Tabela 1 Skupina (MWh) Plan 2006 Realizacija 2006 Realizacija 2005 Indeks 2:1 Indeks 2: Gospodinjski odjem ,34 106,14 Zagotovljena dobava ,38 60,66 Izvoz ,97 PRODAJA SKUPAJ ,84 102,98 Graf 1: Primerjava prodaje električne energije v letih 2005 in 2006 MWh (v 1000) Leto Gospodinjski odjem Zagotovljena dobava 41

43 b) Prodaja električne energije v letu 2006 in v letu 2005 (v tisoč SIT) Fakturirana realizacija in povprečne cene po posameznih odjemnih skupinah Tabela 2 Skupina MWh 000 SIT SIT/kWh SIT/kWh Jan - dec 2005 Jan - dec 2006 Povp. cena 2005 Povp. cena : 3 Gospodinjski odjem ,69 8, Zagotovljena dobava ,03 14, Izvoz ,48 18,81 97 PRODAJA SKUPAJ ,99 9, Indeks Op.: Vrednostni podatki brez vključenega 20 % DDV. Cena vključuje ceno električne energije in strošek dobavitelja po 0,6 SIT/kWh. Iz tabele 2 je razvidno, da se je cena električne energije v letu 2006 v primerjavi z letom 2005 povišala na celotni dejavnosti za 2 %, v okviru gospodinjskega odjema za 3 %, v okviru zagotovljene dobave pa za 8 % Nakup električne energije Strošek nakupa električne energije je v letu 2006 znašal tisoč SIT oz. cena nakupa je znašala 9,67 SIT/kWh v primerjavi z letom 2005, ko je znašala 9,31 SIT/kWh in pomeni 3,87 % povišanje. Visoka cena nakupa in znatno povečevanje nakupne cene v primerjavi z oblikovanjem prodajne cene je tudi poglavitni razlog, da dejavnost dobave električne energije posluje z izgubo Število odjemalcev Število odjemalcev na gospodinjskem odjemu v letu 2006 je znašalo , torej za 0,9 % več kot v letu 2005, ko je znašalo Na zagotovljeni dobavi pa se je v letu 2006 število odjemalcev v primerjavi z letom 2005 zmanjšalo in sicer iz odjemalcev na Graf 2: Primerjava števila odjemalcev v letih 2005 in 2006 (v 1000) Število odjemalcev Leto Gospodinjski odjem Zagotovljena dobava 42

44 5.3. Zakonski predpisi na področju prodaje električne energije - DTO a) Cene električne energije 01. januar cenik za zagotovljeno dobavo električne energije 2,8 % povišanje cene električne energije Skladno z Uredbo o tarifnem sistemu za prodajo električne energije (Ur. l. RS 36/2004) in Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe tarifnim odjemalcem (Ur. l. RS, št. 117/2004), je Elektro Primorska, d. d. objavila cenik za zagotovljeno dobavo električne energije, z veljavnostjo od do avgust cenik za zagotovljeno dobavo električne energije 8,9 % povišanje cene za električno energijo Skladno z Uredbo o tarifnem sistemu za prodajo električne energije (Ur. l. RS 36/2004) in Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe tarifnim odjemalcem (Ur. l. RS, št. 117/2004), je Elektro Primorska, d. d. objavila cenik za zagotovljeno dobavo električne energije, z veljavnostjo od do avgust ,9 % povišanje končne cene za gospodinjske odjemalce oz. 4,7 % povišanje cene električne energije (Ur. l. RS, št. 80/2006 z dne ) Vlada Republike Slovenije je na podlagi drugega odstavka 6. člena Uredbe o tarifnem sistemu za prodajo električne energije (Ur. l. RS, št. 36/2004) sprejela Sklep o spremembi sklepa o določitvi cen za dobavo električne energije za gospodinjske odjemalce in cene za pokritje stroškov dobavitelja pri dobavi električne energije (Ur. l. RS št. 80/2006). b) Način plačevanja električne energije pri uporabnikih, ki imajo letni obračun Osnova za izračun tekočih sezonskih obrokov je dnevna poraba v preteklem letnem obdobju. Praviloma se je vsakemu odjemalcu v obdobju 1 leta izdelalo 12 akontacij ter na koncu obračunskega leta obračun na osnovi dejanske letne porabe. c) Energetski zakon V letu 2006 ni bilo sprememb na področju Energetskega zakona. (Ur. l. RS, št. 79/99, 8/00 - popr., 52/02 - ZJA, 110/02 - ZGO-1, 50/03 - odl. US in 51/04) d) Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije V letu 2006 ni bilo sprememb Splošnih pogojev za dobavo in odjem el. energije. Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (Ur.l. RS, št. 117/2002 z dne (21/2003 popr.)), ki se uporabljajo od 1. marca e) Tarifni sistem za prodajo električne energije V letu 2006 ni bilo sprememb na področju uredbe o tarifnem sistemu. Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o tarifnem sistemu za prodajo električne energije (Ur. l. RS, št. 36/2004 z dne ), ki se uporablja od 1. julija

45 f ) Akt o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine za elektroenergetska omrežja (Ur. l. RS, št. 84/2004 z dne in se uporablja od ) (Ur. l. RS, št. 121/2005 z dne in se uporablja od ) g) Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem (Ur. l. RS, št. 117/2004 z dne ) z veljavnostjo petnajsti dan po objavi v Ur. l. RS, torej od h) Pravilnik o spremembah pravilnika o vrstah podatkov, ki jih posredujejo izvajalci energetskih dejavnosti (Ur. l. RS, št. 122/2004 z dne ) i) Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah (Ur. l. RS, št. 122/2006 z dne in se uporablja od dalje) 5.4. Povzetek opravljenih del v letu 2006 izdelava letnih in mesečnih planov prevzema in prodaje električne energije izdelava mesečnih ter letnih poročil o prevzemu in prodaji električne energije redna ter izredna odčitavanja električnih števcev obračunavanje porabljene električne energije po programu IO in LO evidentiranje obremenitev in plačil porabljene električne energije opominjanje za neporavnane obveznosti, izterjava dolgov, reševanje reklamacij redna in izredna zamenjava števcev, stikalnih ur in merilnih transformatorjev ter spremljanje zapadlosti žigosanja občasna kontrola odjemnih mest pri končnih uporabnikih v letu 2006 smo začeli s pripravo na odprtje trga s za gospodinjske odjemalce ažuriranje in vzdrževanje baze naslovnih podatkov kupcev in odjemnih mest (LO in IO) v skladu z zahtevami IIS in s pripravo na uvedbo notranjega trga z električno energijo aktivnosti in izpeljava programa v zvezi z zamenjavo in sledenjem MKN izvedba in zagon pilot projekta daljinskega odčitavanja in nadzora merilnih mest z uporabo PLC tehnologije (prenos podatkov po NN omrežju) v Kopru in s pričetkom pilotskega projekta na področju Šmihela zagotavljanje zagotovljene dobave električne energije dopolnjevanje in ažuriranje internetnih strani priprava, sprejemanje in uporaba novih navodil in obrazcev, ki izhajajo iz zahtev po standardu ISO 9001/2000 in ISO

46

47 6. Ostale tržne dejavnosti

48 Preudarno se priključujemo novim potem prihodnosti.

49

50 6.1. Trgovanje z električno energijo Poslovanje v letu 2006 Do decembra 2006 smo sklenili pogodb za odjemnih mest, ki imajo status upravičenega odjemalca. Od tega je odjemnih mest zunaj matičnega omrežja, pa znotraj matičnega omrežja. V predhodnem letu smo imeli sklenjene pogodbe za odjemnih mest Prodaja in nakup v letu 2006 Celoten nakup, ki je količinsko enak prodaji električne energije, je v letu 2006 znašal kwh. Nakup oziroma prodaja sta v primerjavi s planom v tem letu višja za 8,04 %, v primerjavi s preteklim letom pa 0,67 %. Z zakonom o odprtju trga na področju električne energije so si upravičeni odjemalci pridobili možnost izbire najugodnejšega dobavitelja. To je najbolj opazno pri tistih uporabnikih električne energije, ki jim zakon določa izpeljavo postopka javnega naročila za pridobitev najugodnejšega dobavitelja električne energije. Pri našem poslovanju pa se to posledično odraža v nihanjih v prodaji električne energije. Namreč različni kupci iščejo novega prodajalca v različnih mesecih leta. Tako se zgodi, da eno leto dobavljamo določenim kupcem, naslednje leto pa zopet ne. Ker govorimo tukaj tudi o zelo velikih naročnikih, ki se za potrebe izvedbe javnega naročila tudi združujejo, so količinske spremembe lahko zelo visoke. Leto izvajanja javnega naročila pa seveda ne sovpada vedno s koledarskim letom. Zaradi teh nihanj pa je tudi težko napovedovati oziroma planirati prodajo in seveda nakup električne energije za celo koledarsko leto v naprej. Cena električne energije se na trgih električne energije povišuje. Z namenom zmanjševanja tveganj, opravljamo delne nakupe električne energije. V skladu z nihanji na nakupnih trgih električne energije v dejavnosti dobave električne energije upravičenim odjemalcem sprotno formiramo prodajno ceno, tako da ne bi prišlo do negativnega poslovanja zaradi prenizke cene. Pri naših analizah opažamo konstanten porast porabe električne energije, kar pripisujemo večjemu številu električnih strojev, klimatskih naprav, eden izmed razlogov v preteklem obdobju pa je tudi daljša in hladnejša zima Povzetek opravljenih del v 2006 parcialen nakup električne energije čez vse leto, z namenom zmanjševanja tveganj obračunavanje električne energije opominjanje za neporavnane obveznosti, izterjava dolgov, reševanje reklamacij priprava ponudb za električno energijo sklepanje pogodb za električno energijo individualni obiski pri strankah izdelava letnih in mesečnih planov prevzema in prodaje električne energije izdelava mesečnih ter letnih poročil o prevzemu in prodaji električne energije priprava dokumentacije, pogodb in začetek odkupa električne energije od malih HE postavitev osnovnega sistema za obvladovanje strank priprava razpisne dokumentacije za nadgradnjo sistema za obvladovanja strank sodelovanje pri pripravi pogojev za implantacijo klicnega centra priprava razpisne dokumentacije za klicni center 49

51 6.2. Storitve zunanjim naročnikom Izvajanje storitev je potekalo v skladu s potrebami zunanjih naročnikov in pridobljenimi posli na podlagi razpisanih javnih naročil. Za potrebe naročnikov se opravlja tako izgradnja objektov kot priprava projektne dokumentacije. V letu 2006 so bile opravljene storitve naročnikom na objektih: rekonstrukcija TP SIA, KBV 20 kv SIA TP SIA Kamnolom, TP Kamnolom SIA, KBV 20 kv Deskle TP Deskle Vzhod, SPTE KENOG, TP HIT rekonstrukcija, TP Almira, NN KBV Almira, JR nadvoz Slavnik, priključek Mercator, JR Beli Križ, prestavitev JN in NN kablov zel. park, KBV 20 kv in TP Metalinpex, KBV 20 kv MMP Starod (mejni prehod), dobava in montaža SN opreme Kras Sežana TP Šepulje 2 x 1000 kva, TP Bolčič - Kern (Hrpelje), TP Kamnolom Lesična, prestavitev nizkonapetostnih kablovodov na Trgu Tigrovcev v Tolminu (nekdanja vojašnica), izgradnja nizkonapetostnega kablovoda za PUH v Cegovnici v Idriji, izgradnja 20 kv kablovoda TP Borba TP Banka Idrija ter ureditev TP 20/0,4 kv v RTP RŽS Idrija - Novo Delo. V okvir ostalih tržnih dejavnosti je vključeno tudi poslovanje počitniških kapacitet ter obratov družbene prehrane v Novi Gorici in Kopru. 50

52

53 7. Kazalniki

54 V številkah se skriva moč naše zavzetosti.

55

56 Kazalniki, ki kažejo na boniteto poslovanja družbe, se po SRS delijo v naslednje skupine temeljnih računovodskih kazalnikov: 1. kazalniki stanja financiranja (vlaganja), 2. kazalniki stanja investiranja (naložbenja), 3. kazalniki vodoravnega finančnega ustroja, 4. kazalniki gospodarnosti in 5. kazalniki dobičkonosnosti. TEMELJNI KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA (VLAGANJA) Vsebinsko opredeljujejo razmerja med obveznostmi do virov sredstev, zato z njimi ugotavljamo strukturo financiranja sredstev, hkrati pa nam izražajo stopnjo finančne neodvisnosti družbe. 1. Stopnja lastniškosti financiranja - kapital / obveznosti do virov sredstev 2. Stopnja dolgoročnosti financiranja - kapital, dolgoročni dolgovi in dolgoročne rezervacije / obveznosti do virov sredstev ,733 0,781 0,813 0,844 0,856 0,849 0,831 0,851 0,865 0,876 0,872 0,89 TEMELJNI KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA (NALOŽBENJA) S temi kazalniki ugotavljamo, kam je družba vlagala svoja sredstva in kakšno strukturo sredstev ima, glede na ta vlaganja. 1. Stopnja osnovnosti investiranja - osnovna sredstva / sredstva 2. Stopnja finančnosti investiranja - dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe / sredstva 3. Stopnja dolgoročnosti investiranja - osnovna sredstva, dolgoročne finančne naložbe in dolgoročne poslovne terjatve / sredstva ,844 0,856 0,864 0,884 0,893 0,903 0,01 0,008 0,006 0,007 0,008 0,003 0,854 0,865 0,871 0,892 0,902 0,907 TEMELJNI KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA S temi kazalniki pokažemo, kako so financirane posamezne skupine sredstev in kako je družba sposobna pokriti svoje kratkoročne finančne obveznosti. 1. Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev - kapital / osnovna sredstva 2. Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient) - likvidna sredstva / kratkoročne obveznosti 3. Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient) - likvidna sredstva in kratkoročne terjatve / kratkoročne obveznosti 4. Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient) - kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti ,869 0,911 0,941 0,955 0,958 0,94 0,04 0,033 0,004 0,02 0,012 0,081 0,825 0,812 0,896 0,695 0,575 0,665 0,866 0,902 0,958 0,876 0,766 0,845 55

57 TEMELJNI KAZALNIK GOSPODARNOSTI Kazalnik gospodarnosti poslovanja pove, da je izid iz poslovanja družbe pozitiven. 1. Koeficient gospodarnosti poslovanja - poslovni prihodki / poslovni odhodki 2. Koeficient celotne gospodarnosti - prihodki / odhodki ,017 1,012 1,029 1,019 1,006 0,721 1,018 1,012 1,030 1,018 1,007 - TEMELJNI KAZALNIK DOBIČKONOSNOSTI Z analizo kazalnika dobičkonosnosti ugotavljamo, da je poslovanje družbe zaradi pozitivnega poslovnega izida rentabilno. 1. Čista dobičkonosnost prihodkov - čisti poslovni izid / prihodki od prodaje 2. Koeficient čiste donosnosti sredstev - čisti poslovni izid / povprečna sredstva 3. Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala - čisti poslovni izid / povprečni kapital (brez čistega izida poslovnega leta) 4. Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala - izplačane dividende / povprečni osnovni kapital ,018 0,013 0,031 0,018 0,008-0,013 0,009 0,022 0,012 0,005-0,018 0,012 0,028 0,014 0,006-0,007 0,021 0, Primerjava kazalnikov od leta 2001 do leta 2006 kaže naslednje: da ostaja delež kapitala v virih sredstev visok in med leti bistveno nespremenjen in zato je tudi stopnja finančne neodvisnosti visoka, vendar iz leto v leto vseeno pada. da se med leti bistveno ne spreminjajo deleži sredstev niti stopnje dolgoročnosti investiranja in tudi ne pokritost osnovnih sredstev s kapitalom, čeprav delež oziroma stopnje počasi padajo. da so hitri, pospešeni in kratkoročni koeficienti ugodnejši, saj družba z vsemi kratkoročnimi sredstvi v zadnjih letih uspe pokriti čez 80 % kratkoročnih obveznosti. prav tako sta, zaradi pozitivnega poslovanja v zadnjih letih, večja kazalca gospodarnosti poslovanja in dobičkonosnosti kapitala in tudi za leto 2006 je izračunan koeficient dividendnosti. 56

58

59 8. Pojasnila k računovodskim izkazom po ZGD in SRS

60 Z odločnostjo do odličnosti.

61

62 8.1. Podlage za sestavo računovodskih izkazov V letu 2006 je začel veljati novi zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) in od 1. januarja istega leta tudi novi slovenski računovodski standardi (SRS 2006), ki določajo pravila o strokovnem ravnanju na področju računovodenja. Spremembe ZGD-1 in SRS 2006 so bile nujne zaradi vstopa Slovenije v EU, sprememb direktiv EU in zato tudi uporabe evropske zakonodaje. SRS 2006 so pravila stroke, ki zakonsko določena temeljna pravila in zahteve računovodenja podrobneje razčlenjujejo, pojasnjujejo in določajo način njihove uporabe. Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu s SRS 2006 in ZGD-1. SRS 2006 predpisujejo računovodske usmeritve, v nekaterih primerih pa omogočajo izbiro med dovoljenimi računovodskimi usmeritvami. Družba je v svojem pravilniku o računovodstvu določila natančnejša pravila računovodskega obravnavanja posameznih bilančnih kategorij v računovodskih razvidih in določila izbrane računovodske usmeritve. Po pravilniku o računovodstvu družbe mora družba v zvezi z računovodskimi usmeritvami pojasniti: podlage za merjenje gospodarskih kategorij v bilanci stanja, računovodske usmeritve, ki so potrebne za pravilno razumevanje bilance stanja za tista sredstva in obveznosti do virov sredstev, katerih vrednosti presegajo 2 % vrednosti sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev na dan bilance stanja, vrsto in razlog za spremembo računovodske usmeritve ali računovodske ocene ter njen znesek, če spremembe presegajo 2 % vrednosti sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, podlage za merjenje kategorij v izkazu poslovnega izida ter posebnih računovodskih usmeritev, izbranih in uporabljenih pri pomembnih poslih in drugih poslovnih dogodkih, katerih vrednosti presegajo 10 % prihodkov oziroma odhodkov družbe v poslovnem letu, dodatne informacije, ki niso predpisane v obrazcu izkaza poslovnega izida, so pa za pošteno predstavitev potrebne in presegajo 10 % prihodkov oziroma odhodkov družbe v poslovnem letu. Kapital družbe je na dan nižji za tisoč sit in sicer: 1. zaradi prehoda na SRS 2006 in oblikovanja rezervacij za odpravnine, jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči, po aktuarskem izračunu in v skladu s SRS 10, v višini tisoč sit, odprave krepitve finančnih naložb in vrednotenja le teh po nabavni vrednosti, v skladu s SRS 3 v višini tisoč sit in 2. zaradi spremembe računovodske ocene, zaradi novih informacij v višini tisoč sit po 9. točki uvoda v SRS Nova informacija, ki je vplivala na spremembo računovodske ocene, je dopis Ministrstva za gospodarske dejavnosti št / , z dne V njem družbo seznanja s sklepom o nepriznavanju subvencij v letu 2007, ki jih sistemski operater prenosnega omrežja (SOPO) vrača sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja (SODO) za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev. V obrazložitvi je navedeno, da je SODO Elektro Primorske v obdobju iz naslova odkupa električne energije od kvalificiranih proizvajalcev izkazoval presežke prihodkov nad stroški v višini tisoč sit. Družba je izkazala dolgoročne in kratkoročne pasivne časovne razmejitve za odložene prihodke iz naslova subvencij za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev in sicer: za odkup v letih 2004 in 2005 v višini tisoč sit v breme drugih rezerv družbe in za odkup v letu 2006 je družba iz prihodkov tekočega leta izvzela tisoč sit. Za preračun terjatev in obveznosti, ki izhajajo iz poslovanja s tujimi poslovnimi partnerji, je družba uporabljala srednji tečaj eura, Banke Slovenije, enako tudi za preračun finančnih obveznosti do bank. Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo okoljevarstveno soglasje, ki je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo vetrnih elektrarn. Soglasje še ni pravnomočno. Kljub temu je družba na podlagi tega soglasja pridobila gradbeno dovoljenje. Začetek gradnje vetrnih elektrarn bo omogočen, ko bo okoljevarstveno soglasje pravnomočno. Sredstva, ki jih je družba v vseh letih vlagala v to investicijo, bo potrebno oceniti s strani pooblaščenih cenilcev ob pričetku gradnje, zato je bil tudi v letu 2006 oblikovan popravek vrednosti investicije v višini vloženih sredstev v letu 2006, to je tisoč sit. 61

63 Družba je iz evidenc izločila tudi načrtovane investicije v izgradnjo solarne elektrarne Kanal in izgradnjo so-proizvodnje energije in toplote na Cankarjevi ulici v Novi Gorici v višini tisoč sit, za kar je oblikovala popravke vrednosti. Nakup električne energije je bil v letu 2006 opravljen na podlagi kupoprodajnih pogodb. Sklenjene so bile z domačimi proizvajalci električne energije, dobavitelji energije iz evropske skupnosti in uvoza iz Hrvaške. Stroški prenosnega omrežja in prihodki iz uporabe omrežja so določeni po sprejetem Aktu o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine za elektroenergetska omrežja in Sklepu o določitvi omrežnine, ki je bil izdan na podlagi sprejetega akta. S 1. januarjem 2006 se je povišala omrežnina za distribucijska elektroenergetska omrežja v povprečju za 3,6 %, omrežnina za prenosno omrežje pa je ostala nespremenjena. Korekcijski faktor za Elektro Primorsko, s katerim se obračunava delež omrežnine za uporabo prenosnega omrežja v pogodbi Elektro Slovenija - Elektro Primorska o dostopu do prenosnega omrežja, se je iz 0,84 za leto 2005 znižal na 0,663. Vlada RS je sprejela sklep, da se s cena električne energije zagotovljene dobave za odjemalce, ki po svoji volji nimajo sklenjene pogodbe o dobavi električne energije z izbranim dobaviteljem, poviša za 2,8 %, s pa še za 8,9 %. S se je s povišanjem cene za dobavo električne energije za gospodinjske odjemalce in cene za pokritje stroškov dobavitelja pri dobavi električne energije za 4,7 % povišala tudi končna cena za gospodinjske odjemalce za 1,9 %. V skupini upravičenih odjemalcev so cene električne energije določene individualno, s pogodbami o dobavi. V primerjavi s preteklim letom se tudi cene storitev za trg niso spremenile. Družba je poslovanje v letu 2006 zaključila uspešno. Ustvarila je čisti dobiček v višini tisoč sit, ki je za 52 % večji od lanskoletnega in prav toliko tudi od načrtovanega. Poslovanje družbe v letu 2006 in razporeditev rezultatov poslovanja leta 2006 je potrdil nadzorni svet družbe na seji dne

64 Bilanca stanja na dan 31. decembra 2006 Pojasnilo Sredstva A. Dolgoročna sredstva: I. Neopredmetena sredstva Dolgoročne premoženjske pravice Dolgoročno odloženi stroški razvijanja Neopredmetena sredstva, ki se pridobivajo II. Opredmetena osnovna sredstva Zemljišča Zgradbe Oprema Osnovna sredstva, ki se pridobivajo III. Dolgoročne finančne naložbe Naložbe v deleže podjetja v skupini Druge delnice in deleži Druga dolgoročna posojila IV. Dolgoročne poslovne terjatve Dolgoročne poslovne terjatve do drugih Skupaj dolgoročna sredstva B. Kratkoročna sredstva: I. Zaloge Material II. Kratkoročne finančne naložbe Druga kratkoročna posojila III. Kratkoročne poslovne terjatve Poslovne terjatve do družb v skupini Poslovne terjatve do kupcev Poslovne terjatve do drugih IV. Denarna sredstva Skupaj kratkoročna sredstva C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve SKUPAJ SREDSTVA Izven bilančna evidenca

65 Bilanca stanja na dan 31. decembra 2006 Pojasnilo Obveznosti do virov sredstev A. Kapital: I. Vpoklicani kapital Osnovni kapital II. Kapitalske rezerve III. Rezerve iz dobička Zakonske rezerve Druge rezerve iz dobička IV. Presežek iz prevrednotenja V. Preneseni čisti dobiček VI. Čisti dobiček poslovnega leta Skupaj kapital B. Rezervacije in dolgoročne PČR Rezervacije Dolgoročne pasivne časovne razmejitve C. Dolgoročne obveznosti I. Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne finančne obveznosti do bank II. Dolgoročne poslovne obveznosti Druge dolgoročne poslovne obveznosti Č. Kratkoročne obveznosti I. Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti do bank Druge kratkoročne finančne obveznosti II. Kratkoročne poslovne obveznosti Kratkoročne poslovne obv. do družb v skupini Kratkoročne poslovne obv. do dobaviteljev Druge kratkoročne poslovne obveznosti Skupaj obveznosti D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Izven bilančna evidenca Členitev posameznih postavk in pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi. 64

66 Izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. decembra 2006 Pojasnilo Čisti prihodki od prodaje a. na domačem trgu b. na tujem trgu Usredstveni lastni proizvodi in storitve Drugi poslovni prihodki Stroški blaga, materiala in storitev 18 ( ) ( ) 5. Stroški dela 18 ( ) ( ) 6. Odpisi vrednosti 18 ( ) ( ) 7. Drugi poslovni odhodki 18 (88.431) (43.175) 8. Finančni prihodki iz deležev Finančni prihodki iz danih posojil Finančni prihodki iz poslovnih terjatev a. od družb v skupini b. od drugih Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 20 - (1.190) 12. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 20 ( ) (99.765) a. iz posojil, prejetih od bank ( ) (99.765) 13. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 20 (35.393) (77.847) 14. Drugi prihodki Drugi odhodki 22 (23.054) (32.534) POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA PRED OBDAVČITVIJO Davek od dohodka ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA Členitev posameznih postavk in pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi. 65

67 Izkaz denarnega toka za leto, končano 31. decembra 2006 Pojasnilo A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU 1. Prejemki pri poslovanju a. Prejemki od prodaje proizvodov in storitev b. Drugi prejemki pri poslovanju Izdatki pri poslovanju 26 ( ) ( ) a. Izdatki za nakup materiala in storitev ( ) ( ) b. Izdatki za plače in deleže zaposlencev v dobičku ( ) ( ) c. Izdatki za dajatve vseh vrst ( ) ( ) d. Drugi izdatki pri poslovanju (32.310) (30.196) 3. Prebitek prejemkov pri poslovanju B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU 4. Prejemki pri naložbenju a. Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku b. Prejemki od odtujitve opred. osnovnih sredstev Izdatki pri naložbenju 28 ( ) ( ) a. Izdatki za pridobitev neopred. dolgoroč. sredstev (1.650) ( ) b. Izdatki za pridobitev opredmet. dolgoroč. sredstev ( ) ( ) 6. Prebitek izdatkov pri naložbenju ( ) ( ) 7. Prebitek izdatkov pri poslovanju in naložbenju (71.341) ( ) C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU 8. Prejemki pri financiranju a. Prejemki od dobljenih dolgoročnih posojil b. Prejemki od dobljenih kratkoročnih posojil Izdatki pri financiranju 30 ( ) ( ) a. Izdatki za dane obresti ( ) ( ) b. Izdatki iz naslova rezervacij (3.113) (4.981) c. Izdatki za odplačila dolgoročnih posojil ( ) ( ) d. Izdatki za odplačila kratkoročnih posojil ( ) ( ) e. Izdatki za izplačila dividend ( ) ( ) 10. Prebitek prejemkov pri financiranju Celotni prebitek prejemkov Č. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV X. Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov Y. DENARNI IZID V OBDOBJU Končno stanje denarnih sredstev na dan Členitev posameznih postavk in pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi. 66

68 Izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2005 Osnovni kapital Kapitalske rezerve Zakonske rezerve Druge rezerve iz dobička Preneseni čisti poslovni izid Čisti dobiček poslovnega leta Splošni prevrednot. popravek kapitala Posebni prevrednot. popravek kapitala I/1 II III/1 III/2 V VI V/1 IV A. Stanje B. Premiki v kapital a) vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta 2005 b) vnos posebnih prevrednotenj kapitala iz finančnih naložb C. Premiki v kapitalu ( ) a) Razporeditev čistega dobička poslovnega ( ) leta 2005 b) Razporeditev čistega dobička preteklega ( ) 0 leta Č. Premiki iz kapitala ( ) (13.972) ( ) a) Izplačilo dividend ( ) ( ) b) Zmanjšanje posebnega prevrednotovalnega (13.972) (13.972) popravka za slabitev dolgoročnih finančnih naložb D. Stanje E. učinek prehoda na SRS ( ) (13.032) - ( ) ( ) ( ) F. učinek spremembe računovodske ( ) ( ) usmeritve Stanje Skupaj kapital 67

69 Izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. Decembra 2006 Osnovni kapital Kapitalske rezerve Zakonske rezerve Druge rezerve iz dobička Preneseni čisti poslovni izid Čisti dobiček poslovnega leta I/1 II III/1 III/2 V VI A. Stanje B. Premiki v kapital a) vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta C. Premiki v kapitalu ( ) - a) Razporeditev čistega dobička poslovnega leta 2006 po sklepu uprave in s soglasjem nadzornega sveta ( ) b) Razporeditev čistega dobička preteklega leta ( ) - Č. Premiki iz kapitala ( ) ( ) a) Izplačilo dividend ( ) ( ) Č. Stanje Bilančni dobiček Skupaj kapital Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi. 68

70 POJASNILA POSTAVK V BILANCI STANJA 8.2. Ne opredmetena sredstva Ne opredmetena sredstva se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim in je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti. Med ne opredmetenimi sredstvi izkazuje družba odložene stroške razvojnih študij in študije v pridobivanju. Med pravicami so izkazane pravice uporabe tako počitniških objektov in zemljišč, kot tudi uporaba prostora v objektu za namene transformatorske postaje. Nabavno vrednost ne opredmetenega sredstva sestavlja njegova nakupna vrednost in stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati njegovi usposobitvi za uporabo. Družba vodi vsa ne opredmetena sredstva po modelu nabavne vrednosti. Družba ni opravila prevrednotenj sredstev, ker ocenjuje, da so izkazane vrednosti ne opredmetenih sredstev na ravni nadomestljivih vrednosti. Tabela prikazuje spremembe ne opredmetenih sredstev v letu Odloženi str. razvojnih študij Pravice Študije v pridobivanju Skupaj Nabavna vrednost Stanje Povečanja med letom Prenosi med sredstvi ( ) (30.829) ( ) Zmanjšanja v letu ( ) ( ) Stanje Popravki vrednost Stanje Amortizacija v letu Prenosi med sredstvi (63.952) (63.952) Zmanjšanja v letu (14.800) Prevrednotenja Stanje Neodpisana vrednost Neodpisana vrednost Nabavna vrednost ne opredmetenih dolgoročnih sredstev se je v letu 2006 povečala za nakup razvojnih študij v višini tisoč sit, zmanjšanja pa so aktiviranja na ne opredmetena in na opredmetena sredstva. Prenosi med sredstvi so vrednosti projektov in pravic, ki so se prenesli med osnovna sredstva. Zmanjšanja študij v pridobivanju so aktiviranja na razvojne študije in osnovna sredstva ter zmanjšanja zaradi dokapitalizacije odvisne družbe z investicijo kogeneracije Martex v višini tisoč sit. Prevrednotenje študij v pridobivanju v višini tisoč sit, se nanaša na oblikovanje popravkov vrednosti za študije v zvezi z načrtovano izgradnjo vetrnih elektrarn v višini tisoč sit in razvojne študije kogeneracije v Novi Gorici v višini tisoč sit, ki je tudi izločena iz evidenc. Razvojne študije se izkazujejo po nabavnih vrednostih in se v letu 2006 prenašajo v stroške študij in ne v stroške amortizacije. Odpisujejo se še vedno v višini 20 % na leto, glede na njihovo dobo koristnosti, ki za ta sredstva traja pet let. Posamezne knjigovodske vrednosti ne opredmetenih sredstev niso pomembne za računovodske izkaze kot celoto. Družba nima ne opredmetenih sredstev z omejeno lastninsko pravico. 69

71 8.3. Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva družbe so zemljišča, gradbeni objekti in oprema ter enaka sredstva v izgradnji ali izdelavi. V bilanci stanja so izkazana po neodpisani vrednosti, ki predstavlja razliko med nabavno in odpisano vrednostjo. Družba nima naložbenih nepremičnin in vrednoti vsa osnovna sredstva po modelu nabavne vrednosti. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva sestavljajo njegova nakupna vrednost in vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati njegovi usposobitvi za uporabo. V nabavno vrednost objektov se vključuje tudi neodpisana vrednost objekta, ki se demontira zaradi graditve novega objekta, kot strošek priprave gradbišča. Nabavna vrednost objektov, ki so grajeni v lastni režiji, je lastna cena, ki ne presega cene istovrstnih stvari na trgu. Lastno ceno sestavljajo neposredni stroški materiala in storitev, neposredni stroški dela in splošni proizvajalni stroški. V skladu s SRS 1.11 družba razčlenjuje nabavne vrednosti novih pridobitev v letu 2006, ki imajo različne dobe koristnosti, na sestavne dele, ki so pomembni v razmerju do celotne nabavne vrednosti. Družba mora zaradi slabitve prevrednotiti opredmetena osnovna sredstva, ko njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se upošteva čista prodajna vrednost ali vrednost pri uporabi in sicer tista, ki je večja. Družba v letu 2006 ni opravila prevrednotenja sredstev ker ocenjuje, da so izkazane vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev na ravni nadomestljivih vrednosti. Popravki vrednosti se oblikujejo v višini obračunane amortizacije. Spremembe v opredmetenih osnovnih sredstvih družbe v letu 2006 kaže naslednja tabela: 2006 Zemljišča Zgradbe Oprema Osn. sred, ki se pridobivajo in predujmi Skupaj opredmetena osnovna sredstva Nabavna vrednost Stanje Povečanja v letu Prenosi med sredstvi Zmanjšanja v letu (71.746) ( ) ( ) ( ) ( ) Stanje Popravki vrednosti Stanje Amortizacija v letu Prenosi med sredstvi Zmanjšanja v letu - ( ) ( ) (5.378) ( ) Prevrednotenje Stanje Neodpisana vrednost Stanje Stanje Nabavna vrednost opredmetenih osnovnih sredstev se je v letu 2006 zaradi novih aktiviranj povečala za tisoč sit, zmanjšala pa za izločitve v višini tisoč sit. Med izločitvami osnovnih sredstev je zemljišče v višini tisoč sit in objekti v višini tisoč sit, ki so predmet dokapitalizacije odvisne družbe. Popravki vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev so se v letu 2006 povečali za obračunano amortizacijo v višini tisoč sit in znižali za tisoč sit zaradi izločitev sredstev. 70

72 Zmanjšanja osnovnih sredstev, ki se pridobivajo, so aktiviranja na osnovna sredstva in izločitve zaradi dokapitalizacije odvisne družbe, z investicijami v solarno elektrarno Nova Gorica in Izola, v višini tisoč sit. Prevrednotenje osnovnih sredstev, ki se pridobivajo, se nanaša na oblikovanje popravkov investicij za izgradnjo vetrnih elektrarn v višini 130 tisoč sit in na oblikovanje in izločitev kogeneracije v Novi Gorici v višini tisoč sit. Družba nima osnovnih sredstev, pridobljenih z leasing pogodbami. Nobeno osnovno sredstvo ni pod hipoteko, niti ni dano kot jamstvo. V letu 2006 je družba realizirala plan investicij 113,2 % to je tisoč sit in za realizacijo najela za tisoč sit dolgoročnih posojil za investicije v ne opredmetena in opredmetena osnovna sredstva Dolgoročne finančne naložbe Dolgoročne finančne naložbe družbe so naložbe v deleže in delnice drugih podjetij in v kapital odvisnega podjetja. V skladu s SRS 3, ki obravnava finančne naložbe, so le te razvrščene v skupino drugih dolgoročnih finančnih naložb izmerjenih po nabavni vrednosti. Naložbe sestavljajo naslednje postavke: Naložbe v deleže podjetja v skupini: E3, energetika, ekologija, ekonomija d.o.o Skupaj Druge delnice in deleži: Informatika Maribor Bača Podbrdo Splošna banka Koper Zavarovalna skupnost Triglav A banka - Vipa Nova Gorica Primorski tehnološki park Eldom Ljubljana Stelkom d.o.o. Ljubljana Tehnološki center za pretvarjanje energije Pigal d.o.o Skupaj Prevrednotenje naložbe Splošne banke Koper Skupaj Oslabitev naložbe Bača Podbrdo (8.456) (8.456) (8.456) Oslabitev naložbe Zavarovalne skupnosti Triglav (6.930) (6.930) (6.930) Oslabitev naložbe Eldom (154) (154) (154) Oslabitev naložbe Stelkom d.o.o. (1.488) (1.488) (1.488) (17.028) (17.028) (17.028) Skupaj Druga dolgoročna posojila: LB Tolmin, Idrija Skupaj Skupaj dolgoročne finančne naložbe Elektro Primorska, d. d. ima odvisno družbo E3, d.o.o. v 100 %-ni lasti. Zaradi spremembe računovodske usmeritve pri prehodu na SRS 2006 se je vrednost naložbe po stanju na dan znižala za pripisane dobičke družbe v letu 2004 in 2005 in sicer za tisoč sit, za kar se je tudi znižal posebni prevrednotovalni popravek kapitala. 71

73 V letu 2006 je Elektro Primorska dokapitalizirala odvisno družbo s stvarnimi vložki v ocenjeni višini tisoč sit. Predmet dokapitalizacije so bile investicije in zemljišče z objekti in sicer: - kogeneracija Martex, - solarna elektrarna Erjavčeva v Novi Gorici, - solarna elektrarna na nadzorništvu Izola in - zemljišče in nepremičnine na parcelni številki 615/1 k.o. Nova Gorica. Elektro Primorska, d. d. ima 11,88 % delnic družbe Informatika d. d., Maribor ter 8,14 % deleža družbe Eldom d.o.o. Ljubljana. Obe naložbi sta povezani s skupnim združevanjem sredstev iz preteklih let na področju elektrogospodarstva in premogovništva. Delnice Splošne banke Koper so bile v letu 2004 prevrednotene za tisoč sit. Ker delnice ne kotirajo več na borzi smo jih, glede na spremembo računovodske usmeritve izkazovanja finančnih naložb po nabavni vrednosti, prevrednotili po stanju in odpravili krepitev, za enako višino se je znižal tudi prevrednotovalni popravek kapitala. Dolgoročne finančne naložbe družbe niso zavarovane Dolgoročne poslovne terjatve Terjatve iz prodaje stanovanj Terjatve do upravljavcev več stanovanjskih hiš Skupaj Dolgoročne terjatve predstavljajo terjatve do kupcev stanovanj, s katerimi so bile sklenjene prodajne pogodbe na osnovi določil stanovanjskega zakona in sredstva za vzdrževanje objektov, ki jih glede na stanovanjski zakon združujemo pri upravljavcih objektov Zaloge Zaloge so količine materiala v skladišču ter zaloga hrane v obratu družbene prehrane. Za material se šteje drobni inventar, katerega posamična nabavna vrednost ne presega tolarske vrednosti 100 evrov. Med zaloge spada tudi drobni inventar z dobo trajanja do enega leta in drobni inventar do 500 evrov in dobo trajanja več kot leto dni. To so zaščitna sredstva in drobno orodje na zalogi, ki pa se ob izdaji v uporabo vodi po posamezniku izven bilančno. Zaloge se izvirno vrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavlja kupna cena in neposredni stroški nabave. Kupna cena je zmanjšana za dobljene popuste. 72

74 Poraba zalog je obračunana po metodi drsečih povprečnih cen Material Drobni inventar Skupaj Največji delež zalog predstavlja material, namenjen za vzdrževanje in gradnjo elektroenergetskih objektov in naprav. Glede na preteklo leto so zaloge na zadnji dan leta večje za 9 %. Primerjalna vrednost zalog, izračunana iz količin in zadnjih znanih nabavnih cen, znaša tisoč sit in je višja od knjigovodske vrednosti zalog. Ta primerjava kaže na to, da ni potrebe po slabitvi vrednosti zalog. V treh letih je brez gibanja za tisoč sit zalog, kar predstavlja material, ki je nujno potreben za vzdrževanje energetskih objektov. Inventurnih viškov v letu 2006 ni bilo, manjko v višini tisoč sit je kraja in je prijavljena organom pregona. V letu 2006 se je zaradi neuporabnosti odpisalo tisoč sit vrednosti zalog Kratkoročne finančne naložbe Finančne naložbe so finančna sredstva, ki jih ima družba, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, povečala svoje finančne prihodke. To so naložbe v kapital ali v finančne dolgove drugih družb. Pri začetnem pripoznanju se lahko razvrstijo v finančna sredstva izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, v naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo, v finančne naložbe v posojila ali v za prodajo razpoložljiva sredstva. Elektro Primorska ima kratkoročno finančno naložbo v posojilo izmerjeno po pošteni vrednosti in sicer po pogodbi, ki jo je sklenila z družbo ATC Kanin, za poplačilo dolga iz terjatev električne energije in uporabe omrežja Kratkoročno posojilo ATC Kanin Skupaj

75 8.8. Kratkoročne poslovne terjatve Kratkoročne terjatve iz prodaje: - do družb v skupini na domačem trgu na tujem trgu Popravek vrednosti (98.921) ( ) Terjatve za obresti - do družb v skupini do ostalih kupcev Popravek vrednosti (22.960) (16.029) Predujmi Popravek vrednosti - (726) Poslovne terjatve do drugih - do države in drugih institucij do zaposlenih Popravek vrednosti - (507) Skupaj Popravek vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev Stanje Izterjane odpisane terjatve (11.006) (31.182) Dokončen odpis terjatev (22.530) ( ) Oblikovanje popravkov vrednosti v letu Stanje Terjatve vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo tudi poplačane. Terjatve, za katere obstaja domneva, da ne bodo poravnane ali pa niso poravnane v rednem roku, izkažemo kot dvomljive in sporne. Dvomljive in sporne terjatve so: neplačane terjatve iz leta 2005 ter tožene terjatve in terjatve poslovnih partnerjev v stečajnih postopkih in prisilni poravnavi. Za vrednost dvomljivih in spornih terjatev je družba izkazala prevrednotenje terjatev zaradi oslabitev in sicer po posamezni terjatvi in poslovnem partnerju. 86 % vseh kratkoročnih terjatev predstavljajo terjatve iz naslova prodane električne energije in uporabe omrežja, v višini tisoč sit. Med drugimi kratkoročnimi terjatvami predstavlja največji del terjatev do države za še ne priznani vstopni DDV v višini tisoč sit. Terjatve niso zavarovane, vendar so take narave, da se v primeru neplačila kljub večkratnemu opominjanju, sankcionirajo s prekinitvijo dobave električne energije. 74

76 Kratkoročne poslovne terjatve so po stanju na dan večje od preteklega leta za 19 % kar pomeni tisoč sit. Povečanje vrednosti terjatev je posledica večjega števila kupcev in sicer 940 gospodinjskih odjemalcev in 1134 več merilnih mest upravičenih odjemalcev, kar je razvidno tudi iz starostne strukture terjatev do kupcev: 78 % ne zapadlih terjatev v primerjavi s 76 % v letu 2005, 14 % zapadlih terjatev do 30 dni, v letu 2005 jih je bilo 17 %, 4 % zapadlih terjatev od 31 do 60 dni, preteklo leto 2 % in 4 % zapadlih terjatev nad 60 dni v višini tisoč sit, od katerih je 68 % starejših od 365 dni, toženih ali terjatev v prisilnih poravnavah in stečajih za katere je bil oblikovan popravek vrednosti Denarna sredstva Gotovina v blagajni Dobro imetje pri bankah Skupaj Med denarnimi sredstvi so denarna sredstva na transakcijskih računih pri bankah. Zaradi prehoda na novo valuto je gotovina v blagajnah na dan položena na transakcijski račun Kratkoročne aktivne časovne razmejitve DDV v prejetih avansih Kratkoročno odloženi stroški Prehodno ne zaračunani prihodki Skupaj Kratkoročno odložene stroške predstavljajo stroški po računih, prejetih v letu 2006, ki se nanašajo na poslovno leto V letu 2006 so vsi računi za prodano energijo v decembru 2006 evidentirani med terjatvami iz poslovanja leta, med tem ko so bili v letu 2005 računi za prodano električno energijo, ki so se nanašali na december 2005, evidentirani med terjatvami do kupcev v januarju Izven bilančna evidenca Družba vodi izven bilančno evidenco drobnega inventarja z dobo trajanja več kot leto dni, ki se ob prenosu v uporabo 100 % odpisuje. Evidenco vodi po zadolžnicah za drobni inventar in sicer po posamezni zadolženi osebi. Na premoženju družbe ni zastavnih pravic niti hipotek. 75

77 8.12. Kapital Družba ima v kapitalu: osnovni kapital, kapitalske rezerve, zakonske rezerve, druge rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let, čisti dobiček poslovnega leta Osnovni kapital Kapitalske rezerve Zakonske rezerve Druge rezerve iz dobička Presežek iz prevrednotenja Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let Čisti dobiček poslovnega leta Skupaj Osnovni kapital družbe Elektro Primorska, d. d. je razdeljen na prosto prenosljivih navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo sit. Navadne delnice so delnice, ki dajejo njihovim imetnikom: pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička (dividende), pravico do ustreznega dela premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Vse delnice so enega razreda. Vse sestavine kapitala izven osnovnega kapitala pripadajo lastnikom osnovnega kapitala v sorazmerju, v kakršnem so njihovi lastniški deli osnovnega kapitala. Kapital družbe je na dan nižji za tisoč sit in sicer: zaradi prehoda na SRS 2006 zaradi oblikovanja rezervacij za odpravnine, jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči v višini tisoč sit, zaradi prehoda na SRS 2006 in vrednotenja finančnih naložb po nabavni vrednosti za tisoč sit in zaradi spremembe računovodske ocene v višini tisoč sit in izkazovanja odloženih prihodkov iz leta 2004 in 2005 za subvencije za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev. Za oblikovanje rezervacij in dolgoročno odloženih prihodkov je družba porabila preneseni čisti dobiček preteklih let v višini tisoč sit in druge rezerve v višini tisoč sit. Za prevrednotenje finančnih naložb pa je odpravila posebni prevrednotovalni popravek kapitala v višini tisoč sit. Z znižanjem kapitala na dan , izplačilom dividend po sklepu skupščine v višini tisoč sit in vnosom razporeditve dobička tekočega leta, se je vrednost delnice družbe, v primerjavi z letom 2005, znižala za 17 sit in znaša sit. Rezultat poslovnega leta 2006 je pozitiven in znaša tisoč sit. Uprava družbe je v skladu s pristojnostmi, ki jih določa ZGD, pri pripravi zaključnega računa za leto 2006, razporedila dobiček poslovnega leta za oblikovanje zakonskih rezerv v višini tisoč sit. 50 % ostanka čistega dobička po oblikovanju obveznih rezerv je razporedila za druge rezerve iz dobička v višini tisoč sit. Ostanek čistega dobička poslovnega leta v višini tisoč sit in preneseni čisti dobiček iz preteklih let v višini tisoč sit pa predstavljata bilančni dobiček v višini tisoč sit. Izkaz gibanja kapitala prikazuje spremembe v kapitalu za leto 2005 in

78 8.13. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Znesek, pripoznan kot rezervacija, je najboljša ocena izdatkov, potrebnih za poravnavo na dan bilance stanja obstoječe praviloma dolgoročne obveze. Vrednost rezervacije mora biti enaka sedanji vrednosti izdatkov, ki so po pričakovanju potrebni za poravnavo obveze. Družba je oblikovala dolgoročne rezervacije za odpravnine, jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči, po stanju na dan , v skladu s SRS 10. Izračun, ki ga je pripravila pooblaščena aktuarka, je znašal tisoč sit, za 508 zaposlenih, po stanju na dan Predpostavke, na katerih je bil izdelan aktuarski izračun, so podatki, ki jih je družba posredovala aktuarju in sicer podatki o stanju in gibanju zaposlenih za pretekla štiri leta, podatki o rasti plač, o odpravninah, podatek o višini jubilejnih nagrad in solidarnostnih pomoči ter določilih v kolektivni pogodbi, ki govorijo o dolgoročnih ugodnostih zaposlencev. V izračunu je bila upoštevana enotna diskontna stopnja v višini 3,9 %. Dolgoročne rezervacije se zmanjšujejo neposredno za stroške, za katerih kritje so bile oblikovane, oblikujejo pa za razlike po poročilu o izračunu na dan tekočega leta Rezervacije Rezervacije za odpravnine Učinki prehoda SRS Rezervacije jubilejnih nagrad Rezervacije za solidarnostne pomoči Skupaj Oblikovanje Črpanje (4.600) (24.443) (2.559) (31.602) Stanje Dolgoročne pasivne časovne razmejitve Brezplačno pridobljena osnovna sredstva Povprečni stroški priključevanja Sofinanciranja izgradnje objektov Odloženi prihodki subvencij Odškodninski zahtevki Popravek Stanje Oblikovanje Črpanje (21.017) (21.278) (995) - - (43.290) Stanje Skupaj V letu 2006 je družba oblikovala dolgoročne pasivne časovne razmejitve za brezplačne pridobitve energetskih objektov pravnih in fizičnih oseb, sofinanciranje izgradnje energetskih objektov in povprečne stroške priključevanja. V letu 2006 so oblikovane tudi dolgoročne pasivne časovne razmejitve za odložene prihodke iz naslova subvencij za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije od leta 2004 do Na podlagi izračuna presežka po letih je družba, po stanju na dan , izkazala tisoč sit odloženih prihodkov subvencij za leti 2004 in 2005 in oblikovala tudi del dolgoročnih razmejitev za izvzete prihodke leta 2006 v višini tisoč sit, ki se bodo predvidoma črpali po letu

79 Dolgoročne pasivne časovne razmejitve je družba oblikovala tudi v višini tisoč sit ocenjenih odškodninskih zahtevkov, ki so vloženi proti družbi. Črpanje dolgoročnih razmejitev brezplačno prevzetih osnovnih sredstev in sofinanciranja izgradnje objektov v višini tisoč sit je letna amortizacija, ki je obračunana od posameznega brezplačno prevzetega ali v deležu sofinanciranega osnovnega sredstva. Povprečni stroški priključevanja se črpajo s stopnjo 3,33 %, ki odgovarja povprečni stopnji amortizacije energetskih objektov Dolgoročne obveznosti Dolgoročne finančne obveznosti so dolgoročno dobljena posojila za investicije. Knjigovodska vrednost je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjšani za prenose med kratkoročne obveznosti. Obresti dolgoročnih obveznosti so finančni odhodki. Med dolgoročnimi poslovnimi obveznostmi izkazuje družba dolgoročni predujem in oblikovani lastni sklad prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene, ki so imeli ob pristopu k prostovoljnemu pokojninskemu zavarovanju manj kot pet let do upokojitve in jih Kapitalska družba ni sprejela v svoj pokojninski načrt. Ob upokojitvi teh zaposlenih se iz sklada izplačajo tako oblikovana sredstva Dolgoročne finančne obveznosti Hypo Alpe-Adria Banka Koper d.d SKB d.d Kratkoročni del dolgoročnih obveznosti ( ) ( ) Skupaj Dolgoročne poslovne obveznosti Dolgoročni predujmi Obveznosti za PDPZ-zaposleni Skupaj Skupaj dolgoročne obveznosti Dolgoročne finančne obveznosti so zavarovane z menicami in predstavljajo najeta posojila, ki zapadejo v plačilo po letu Za vsa najeta posojila izda Ministrstvo za finance, po predhodno potrjenem izbranem najugodnejšem ponudniku, soglasje k zadolžitvi družbe. Vsa najeta posojila zapadejo v plačilo najkasneje do novembra Obrestne mere najetih posojil imajo fiksno obrestno mero pod 4 % ali enomesečni EURIBOR z maržo banke do 0,4 %. Obresti od najetih posojil se obračunavajo in plačujejo mesečno. 78

80 8.15. Kratkoročne obveznosti Pri kratkoročnih obveznostih se ločeno izkazujejo kratkoročne finančne obveznosti in kratkoročne poslovne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročni del dolgoročnih posojil Banka Koper - pog. 193/ Banka Koper - pog. 194/ Obveznosti za izplačilo dividend Skupaj Kratkoročne poslovne obveznosti Obveznosti do družbe v skupini - E Obveznosti do dobaviteljev Obveznosti do delavcev Obveznosti do države in drugih institucij Obveznosti za predujme Druge obveznosti Skupaj Skupaj kratkoročne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti so obroki dolgoročnih posojil, ki zapadejo v plačilo v letu Poleg kratkoročnega dela dolgoročnih posojil ima družba še dve kratkoročni posojili za obratna sredstva v skupni višini tisoč sit z obrestno mero 3,8 %. Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi so največje obveznosti do dobaviteljev iz nakupa električne energije in obveznosti za uporabo elektroenergetskega omrežja v višini tisoč sit. Obveznosti do dobaviteljev za osnovna sredstva znašajo tisoč sit in obveznosti do vseh ostalih dobaviteljev v višini tisoč sit. Obveznosti so večje od preteklega leta za 16 %. Polovica porasta je iz naslova povečanih stroškov nabavljene energije. Kratkoročne obveznosti do delavcev predstavljajo obveznosti za decembrski obračun plač. Obveznost do države izvira iz obračuna davka na dodano vrednost za december 2006 v višini tisoč sit in druge obveznosti do državnih in drugih institucij iz obračuna plač in pogodbenega dela v višini tisoč sit. Med obveznostmi za predujme v višini tisoč sit so izkazana preplačila električne energije in uporabe omrežja in predujmi za storitve. Druge kratkoročne obveznosti za obresti v višini tisoč sit so obveznosti iz obresti od posojil v višini tisoč sit in od ostalih poslovnih obveznosti predvsem iz nakupa energije in uporabe omrežja v višini tisoč sit. 79

81 8.16. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve DDV v danih avansih Kratkoročno odloženi prihodki Kratkoročno vnaprej vračunani str. in odh Skupaj Med kratkoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami so izkazani kratkoročno odloženi prihodki subvencij za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev, izračunani v višini tisoč sit, ki se bodo predvidoma črpali v letu 2007, glede na nakup električne energije od teh proizvajalcev. POJASNILA POSTAVK V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA Družba sestavlja izkaz poslovnega izida opredeljen po SRS 25. Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je to povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki in povečanja sredstev oziroma zmanjšanje dolgov se torej pripoznavajo hkrati. Družba je dosegla prihodke: iz prodaje električne energije, uporabe elektro-energetskega omrežja, prodaje storitev, usredstvenih lastnih proizvodov in storitev, drugih poslovnih prihodkov, finančnih prihodkov in drugih prihodkov. Družba zaračunava porabljeno električno energijo in uporabo omrežja na tri načine: upravičenim odjemalcem: akontacije in (ali) mesečni obračun dejanske porabe, v skladu z individualno pogodbo z odjemalcem, odjemalcem mesečnega odjema: glede na med-mesečno odčitavanje, gospodinjskim odjemalcem: mesečne akontacije in enkrat letno, med letom, dejansko porabo. Cena električne energije za upravičene odjemalce je individualno pogodbeno dogovorjena. Cena električne energije za gospodinjstva, to je tarifne odjemalce, je določena s strani Vlade Republike Slovenije. Prodajne cene električne energije za tarifne odjemalce, za zagotovljeno dobavo, je Vlada RS s povečala za 2,8 % in za 8,9 %. S je uveljavljena tudi nova cena za gospodinjske odjemalce, za kar se jim je končna cena povišala za 1,9 %. Uporaba elektro energetskega omrežja se upravičenim odjemalcem zaračunava s posebnim računom glede na količino prenesene energije, za tarifne odjemalce pa je uporaba omrežja na skupnem računu prikazana posebej. Cena uporabe omrežja se je s povečala za 3,6 % in sicer samo za uporabo distribucijskega omrežja, spremenil pa se je tudi korekcijski faktor za Elektro Primorsko, ki se je iz 0,84 za leto 2005 znižal na 0,663 v letu Prihodki, doseženi s prodajo storitev, zajemajo elektro montažne storitve, priključke, priklope, odklope in zamenjave varovalk. Obseg le-teh je odvisen od naročil kupcev. Prihodki leta 2006 so ovrednoteni v skladu z nespremenjeno ceno ure iz cenika posamezne storitve. 80

82 Prihodki od usredstvenih lastnih proizvodov in storitev so obračuni izdelane dokumentacije in izgradnje objektov za investicije v lastni režiji. Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so črpanje dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev in prevrednotovalni poslovni prihodki, ki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in ob poplačilu prevrednotenih terjatev. Finančne prihodke predstavljajo obračuni obresti in prihodki od deležev v finančnih naložbah. Druge prihodke je težko napovedovati, saj se zanje ne pričakuje, da se bodo pojavljali redno. Družba tu izkazuje predvsem odškodnine za škode povzročene na sredstvih Poslovni prihodki Čisti prihodki od prodaje Prihodki od prodaje električne energije Prihodki od uporabe omrežja Prihodki od prodaje storitev Prihodki od prednostnega dispečiranja Prihodki od jalove energije Skupaj Usredstveni lastni proizvodi in storitve Drugi poslovni prihodki Črpanje dolgoročnih časovnih razmejitev Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Izterjane odpisane terjatve Skupaj Skupaj poslovni prihodki Pregled prihodkov iz prodaje po državah: Prihodki od prodaje: - Slovenija Italija Hrvaška Skupaj Porast prihodkov v primerjavi s preteklim letom izhaja predvsem iz povečanih prodajnih količin električne energije in posledično povečanih prihodkov uporabe omrežja, skupaj za tisoč sit, prihodki od prodaje storitev in prihodki od usredstvenih lastnih proizvodov pa so nižji od preteklega leta. Iz prihodkov leta 2006 je družba izvzela subvencije za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev v višini tisoč sit, zaradi izračuna, ki kaže, da je imel SODO Elektro Primorske presežek prihodkov nad priznanimi stroški v letu Z izvzetimi subvencijami leta 2006 bo družba v naslednjem letu pokrivala stroške nakupa od kvalificiranih proizvajalcev. Višina prihodkov med leti je neprimerljiva, saj so, poleg cene, odvisni tudi od vremenskih razmer, količine padavin in s tem višine proizvedene električne energije, ki jo je družba dolžna odkupiti od proizvajalcev. Prihodki od prodaje osnovnih sredstev so v primerjavi s preteklim letom višji za 82 %. V letu 2006 je družba izločila osnovna sredstva in z njimi dokapitalizirala odvisno družbo E3. Razlika med izločeno vrednostjo sredstev in višjo ocenjeno vrednostjo naložbe je znašala tisoč sit. 81

83 8.18. Poslovni odhodki Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstev ali povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Odhodki se pripoznajo hkrati s pripoznanjem zmanjšanja sredstev oziroma povečanja dolgov. Poslovne odhodke predstavljajo vsi stroški, nastali v poslovnem letu, evidentirani po naravnih vrstah, kot so stroški materiala in storitev, stroški dela, odpisi vrednosti in drugi poslovni odhodki, na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi. Prevrednotovalni odhodki se pojavljajo ob slabitvi ali odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in ne opredmetenih sredstev in v zvezi z obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve. Družba je imela v letu 2006 večje odhodke v primerjavi z letom 2005, predvsem pri nakupu električne energije, kjer meri porast za 7,2 %, za 3,6 % so višji stroški dela, višja je amortizacija in drugi stroški ter prevrednotovalni odhodki. A. Analiza stroškov po funkcionalnih skupinah Proizvajalni stroški Stroški prodaje Stroški uprave Skupaj Nabavna vrednost blaga Stroški mat. in surovin Stroški storitev Stroški dela Amortizacija Drugi poslovni stroški Skupaj Stroški blaga, materiala in storitev Nabavna vrednost prodane el. energije Stroški materiala Stroški storitev Skupaj V nabavni vrednosti prodanega blaga so zajeti stroški nakupa električne energije in sicer: na podlagi sklenjenih kupoprodajnih pogodb s proizvajalci v višini tisoč sit, od malih hidroelektrarn v višini tisoč sit in iz uvoza tisoč sit. Stroške materiala predstavljajo nadomestni deli in material za redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje ter odpravo škod, stroški materiala za vgradnjo pri opravljanju storitev za lastne potrebe in trg, ter stroški porabljenega goriva, električne energije, pisarniškega materiala in drobnega inventarja v skupni vrednosti tisoč sit. Med stroški storitev predstavlja največji - 68 %-ni delež strošek uporabe prenosnega elektroenergetskega omrežja v višini tisoč sit. Med ostalimi storitvami so še storitve v zvezi z vzdrževanjem osnovnih sredstev, stroški storitev pri izdelavi usredstvenih lastnih proizvodov, zavarovalne premije in drugi stroški v zvezi z rednim poslovanjem. Med temi stroški so tudi sejnine šest članskega nadzornega sveta v višini tisoč sit. Družba ni odobrila članom nadzornega sveta nobenega posojila, niti ni dala poroštva za njihove obveznosti. 82

84 Med stroški revizorskih, svetovalnih in ostalih finančnih storitev v višini tisoč sit, je za tisoč sit storitev revizorske hiše. Strošek revizije poslovanja znaša tisoč sit Stroški dela Stroški plač Stroški dodatnega pokoj. zavarovanja Stroški prispevkov in drugih dajatev iz plač Drugi stroški dela Skupaj Drugi stroški dela so v primerjavi z letom 2005 nižji, ker je bilo za tisoč sit odpravnin, jubilejnih nagrad in socialnih pomoči izplačano v breme oblikovanih rezervacij. Regres za letni dopust je bil v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo izplačan v višini tisoč sit. Po stanju na dan je bilo v družbi 511 zaposlenih, na podlagi delovnih ur pa 508 zaposlenih. Po kolektivni pogodbi je v letu 2006 prejemalo plače 505 zaposlenih, po individualni pogodbi pa 6 zaposlenih. Uprava družbe ima enega člana, ki je v letu 2006 prejel tisoč sit skupnih prejemkov. Skupni prejemki ostalih zaposlenih po individualnih pogodbah znašajo tisoč sit. Članu uprave in zaposlenim na podlagi individualnih pogodb družba ni odobrila nobenega posojila, niti dala poroštva za njihove obveznosti Odpisi vrednosti Amortizacija ne opredmetenih sredstev Amortizacija objektov Amortizacija opreme Skupaj amortizacija Ne opred. in opred. osnovnih sredstev Obratnih sredstev Skupaj prevrednotovalni odhodki Skupaj odpisi vrednosti Družba uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. V okviru celotne dobe uporabnosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva dosledno razporeja njegov amortizljivi znesek med posamezna obračunska obdobja kot tedanjo amortizacijo. Vsa sredstva, ki se amortizirajo, so razporejena v amortizacijske skupine. Vsaka amortizacijska skupina ima tehnično določeno življenjsko dobo, iz katere je izračunana amortizacijska stopnja. Osnovna sredstva se amortizirajo posamično. V letu 2006 je v družba v treh amortizacijskih skupinah spremenila stopnje, zato je obračunana amortizacija v letu 2006 višja za tisoč sit. Spremenjene amortizacijske stopnje so tehnično upravičene in so še vedno pod davčno priznanimi stopnjami. Med ne opredmetenimi sredstvi izkazuje družba odložene stroške razvojnih študij, ki so se v preteklih letih amortizirale. V letu 2006 se razvojne študije izkazujejo kot odloženi stroški, zato se njihova vrednost zmanjšuje v breme stroškov študij in se ne izkazuje kot obračunana amortizacija. Zato je amortizacija ne opredmetenih sredstev v letu 2006 nižja za tisoč sit. Spodnja tabela prikazuje pregled amortizacijskih stopenj, ki se uporabljajo za obračun amortizacije v letu

85 Amortizacijske stopnje v %: Ne opredmetena sredstva 3, 33,33 3,33 33,33 Nepremičnine 2 8,33 2 8,33 Transformatorji 2,86 3,33 2,86 3,33 Elektronski števci 4 6,67 4 6,67 Računalniška in programska oprema,3 25 Transportna vozila 8,33 8,33 Osebna vozila 12,5 12,5 Druga opredmetena osnovna sredstva 3, 20 3,33 20 Obračunana amortizacija za leto 2006 je bila porabljena za odplačilo investicijskih kreditov v višini tisoč sit, preostanek amortizacije pa je bil eden od virov financiranja investicij. Družba ima v letu 2006 za tisoč sit prevrednotovalnih odhodkov od ne opredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev. To so: izkazane dodatne slabitve investicij v teku za študije izgradnje vetrnih elektrarn in nerealizirani projekti za izrabo alternativnih virov proizvodnje električne energije v višini tisoč sit; tisoč sit neodpisane vrednosti izločitev osnovnih sredstev in stroški izločitve. Prevrednotovalni odhodki obratnih sredstev so v letu oblikovani popravki vrednosti terjatev za prodano električno energijo, uporabo omrežja in storitev ter terjatev za obračunane obresti Drugi poslovni odhodki Rezervacije za odpravnine Rezervacije za jubilejne nagrade Rezervacije za solidarnostne pomoči Rezervacija za odškodninske zahtevke Skupaj rezervacije Dajatve, neodvisne od poslovnega izida Izdatki za varstvo okolja - vodni prispevek Štipendije Nagrade učencem na praksi Drugi stroški 3 12 Skupaj drugi stroški Skupaj drugi poslovni odhodki V letu 2006 je družba dodatno oblikovala rezervacije po SRS 10, glede na aktuarski izračun po stanju zaposlenih na dan Med dajatvami, neodvisnimi od poslovnega izida, so izkazana nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v višini tisoč sit, razne takse v višini tisoč sit in za tisoč sit kupnine po stanovanjskih kreditih, ki pripada Stanovanjskemu in Odškodninskemu skladu. 84

86 8.19. Finančni prihodki Finančni prihodki se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami in tudi v zvezi s terjatvami v obliki obračunanih obresti. Priznavajo se takrat, kadar ne obstaja dvom glede njihove velikosti in plačljivosti Finančni prihodki iz deležev Finančni prihodki iz danih posojil Finančni prihodki iz poslovnih terjatev Skupaj Prihodki iz deležev so nakazane dividende iz finančnih naložb Banke Koper d. d., Zavarovalnice Triglav in A banke Vipa. V letu 2006 je družba obračunala obresti na dana posojila družbama Incom Ajdovščina in ATC Kanin. Obresti so obračunane tudi kupcem električne energije za uporabo omrežja in storitev in sicer od zamujenih plačil in od stanja odprtih terjatev na dan Finančni odhodki Oslabitev finančnih naložb Odhodki iz finančnih obveznosti do bank Odhodki iz poslovnih obveznosti Tečajne razlike Skupaj Finančne odhodke iz obveznosti do bank predstavljajo zaračunane bančne obresti od kratkoročnih in dolgoročnih posojil, med tem ko so finančni odhodki iz poslovnih obveznosti zaračunane zamudne obresti od nepravočasno plačanih obveznosti do dobaviteljev Drugi prihodki Drugi prihodki in drugi odhodki izhajajo iz dogodkov ali poslov, za katere se ne pričakuje, da se bodo pojavljali redno in pogosto Prejete odškodnine in pogodbene kazni Izterjane odpisane terjatve Drugi prihodki Skupaj Prejete odškodnine v višini tisoč sit je družba prejela za škode, ki so povzročene na zavarovanih napravah in opremi, za tisoč sit pa je zaračunala kazen zaradi odstopa od pogodbe za dobavo električne energije. Izterjane dokončno odpisane terjatve so poplačila iz stečajnih mas, za terjatve, ki so bile dokončno odpisane. Drugi prihodki so opomini zaračunani kupcem na fakturah. 85

87 8.22. Drugi odhodki Denarne kazni Odškodnine Drugi odhodki Skupaj Odškodnine v vrednosti tisoč sit so obračunane za škode, ki so pri gradnji ali vzdrževanju naprav povzročene predvsem fizičnim osebam na njihovih zemljiščih. Med drugimi izrednimi odhodki so izkazane finančne pomoči in dotacije ter drugi odhodki, ki niso nujno potrebni za poslovanje Davek od dohodkov pravnih oseb Davek od dohodkov pravnih oseb ni obračunan, ker družba uveljavlja davčne olajšave za preneseno davčno izgubo iz leta Družba ni izkazala terjatev za odloženi davek za začasne razlike, ker ne obstajajo dovolj utemeljeni dokazi o bodočem dobičku. Vlada RS je namreč sprejela Akt o ustanovitvi družbe SODO d.o.o., kar bo povzročilo spremembe tudi v Elektro Primorski Čisti poslovni izid Za poslovno leto 2006 je družba v izkazu poslovnega izida ugotovila čisti dobiček v višini tisoč sit in tako realizirala in presegla zastavljeni letni cilj. Družba je iz čistega dobička oblikovala 5 %-ne zakonske rezerve v višini tisoč sit in namenila 50 % iz zneska čistega dobička, ki je ostal po uporabi čistega dobička za oblikovanje zakonskih rezerv, v druge rezerve iz dobička v višini tisoč sit. Razlika tisoč sit pa je ostala nerazporejena. POTENCIALNE OBVEZNOSTI DRUŽBE Po oceni pravnih strokovnjakov, spori niso tako veliki, da bi imeli na izid poslovanja pomemben vpliv, vendar je družba ocenila tožbe in za ta namen oblikovala rezervacije v višini tisoč sit. DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA Ministrstvo za okolje in prostor je že v letu 2006 izdalo pozitivno okolje varstveno soglasje, ki pa še ni pravnomočno, vendar dovolj, da je družba na podlagi tega mnenja pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo 29 vetrnih elektrarn na Volovji rebri. Začetek gradnje bo omogočen, ko bo okoljevarstveno soglasje pravnomočno. Sredstva, ki jih je družba v letih od pričetka postopkov do konca leta 2006 vložila in zanje oblikovala popravke vrednosti, bo potrebno oceniti, kar bo imelo na izid poslovanja družbe pomemben vpliv. 86

88 je Vlada RS sprejela Akt o ustanovitvi nove družbe, to je SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o.. Po uredbi naj bi ta družba pričela z delovanjem s , kar bo povzročilo spremembe tudi v Elektro Primorski. Poleg tega uredba tudi določa, da se s spremeni status gospodinjskih odjemalcev, ki postanejo po tem datumu upravičeni odjemalci. RAZKRITJA DOGODKOV S POVEZANIMI OSEBAMI Kot povezane osebe evidentira družba terjatve in obveznosti do naslednjih družb: E3, d.o.o. Nova Gorica, ki je v 100 % lasti, Informatika d.d. Maribor, 11,9 %-ni delež v kapitalu in Stelkom d.o.o. iz Ljubljane ter Knešca d.o.o. iz Mosta na Soči, ki je pridružena družba odvisne družbe E3, d.o.o. in je zato posredno povezana tudi z matično družbo Elektro Primorska. Elektro Primorska d. d. ima na dan v bilanci stanja naslednje terjatve in obveznosti do povezanih družb: Sredstva: Terjatve do družbe E3, d.o.o Terjatve do družbe Stelkom d.o.o Skupaj Obveznosti: Obveznost do E3, d.o.o Obveznost do Informatike d.d Obveznost do Knešca d.o.o Skupaj V izkazu poslovnega izida ima Elektro Primorska za leto 2006 izkazane naslednje prihodke in odhodke do povezanih družb: Prihodki: Čisti prihodki od prodaje E3, d.o.o Čisti prihodki od prodaje Stelkom d.o.o Finančni prihodki E3, d.o.o Skupaj Odhodki: Stroški materiala in surovin Knešca d.o.o Stroški storitev E3, d.o.o Stroški storitev Informatika d.d Skupaj

89 POJASNILA POSTAVK V IZKAZU DENARNEGA TOKA Podatki za sestavo izkaza so denarni tokovi pridobljeni iz evidenc o prejemkih in izdatkih denarnih sredstev iz računov družbe Prejemki pri poslovanju Prejemke pri poslovanju sestavljajo prilivi na račune. To so prejemki od prodaje proizvodov in storitev in drugi prejemki pri poslovanju kot so odškodnine, prejemki sofinanciranja in povprečni stroški priključevanja Izdatki pri poslovanju Izdatki poslovanja so odlivi iz računov, ki jih sestavljajo izdatki za, v letu plačane, poslovne odhodke kot so: material, storitve, plače, dajatve in drugi izdatki Prejemki pri naložbenju Prejemki pri naložbenju so prilivi iz naslova plačanih obresti in deležev v dobičku in prejemki od odtujitve osnovnih sredstev Izdatki pri naložbenju Izdatke naložbenja merijo odlivi plačil računov za pridobitev ne opredmetenih in opredmetenih sredstev in finančnih naložb Prejemki pri financiranju Prejemki pri financiranju so nakazani zneski dolgoročnih in kratkoročnih posojil Izdatki pri financiranju Izplačila v letu 2006 za obresti, odplačila posojil in izplačila dividend, so izdatki financiranja. 88

90 8.31. Denarni izid v obdobju Razlika med začetnim stanjem denarnih sredstev in končnim stanjem je pozitivni denarni izid leta 2006 v višini tisoč sit. Iz poslovanja ugotavlja družba prebitek prejemkov. Prebitek izdatkov pri poslovanju in naložbenju je posledica visokega investiranja, ki ga družba pokrije s prebitkom prejemkov pri financiranju. POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM PO SRS 35, ENERGETSKEM ZAKONU IN ZGD Na podlagi pogodbe o določitvi deleža v kapitalu med Republiko Slovenijo in Javnim podjetjem Elektro Primorska, d. d., je država vložila v javno podjetje vsa sredstva po principu kapitalskega vlaganja in s tem pridobila kapitalski delež v obliki delnic. Javno podjetje Elektro Primorska, d. d. izkazuje vsa sredstva na aktivi kot sredstva v lasti javnega podjetja, v pasivi pa kot lastniški kapital, ki je razdeljen med delničarje, med katerimi je država večinski lastnik. Elektro Primorska, d. d. sestavlja ob koncu leta računovodske izkaze za podjetje kot celoto. Kot prilogo k pojasnilom računovodskih izkazov pa predlaga izkaze v skladu z 38. in 119. členom Energetskega zakona in glede na opravljanje javnih služb mora spoštovati SRS 35 računovodske rešitve v javnih podjetjih, ki velja za vse pravne osebe, ki v skladu s predpisi opravljajo javne službe ne glede na organizacijsko obliko in ne glede na to, ali so gospodarske javne službe njihova celotna dejavnost ali le njen del. Družba mora, na podlagi SRS 35 in v skladu s splošnimi razkritji po ZGD glede področnih odsekov, izdelati ločene računovodske izkaze po dejavnostih. Poleg izkazov mora družba v skladu s SRS prikazati še: izračunavanje posrednih stroškov za razporejanje na posamezne dejavnosti in sodila, v skladu s katerimi so na posamezne dejavnosti razporejena sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodki in odhodki. POJASNILA POSTAVK V BILANCI STANJA Pod-bilanca stanja prikazuje sredstva in obveznosti do virov sredstev, ki se nanašajo na posamezne dejavnosti. Fizična delitev sredstev na posamezno dejavnost je bila opravljena v letu Opravila jo je v družbi imenovana skupina strokovnjakov s tehničnega področja v sodelovanju s finančnim sektorjem. Delitev sredstev in obveznosti do virov sredstev skupnih dejavnosti pa je opravljena in razporejena na posamezne dejavnosti z dogovorjenimi sodili na dan bilance stanja. Način izračuna sodil je opisan v prilogi 1 in se, glede na predhodno leto, ni spremenil. Višina osnovnega kapitala in kapitalske rezerve sta bila ugotovljena v bilanci stanja na dan in ostajata nespremenjena. Spreminjajo se ostale sestavine kapitala, rezerve in poslovni izid. Zaradi prenizkih cen, ki jih določa država, posluje gospodarska javna služba dobava električne energije tarifnim odjemalcem že vrsto let z izgubo, ki se na nivoju družbe pokriva z dobičkom ostalih dejavnosti. V bilanci stanja na dan , po razporeditvi rezultatov in nespremenjenemu kapitalu, so izkazane terjatve in obveznosti med dejavnostmi, ki izravnavajo pod-bilance dejavnosti in so v bilanci stanja za družbo»konsolidirane«. 89

91 POJASNILA POSTAVK V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA V izkazu poslovnega izida so izkazani prihodki in odhodki posamezne dejavnosti. To so neposredni prihodki in odhodki posamezne dejavnosti, kot tudi prihodki in odhodki splošnih dejavnosti, razporejeni na podlagi dogovorjenih sodil. Sodila za razporejanje prihodkov in odhodkov, sredstev ter obveznosti do virov sredstev skupnih dejavnosti na posamezne dejavnosti: Ključ 1 delež zaposlenih po stanju = št. delavcev v dejavnosti. x 100 število delavcev Ključ 2 delež sedanje vred. opredm. in neopred. osn. sedstev v dejavnosti = sedanja vrednost OS v dejavnosti x 100 sedanja vrednost neopred. in opred. OS Ključ 3 delež celotnih prihodkov v dejav. = prihodki dejavnosti x 100 prihodki Ključ 4 delež porabe materiala = poraba materiala iz skladišča za dejav. x 100 poraba materiala iz skladišča Ključ 6 delež stroškov materiala in storitev v dejavnosti = poraba materiala in storitev v dej. x 100 poraba materiala in storitev Ključ 7 razmerje nabavljene energije = nabavljena energija za dejavnost x 100 nabavljena energija 90

92 Pod-bilance stanja na dan POSTAVKA 1 SODO 3 DOBAVA TO 4 TRŽNE DEJ. 7 SKUPAJ 8 (V 1000 SIT) KLJUČ Sredstva A. Dolgoročna sredstva: I. Ne opredmetena sredstva Dolgoročne premoženjske pravice Dolgoročno odloženi stroški razvijanja Ne opredmetena sredstva, ki se pridobivajo II. Opredmetena osnovna sredstva Zemljišča Zgradbe K-2 3. Oprema K-2 4. Osnovna sredstva, ki se pridobivajo III. Dolgoročne finančne naložbe Naložbe v deleže podjetja v skupini K-1 2. Druge delnice in deleži K-1 IV. Dolgoročne poslovne terjatve Dolgoročne poslovne terjatve do drugih K-1 Skupaj dolgoročna sredstva B. Kratkoročna sredstva: I. Zaloge Material K-4, K-1 II. Kratkoročne finančne naložbe Druga kratkoročna posojila III. Kratkoročne poslovne terjatve Poslovne terjatve do družb v skupini K-3 2. Poslovne terjatve do kupcev K-3 3. Poslovne terjatve do drugih K-3 IV. Denarna sredstva K-3 Skupaj kratkoročna sredstva C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve K-3 Č. Terjatve do drugih dejavnosti SKUPAJ SREDSTVA Izven bilančna evidenca

93 Pod-bilance stanja na dan POSTAVKA 1 SODO 3 DOBAVA TO 4 TRŽNE DEJ. 7 SKUPAJ 8 (V 1000 SIT) KLJUČ Obveznosti do virov sredstev A. Kapital: I. Vpoklicani kapital Osnovni kapital II. Kapitalske rezerve III. Rezerve iz dobička Zakonske rezerve Druge rezerve iz dobička IV. Preneseni čisti dobiček V. Čisti dobiček poslovnega leta Skupaj kapital ( ) B. Rezervacije in dolgoročne PČR Rezervacije K-1 2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve C. Dolgoročne obveznosti I. Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne finančne obveznosti do bank II. Dolgoročne poslovne obveznosti Druge dolgoročne poslovne obveznosti K-1 Č. Kratkoročne obveznosti I. Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti do bank Druge kratkoročne finančne obveznosti K-1 II. Kratkoročne poslovne obveznosti Kratkoročne poslovne obv. do družb v skupini K-6 2. Kratkoročne poslovne obv. do dobaviteljev K-2, K-6 3. Druge kratkoročne poslovne obveznosti K-1 Skupaj obveznosti D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve K-3 E. Obveznosti do drugih dejavnosti SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Izven bilančna evidenca

94 Izkaz poslovnega izida po dejavnostih za leto 2006 POSTAVKA 1 SODO 2 DOBAVA TO 4 TRŽNE DEJ. 7 SKUPAJ 8 1. Čisti prihodki od prodaje K-3 a. na domačem trgu b. na tujem trgu Usredstveni lastni proizvodi in storitve Drugi poslovni prihodki K-2 4. Stroški blaga, materiala in storitev ( ) ( ) ( ) ( ) K-6, K-2 5. Stroški dela ( ) ( ) ( ) ( ) K-1 6. Odpisi vrednosti ( ) (15.596) ( ) ( ) K-2, K-3 7. Drugi poslovni odhodki (72.587) (10.711) (5.133) (88.431) K-1 8. Finančni prihodki iz deležev K-1 9. Finančni prihodki iz danih posojil Finančni prihodki iz poslovnih terjatev K-3 a. od družb v skupini b. od drugih Finančni odhodki iz finančnih obveznosti (88.903) (43.128) - ( ) K-6 a. iz posojil, prejetih od bank ( ) 12. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti (1.011) (17.119) (17.263) (35.393) K Drugi prihodki K Drugi odhodki (16.330) (1.804) (4.920) (23.054) K-1 POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA PRED OBDAVČITVIJO ( ) Davek od dohodka ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA ( ) KLJUČ 93

95 9. Skupina Elektro Primorska

96 V sožitju energij iščemo sinergije.

97

98 9.1. Predstavitev Skupino Elektro Primorska sestavljajo: Elektro Primorska, d. d. kot obvladujoča družba in E3, d.o.o., kot odvisna družba, ki je hkrati obvladujoča družba: - hčerinske družbe Energy 3, d.o.o., v Bosni in Hercegovini z 51 % lastništvom in - pridružene družbe Knešca d.o.o. iz Mosta na Soči s 47,27 % lastništvom. V konsolidacijo sta vključeni matična družba Elektro Primorska d. d. in odvisna družba E3 d.o.o ter Knešca d.o.o., ki se konsolidira kot pridružena družba, po kapitalski metodi. Odvisna družba Energy 3 d.o.o. za konsolidacijo ni pomembna, saj njena sredstva predstavljajo le 0,05 % vrednosti sredstev skupine. V primerljivih podatkih za leto 2005 pa so vključeni tudi izkazi odvisne družbe Energy 3 d.o.o Predstavitev odvisne družbe E3, d.o.o. Družba E3, energetika, ekologija, ekonomija d.o.o. je bila ustanovljena Ustanovitelj in edini družbenik je družba Elektro Primorska, d. d.. Podlaga za ustanovitev družbe je Energetski zakon, po katerem se zahteva pravno ločitev reguliranih od tržnih ter proizvodnih dejavnosti. V letu 2006 je matična družba sprejela sklep o dokapitalizaciji odvisne družbe s stvarnim vložkom. Višina stvarnega vložka je tisoč sit. Predmet dokapitalizacije so bile investicije in zemljišče z objekti in sicer: kogeneracija Martex, solarna elektrarna Erjavčeva v Novi Gorici, solarna elektrarna nadzorništvo Izola in zemljišče in nepremičnine na parcelni številki 615/1 k.o. Nova Gorica. Naziv družbe: E3, energetika, ekologija, ekonomija d.o.o. Skrajšan naziv družbe: E3, d.o.o. Sedež družbe: Nova Gorica, Erjavčeva 24 Davčna številka: Matična številka: Št. transakcijskega računa: Nova KBM, d.d. Družba je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici, št. 1/04504/00. Osnovni kapital družbe: ,00 SIT Lastnik družbe: Elektro Primorska, d. d. 100 % Direktor družbe: mag. Karlo Peršolja Nadzorni svet: David Valentinčič, predsednik Dr. France Križanič, član Dr. Peter Novak, član Odvisna družba: ENERGY 3 d.o.o. 51 % Pridružena družba: KNEŠCA d.o.o. 47,27 % 97

99 E3, d.o.o. je pričela z rednim poslovanjem 1. januarja Dne je pridobila licence za opravljanje energetskih dejavnosti proizvodnje, trgovanja. Znotraj je družba E3 organizirana v tri sektorje, in sicer: sektor za trženje z električno energijo, sektor kogeneracije SPTE in sektor za proizvodnjo iz obnovljivih virov. Družba zaposluje šest delavcev Predstavitev odvisne družbe energy 3 d.o.o je E3, d.o.o. ustanovila in registrirala odvisno družbo Energy 3, energija, ekologija, ekonomija d.o.o. v Mostarju - BIH. Skrajšan naziv odvisne družbe je Energy 3. Družba E3 je večinski 51 %-ni lastnik, soustanovitelj z 49 %-nim deležem je Impro Impex d.o.o. iz Mostarja. Namen ustanovitve odvisne družbe je skupni interes ustanoviteljev za izvedbo projekta vetrnih elektrarn na področju BIH. Naziv družbe: ENEGY 3, energetika, ekologija, ekonomija d.o.o. Skrajšan naziv družbe je: ENERGY 3 d.o.o. Sedež družbe: Mostar, Ul. Husnije Repca b.b., BIH Davčna številka: Matična številka: Št. transakcijskega računa: CBS Banka Družba je vpisana v sodni register pri Vrhovnem sudu federacije BIH Sarajevo, št. Tt-O-249/05. Osnovni kapital družbe: ,00 EUR Lastnik družbe: E3, d.o.o. Nova Gorica 51 % Impro Impex d.o.o. Mostar 49 % Direktor družbe: Miralem Čampara Nadzorni svet: David Valentinčič, predsednik Karlo Peršolja, član Ismet Čampara, član Darko Urek, član Družba že drugo leto posluje z izgubo. Tveganost poslovanja, za katerega je bila ustanovljena, to je proizvodnja vetrne energije, je velika, zato je v letu 2006 matična družba izkazala slabitev te naložbe v višini 40 % vrednosti. Vrednost sredstev družbe Energy 3, preračunanih iz konvertibilne marke po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan , znaša tisoč sit in dosega le 0,05 % vrednosti sredstev skupine Elektro Primorska. Energy 3 je tako za skupino Elektro Primorska nepomembna in izključena iz konsolidacije izkazov skupine. 98

100 Predstavitev pridružene družbe Knešca d.o.o. E3, d.o.o. je v juniju 2006 od Leka d. d. odkupila 23,61 % poslovnega deleža v Knešci d.o.o.. V juliju je družba dokupila še poslovni delež štirih (4) fizičnih oseb, v višini 23,66 %. Za naložbo je skupaj plačala tisoč sit. Naziv družbe: KNEŠCA d.o.o. Proizvodnja električne energije Skrajšan naziv družbe: KNEŠCA d.o.o. Sedež družbe: Kneža 78, Most na Soči Davčna številka: Matična številka: Št. transakcijskega računa: Družba je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici pod št. RC /224. Osnovni kapital družbe: SIT Lastniki družbe: E3, d.o.o. Nova Gorica 47,27 % Peter Šorli,24 % Milan Borovničar 3,54 % Robert Hozjan 3,93 % Vincenc Hozjan 7,97 % Vincenc ml. Hozjan 7,66 % Branko Humar 4,25 % Darij Kenda 7,12 % Željko Kokalj 7,16 % Danko Leban 3,61 % Marko Rejec 4,25 % Direktor družbe: Svet družbe: Vincenc Hozjan Darko Likar Jurij Kuštrin Nikolaj Lesjak Vincenc ml. Hozjan Branko Humar Marko Lipušček E3, d.o.o. ima v primerjavi z ostalimi desetimi (10) posameznimi lastniki pomemben 47,27 %-ni delež v kapitalu Knešce, vendar v svetu še nima svojega predstavnika in s tem pomembnega vpliva na poslovanje niti na upravljanje družbe. Predstavljena je kot pridružena družba in v konsolidiranih izkazih obravnavana po kapitalski metodi v skladu s SRS. 99

101 Aktivnosti v odvisni družbi skupine Elektro Primorska Sektor za trženje družbe E3 Zaradi ugodnejše izravnave odstopanj od dejanskega odjema električne energije je bila E3 vključena v bilančno podskupino Elektro Primorske in je v letu 2006 od nje kupovala električno energijo. Nakup se je vršil skladno s komisijsko pogodbo, sklenjeno med družbama. V letu 2006 je bilo kupljenih in prodanih kwh električne energije kupcem v Italijo, trgovcem v Sloveniji in trem končnim kupcem s skupno 15 odjemnimi mesti na domačem trgu. Za leto 2007 planira družba aktivnosti v zvezi z izgradnjo povezovalnega 110 kv kablovoda RTP Dekani mejni prehod Škofije RTP Žavlje (na italijanski strani) skupaj z italijanskimi partnerji. Poleg te investicije načrtuje družba tudi aktivnosti z nameravano gradnjo poslovno stanovanjskega kompleksa na lokaciji Erjavčeva 24 v Novi Gorici Sektor za kogeneracije so-proizvodnja toplotne in električne energije (SPTE) v družbi E3 Za objekt Martex, ki je bil z dokapitalizacijo prenesen iz matične družbe, je družba E3 pridobila status kvalificiranega proizvajalca ter v letu 2006 proizvedla kwh električne energije in kwh toplotne energije. V letu 2006 je bila uspešno zaključena izgradnja objekta SPTE Kenog. Objekt je bil uspešno priključen na omrežje Družba E3 je za sistem proizvodnje in distribucije daljinske toplote Meblo v letu 2006 pridobila ustrezne licence ter izdelala vse zakonsko predpisane akte, potrebne za poslovanje sistemov daljinskega ogrevanja in sistem prevzela v upravljanje. Z vsemi porabniki so bile sklenjene pogodbe o dobavi toplotne energije. Obnovljen je bil del vročevodnega omrežja in izvedena nujna vzdrževalna dela na sistemu. Za celoten kompleks je bila izdelana strateška študija ocene energetskega potenciala ter ekonomičnosti izgradnje so-proizvodnje v sistemu daljinskega ogrevanja. V sektorju so-proizvodnje toplote in električne energije načrtuje družba za leto 2007 izgradnjo kogeneracije Meblo, toplovoda Meblo Vročevod in navezavo za relacijo kotlovnica Vodi Gorica do objekta Telekom Sektor za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v družbi E3 in Energy 3 Družba E3 je nadaljevala vodenje del na projektu izgradnje vetrnih elektrarn na Volovji rebri, ki ga financira matična družba. Projekt je pridobil okolje varstveno soglasje, ki pa še ni pravnomočno je Elektro Primorska pridobila tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo devetindvajsetih (29) vetrnih elektrarn. Skupaj z bosanskim partnerjem je E3 ustanovila družbo Energy 3 v Mostarju. Od ustanovitve so potekale aktivnosti za začetek gradnje polja vetrnih elektrarn. Pridobljena so bila že nekatera soglasja (urbanistično, okoljevarstveno, načelno soglasje za priključek). Potrebno bo izdelati še tehnične projekte za vetrno polje, priključni 110 kv daljnovod in razdelilne transformatorske postaje. V letu 2006 je E3 nadaljevala aktivnosti tudi na tem projektu. Male foto napetostne elektrarne so zgrajene na strehi upravne stavbe v novi Gorici in na strehi nadzorništva Izola. V letu 2006 so z dokapitalizacijo prenesene med sredstva E3. Podatki o trenutni proizvodnji solarne energije ter drugi podatki, značilni za delovanje foto napetostne elektrarne, so predstavljeni na internetni strani tako, da se podatki avtomatično osvežujejo in predstavljajo delovanje elektrarne. Sektor za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov planira v letu 2007 nadaljevanje aktivnosti in sodelovanje pri gradnji vetrnih elektrarn na Volovji rebri ter postavitev štirih (4) malih vetrnih elektrarn moči 3,5 kw. V sklopu postavitve male vetrne elektrarne na eni lokacije, je planiran tudi pilotski projekt testiranja hranilnika energije. 100

102 Za leto 2007 se na stavbi Elektro Primorske na nadzorništvu Dekani načrtuje postavitev male foto napetostne elektrarne, predvidene moči 15 kw Kazalniki v skupini Elektro Primorska TEMELJNI KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA (VLAGANJA) Vsebinsko opredeljujejo razmerja med obveznostmi do virov sredstev, zato z njimi ugotavljamo strukturo financiranja sredstev, hkrati pa nam izražajo stopnjo finančne neodvisnosti. 1. Stopnja lastniškosti financiranja - kapital / obveznosti do virov sredstev 2. Stopnja dolgoročnosti financiranja - kapital, dolgoročni dolgovi in dolgoročne rezervacije / obveznosti do virov sredstev ,733 0,780 0,813 0,831 0,850 0,865 TEMELJNI KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA (NALOŽBENJA) S temi kazalniki ugotavljamo, kam je skupina Elektro Primorska vlagala svoja sredstva in kakšno strukturo sredstev ima, glede na ta vlaganja. 1. Stopnja osnovnosti investiranja - osnovna sredstva / sredstva 2. Stopnja finančnosti investiranja - dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe / sredstva 3. Stopnja dolgoročnosti investiranja - osnovna sredstva, dolgoročne finančne naložbe in dolgoročne poslovne terjatve / sredstva ,849 0,859 0,864 0,008 0,005 0,006 0,857 0,865 0,871 TEMELJNI KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA S temi kazalniki pokažemo, kako so financirane posamezne skupine sredstev in kako je skupina Elektro Primorska sposobna pokriti svoje kratkoročne finančne obveznosti. 1. Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev - kapital / osnovna sredstva 2. Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient) - likvidna sredstva / kratkoročne obveznosti 3. Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient) - likvidna sredstva in kratkoročne terjatve / kratkoročne obveznosti 4. Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient) - kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti ,864 0,908 0,941 0,052 0,044 0,004 0,808 0,810 0,896 0,853 0,899 0,

103 TEMELJNI KAZALNIK GOSPODARNOSTI Kazalnik gospodarnosti poslovanja pove, da je izid iz poslovanja družb v skupini pozitiven. 1. Koeficient gospodarnosti poslovanja - poslovni prihodki / poslovni odhodki 2. Koeficient celotne gospodarnosti - prihodki / odhodki ,029 1,017 1,029 1,029 1,017 1,030 TEMELJNI KAZALNIK DOBIČKONOSNOSTI Z analizo kazalnika dobičkonosnosti ugotavljamo, da je poslovanje skupine zaradi pozitivnega poslovnega izida rentabilno. 1. Čista dobičkonosnost prihodkov - čisti poslovni izid / prihodki od prodaje 2. Koeficient čiste donosnosti sredstev - čisti poslovni izid / povprečna sredstva 3. Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala - čisti poslovni izid / povprečni kapital (brez čistega izida poslovnega leta) 4. Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala - izplačane dividende / povprečni osnovni kapital ,029 0,016 0,031 0,019 0,012 0,022 0,027 0,012 0,028 0,007 0,021 0, Računovodsko poročilo skupine Elektro Primorska Splošna pojasnila in razkritja Računovodske usmeritve, opisane pri delniški družbi Elektro Primorska, veljajo tudi za skupino Elektro Primorska. V nadaljevanju navajamo le tiste informacije, ki so pomembne za razkritja in za sestavo konsolidiranih izkazov. Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni po določilih Zakona o gospodarskih družbah in v skladu z novimi slovenskimi računovodskimi standardi (SRS 2006), ter upoštevaje mednarodne računovodske standarde (MRS). V konsolidacijo sta vključeni matična družba Elektro Primorska d. d. in odvisna družba E3, d.o.o. ter Knešca d.o.o., ki se konsolidira po kapitalski metodi kot pridružena družba. Odvisna družba Energy 3 d.o.o. za konsolidacijo ni pomembna, saj njena sredstva predstavljajo le 0,05 % sredstev skupine. V primerljivih podatkih za leto 2005 pa so vključeni tudi izkazi odvisne družbe Energy 3 d.o.o.. Konsolidirane računovodske izkaze sestavljajo: konsolidirana bilanca stanja, konsolidiran izkaz poslovnega izida, konsolidiran izkaz finančnega izida, konsolidiran izkaz gibanja kapitala in pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom. Družbe v skupini Elektro Primorska so zavezane za individualni način ugotavljanja davka od dohodkov pravnih oseb. 102

104 V skupinskih izkazih je skupina Elektro Primorska predstavljena tako, kot bi obravnavali eno samo družbo. Skupinski računovodski izkazi so sestavljeni na podlagi izvirnih računovodskih izkazov družb, z ustreznimi konsolidacijskimi popravki, ki niso predmet knjiženja v računovodskih razvidih upoštevanih družb. Konsolidirani izkazi so sestavljeni na podlagi popolnega uskupinjevanja za družbi Elektro Primorska, d. d. in E3, d.o.o. ter vključujejo kapitalsko metodo uskupinjevanja za družbo Knešca d.o.o.. Konsolidirani popravki se nanašajo na: finančne naložbe obvladujoče družbe in kapital odvisne družbe, medsebojne terjatve in obveznosti, medsebojne prihodke in odhodke, prilive in odlive ter povečanje naložbe v pridruženo družbo in povečanje finančnih prihodkov iz naslova deleža v naložbi Konsolidirani računovodski izkazi Konsolidirana bilanca stanja na dan 31. decembra 2006 Pojasnilo Sredstva A. Dolgoročna sredstva: I. Ne opredmetena sredstva Dolgoročne premoženjske pravice Dolgoročno odloženi stroški razvijanja Ne opredmetena sredstva, ki se pridobivajo II. Opredmetena osnovna sredstva Zemljišča Zgradbe Oprema Osnovna sredstva, ki se pridobivajo III. Dolgoročne finančne naložbe Naložbe v deleže podjetja v skupini Druge delnice in deleži Druga dolgoročna posojila IV. Dolgoročne poslovne terjatve Dolgoročne poslovne terjatve do drugih Skupaj dolgoročna sredstva B. Kratkoročna sredstva: I. Zaloge Material II. Kratkoročne finančne naložbe Druga kratkoročna posojila III. Kratkoročne poslovne terjatve Poslovne terjatve do kupcev Poslovne terjatve do drugih IV. Denarna sredstva Skupaj kratkoročna sredstva C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve SKUPAJ SREDSTVA Izven bilančna evidenca

105 Konsolidirana bilanca stanja na dan 31. decembra 2006 Pojasnilo Obveznosti do virov sredstev A. Kapital I. Vpoklicani kapital Osnovni kapital II. Kapitalske rezerve III. Rezerve iz dobička Zakonske rezerve Druge rezerve iz dobička IV. Presežek iz prevrednotenja V. Preneseni čisti dobiček VI. Čisti dobiček poslovnega leta VII. Kapital manjšinskega lastnika Skupaj kapital B. Rezervacije in dolgoročne PČR Rezervacije Dolgoročne pasivne časovne razmejitve C. Dolgoročne obveznosti I. Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne finančne obveznosti do bank II. Dolgoročne poslovne obveznosti Druge dolgoročne poslovne obveznosti Č. Kratkoročne obveznosti I. Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti do bank Druge kratkoročne finančne obveznosti II. Kratkoročne poslovne obveznosti Kratkoročne poslovne obv. do dobaviteljev Druge kratkoročne poslovne obveznosti Skupaj obveznosti D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Izven bilančna evidenca Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi. 104

106 Konsolidiran izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. decembra 2006 Pojasnilo Čisti prihodki od prodaje a. na domačem trgu b. na tujem trgu Usredstveni lastni proizvodi in storitve Drugi poslovni prihodki Stroški blaga, materiala in storitev 11 ( ) ( ) 5. Stroški dela 11 ( ) ( ) 6. Odpisi vrednosti 11 ( ) ( ) 7. Drugi poslovni odhodki 11 (89.673) (43.412) 8. Finančni prihodki iz deležev Finančni prihodki iz danih posojil Finančni prihodki iz poslovnih terjatev Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 13 (19.560) (1.190) 12. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 13 ( ) (99.765) a. iz posojil, prejetih od bank ( ) (99.765) 13. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 13 (38.162) (79.260)) 14. Drugi prihodki Drugi odhodki 15 (23.054) (32.534) POSLOVNI IZID SKUPINE ZA OBRAČUNSKO OBDOBJE PRED OBDAVČITVIJO Davek od dohodka 16 (74.613) (28.573) ČISTI POSLOVNI IZID V SKUPINI ZA OBRAČUNSKO OBDOBJE ČISTI POSLOVNI IZID SKUPINE ČISTI POSLOVNI IZID MANJŠINSKEGA LASTNIKA - (1.713) Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi. 105

107 Konsolidiran izkaz denarnega toka za leto, končano 31. decembra 2006 Pojasnilo A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU 1. Prejemki pri poslovanju a. Prejemki od prodaje proizvodov in storitev b. Drugi prejemki pri poslovanju Izdatki pri poslovanju ( ) ( ) a. Izdatki za nakup materiala in storitev ( ) ( ) b. Izdatki za plače in deleže zaposlencev v dobičku ( ) ( ) c. Izdatki za dajatve vseh vrst ( ) ( ) d. Drugi izdatki pri poslovanju (.265) (31.830) 3. Prebitek prejemkov pri poslovanju B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU 4. Prejemki pri naložbenju a. Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku b. Prejemki od odtujitve opred. osnovnih sredstev Izdatki pri naložbenju ( ) ( ) a. Izdatki za pridobitev ne opred. dolgoroč. sredstev (1.650) ( ) b. Izdatki za pridobitev opredmet. dolgoroč. sredstev ( ) ( ) c. Izdatki za pridobitev dolgoroč. finančnih naložb Prebitek izdatkov pri naložbenju ( ) ( ) 7. Prebitek izdatkov pri poslovanju in naložbenju (61.862) (55.956) C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU 8. Prejemki pri financiranju a. Prejemki od dobljenih dolgoročnih posojil b. Prejemki od dobljenih kratkoročnih posojil Izdatki pri financiranju ( ) ( ) a. Izdatki za dane obresti ( ) ( ) b. Izdatki iz naslova rezervacij (3.113) (4.981) c. Izdatki za odplačila dolgoročnih posojil ( ) ( ) d. Izdatki za odplačila kratkoročnih posojil ( ) ( ) e. Izdatki za izplačila dividend ( ) ( ) 10. Prebitek prejemkov pri financiranju Celotni prebitek prejemkov Č. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV X. Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov Y. DENARNI IZID V OBDOBJU Končno stanje denarnih sredstev na dan Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi. 106

108 Konsolidiran izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2005 Osnovni kapital Kapitalske rezerve Zakonske rezerve Druge rezerve Iz dobička Preneseni čisti poslovni izid Čisti dobiček poslovnega leta Splošni prevrednot. popravek kapitala Posebni prevrednot. popravek kapitala I/1 II/1 II/2 III IV V/1 V/2 VI A. Stanje B. Premiki v kapital a. vnos vpoklicanega kapitala b. vnos čistega poslovnega izida (1.713) poslovnega leta 2005 C. Premiki v kapitalu ( ) a. razporeditev čistega dobička / izgube ( ) poslovnega leta 2005 po sklepu uprave in s soglasjem nadzornega sveta b. razporeditev čistega dobička preteklega leta Kapital manjšin. lastnika ( ) Č. Premiki iz kapitala ( ) 0 0 (13.972) 0 ( ) a. izplačilo dividend ( ) ( ) b. zmanjšanje posebnega prevrednotovalnega (13.972) 0 (13.972) popravka za slabitev dolgoročnih finančnih naložb D. Stanje E. Učinek prehoda na SRS ( ) (13.032) (2.247) ( ) ( ) 0 ( ) F. Učinek spremembe računovodske usmeritve ( ) ( ) G. Stanje Skupaj kapital 107

109 Konsolidiran izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2006 Osnovni kapital Kapitalske rezerve Zakonske rezerve Druge rezerve iz dobička Preneseni čisti poslovni izid Čisti dobiček poslovnega leta Kapital manjšinskega lastnika I/1 II III/1 III/2 V VI A. Stanje B. Izvzem iz konsolidacije (45.244) (43.462) C. Premiki v kapital a. vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta Č. Premiki v kapitalu ( ) 0 0 a. razporeditev čistega dobička poslovnega leta ( ) 0 0 po sklepu uprave in s soglasjem nadzornega sveta b. razporeditev čistega dobička preteklega leta ( ) 0 0 D. Premiki iz kapitala ( ) 0 0 ( ) a. izplačilo dividend ( ) 0 0 ( ) E. Stanje Bilančni dobiček Skupaj kapital Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi. 108

110 Konsolidirana bilanca stanja V skladu s SRS 24, ki je povezan z zakonskimi določili o obsegu podatkov v bilanci stanja, so bili upoštevani vrstni red ter obvezna razčlenitev postavk sredstev in obveznosti do virov sredstev za velika podjetja, pri čemer so bila upoštevana tudi določila SRS, ki opredeljujejo konsolidiranje bilanc stanja za zunanje poslovno poročanje. Konsolidirana bilanca stanja vključuje sredstva in obveznosti do virov sredstev matične družbe Elektro Primorska, d. d. in odvisne družbe E3, d.o.o.. V primerljivih podatkih za leto 2005 pa so vključeni tudi izkazi odvisne družbe Energy 3 d.o.o.. Zaradi konsolidiranja je bilo za leto 2006 iz vseh sredstev in obveznosti do virov sredstev skupine Elektro Primorska izvzeto tisoč sit. 1. Dolgoročna sredstva Med izkazanimi dolgoročnimi sredstvi skupine Elektro Primorska so: Ne opredmetena sredstva Opredmetena osnovna sredstva Dolgoročne finančne naložbe Dolgoročne poslovne terjatve Skupaj Ne opredmetena sredstva Ne opredmetena sredstva v celoti pripadajo matični družbi. Med njimi so odloženi stroški razvojnih študij in pravice uporabe tako počitniških objektov in zemljišč, kot tudi uporaba prostora v objektu transformatorske postaje. Tabela prikazuje spremembe ne opredmetenih sredstev v letu Odloženi str. razvojnih študij Pravice Študije v pridobivanju Skupaj Nabavna vrednost Stanje Povečanja med letom Prenosi med sredstvi ( ) (30.829) ( ) Zmanjšanja v letu (46.370) (44.851) ( ) ( ) Stanje Popravki vrednost Stanje Amortizacija v letu Prenosi med sredstvi (63.952) (63.952) Zmanjšanja v letu (14.800) Prevrednotenja Stanje Neodpisana vrednost Neodpisana vrednost

111 Povečanje vrednosti ne opredmetenih sredstev predstavljajo nakupi razvojnih študij v višini tisoč sit, zmanjšanja pa so aktiviranja na ne opredmetena in na opredmetena osnovna sredstva, ter prenosi študij in pravic med osnovna sredstva. Med izločitvami je tudi za tisoč sit vrednosti, ki je bila predmet dokapitalizacije odvisne družbe in izločitev ne opredmetenih sredstev družbe Energy 3 d.o.o., v višini tisoč sit, ki so bila v letu 2005 vključena v konsolidacijo. Prevrednotenje študij v pridobivanju v višini tisoč sit, se nanaša na oblikovanje popravkov vrednosti za študije v zvezi z načrtovano izgradnjo vetrnih elektrarn v višini tisoč sit in razvojne študije kogeneracije v Novi Gorici v višini tisoč sit, ki je tudi izločena iz evidenc. Razvojne študije se izkazujejo po nabavnih vrednostih in se v letu 2006 prenašajo v stroške študij in ne v stroške amortizacije. Odpisujejo se še vedno v višini 20 % na leto, glede na njihovo dobo koristnosti, ki za ta sredstva traja pet let. Posamezne knjigovodske vrednosti ne opredmetenih sredstev niso pomembne za konsolidirane računovodske izkaze kot celoto. Skupina družb nima ne opredmetenih sredstev z omejeno lastninsko pravico Opredmetena osnovna sredstva Spremembe v opredmetenih osnovnih sredstvih skupine v letu 2006 kaže naslednja tabela: 2006 Zemljišča Zgradbe Oprema Osn. sred, ki se pridobivajo in predujmi Skupaj opredmetena osnovna sredstva Nabavna vrednost Stanje Povečanja v letu Prenosi med sredstvi Dokapitalizacija Zmanjšanja v letu (71.746) ( ) ( ) ( ) ( ) Stanje Popravki vrednosti Stanje Amortizacija v letu Prenosi med sredstvi Zmanjšanja v letu - ( ) ( ) (5.378) ( ) Prevrednotenje Stanje Neodpisana vrednost Stanje Stanje % opredmetenih osnovnih sredstev skupine pripada matični družbi Elektro Primorska. Opredmetena osnovna sredstva skupine so se zaradi novih nabav v letu 2006 povečala za tisoč sit. 92 % vrednosti povečanja pripada matični družbi. Matična družba je v letu 2006 realizirala plan investicij 113 % to je za tisoč sit in za realizacijo najela za tisoč sit dolgoročnih posojil. Odvisna družba je v letu 2006 dokončala investicije v so-proizvodnjo toplote in elektrike v objektu Meblo in Kenog, za izgradnjo in investicije je v letu 2006 pridobila posojilo Sklada za malo gospodarstvo Goriške v višini tisoč sit. Zmanjšanje vrednosti osnovnih sredstev so izločitve oziroma demontaže objektov v višini neodpisane vrednosti tisoč sit. Med izločitvami osnovnih sredstev je zemljišče v višini tisoč sit in neodpisana vrednost objektov v višini tisoč sit, ki so predmet dokapitalizacije odvisne družbe. 110

112 Popravki vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev so se v letu 2006 povečali za obračunano amortizacijo v višini tisoč sit. Zmanjšanja osnovnih sredstev, ki se pridobivajo, so aktiviranja na osnovna sredstva in izločitve zaradi dokapitalizacije odvisne družbe z investicijami v solarno elektrarno Nova Gorica in Izola, v višini tisoč sit. Prevrednotenje osnovnih sredstev, ki se pridobivajo, se nanaša na oblikovanje popravkov investicij za izgradnjo vetrnih elektrarn v višini 130 tisoč sit in na oblikovanje in izločitev kogeneracije v Novi Gorici v višini tisoč sit. Skupina Elektro Primorska nima osnovnih sredstev, pridobljenih z leasing pogodbami. Nobeno osnovno sredstvo ni pod hipoteko, niti ni dano kot jamstvo Dolgoročne finančne naložbe V skladu s SRS 3, ki obravnava finančne naložbe, so le te razvrščene v skupino drugih dolgoročnih finančnih naložb izmerjenih po nabavni vrednosti. Zaradi konsolidacije je v skupini Elektro Primorska iz dolgoročnih finančnih naložb v izkazih izločeno za tisoč sit vrednosti. To je izločitev naložbe Elektro Primorske, d. d. v kapital E3, d.o.o. v višini tisoč sit in povečanje naložbe v pridruženo družbo Knešca d.o.o. v višini tisoč sit, kar pomeni 47,27 %-ni delež v čistem dobičku pridružene družbe, zaradi uporabe kapitalske metode. Dolgoročne finančne naložbe skupine Elektro Primorska sestavljajo naložbe matične družbe v deleže in delnice drugih družb v višini tisoč sit in naložbe odvisne družbe E3, d.o.o. v njeni odvisni družbi Energy 3 d.o.o. in Knešca d.o.o. v skupni višini tisoč sit. Naložba v Energy 3 d.o.o. je zaradi nepomembnosti v skupini Elektro Primorska v letu 2006 izključena iz konsolidacije, pridružena družba Knešca d.o.o. pa izkazana po kapitalski metodi. 111

113 Naložbe skupine so: Naložbe v deleže družb v skupini: Energy 3 d.o.o Knešca d.o.o Oslabitev naložbe Energy 3 d.o.o. (19.560) - - Prevrednotenje naložbe Knešca d.o.o Skupaj Druge delnice in deleži: Informatika Maribor Bača Podbrdo Splošna banka Koper Zavarovalna skupnost Triglav A banka - Vipa Nova Gorica Primorski tehnološki park Eldom Ljubljana Stelkom d.o.o. Ljubljana Tehnološki center za pretvarjanje energije Pigal d.o.o Prevrednotenje naložbe Splošne banke Koper Oslabitev naložbe Bača Podbrdo (8.456) (8.456) (8.456) Oslabitev naložbe Zavarovalne skupnosti Triglav (6.930) (6.930) (6.930) Oslabitev naložbe Eldom (154) (154) (154) Oslabitev naložbe Stelkom d.o.o. (1.488) (1.488) (1.488) (17.028) (17.028) (17.028) Skupaj Druga dolgoročna posojila: LB Tolmin, Idrija Skupaj Skupaj dolgoročne finančne naložbe Delnice Splošne banke Koper so bile v letu 2004 prevrednotene za tisoč sit. Ker delnice ne kotirajo več na borzi, smo jih, glede na spremembo računovodske usmeritve izkazovanja finančnih naložb po nabavni vrednosti, prevrednotili po stanju in odpravili krepitev, za enako višino se je znižal tudi prevrednotovalni popravek kapitala 1.4. Dolgoročne poslovne terjatve Dolgoročne poslovne terjatve so terjatve matične družbe v višini tisoč sit in predstavljajo terjatve do kupcev stanovanj, s katerimi so bile sklenjene prodajne pogodbe na osnovi določil stanovanjskega zakona in sredstva za vzdrževanje objektov, ki jih glede na stanovanjski zakon združuje pri upravljalcih objektov. 112

114 2. Kratkoročna sredstva Kratkoročna sredstva skupine so: Zaloge Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročne poslovne terjatve Denarna sredstva Skupaj Zaloge Vse zaloge pripadajo matični družbi. Predstavlja jih material, namenjen za vzdrževanje in gradnjo elektroenergetskih objektov, zaloge hrane v obratu družbene prehrane ter drobni inventar, ki ne presega vrednosti 100 evrov. Med zalogami je vodena tudi zaščitna oprema in drobno orodje, z dobo trajanja več kot leto dni in vrednostjo do 500 evrov. Ob izdaji v uporabo se ta oprema vodi izven bilančno po posameznem uporabniku. Zaloge se izvirno vrednotijo po nabavni ceni, poraba zalog pa se obračunava po metodi drsečih povprečnih cen Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročne finančne naložbe predstavlja odobreno kratkoročno posojilo družbi ATC Kanin po pogodbi, za odplačilo dolga iz terjatev električne energije in uporabe omrežja matične družbe Kratkoročne poslovne terjatve V skupini Elektro Primorska so bile medsebojne poslovne terjatve v višini tisoč sit pobotane z medsebojnimi kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi. Kratkoročne poslovne terjatve skupine Elektro Primorska predstavljajo 88 % kratkoročnih sredstev in so se v primerjavi s preteklim letom povečale za tisoč sit oziroma 17 %. Povečanje vrednosti terjatev je posledica večjega števila kupcev v skupini in sicer gospodinjskih odjemalcev in več merilnih mest upravičenih odjemalcev. Med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami v skupini Elektro Primorska predstavljajo terjatve matične družbe 83 %, to je tisoč sit in so pojasnjene v letnem poročilu Elektro Primorske. Kratkoročne terjatve odvisne družbe E3 znašajo tisoč sit in 71 % je kratkoročnih terjatev do kupcev iz Italije. 80 % terjatev družbe E3, d.o.o. je ne zapadlih, 20 % pa zapadlih do 30 dni. Med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami do drugih v višini tisoč sit je največji del terjatev za vstopni DDV v višini tisoč sit in sicer razlika med vstopnim in obračunanim DDV in DDV, ki bo priznan v naslednjih davčnih obdobjih. 113

115 2.4. Denarna sredstva Med denarnimi sredstvi je dobro imetje pri bankah na transakcijskih in deviznih računih družb v skupini. Stanja na deviznih računih so preračunana v tolarje na dan po srednjem tečaju Banke Slovenije. 3. Aktivne časovne razmejitve Med aktivnimi časovnimi razmejitvami skupine Elektro Primorska je tisoč sit prejetih računov za stroške poslovnega leta 2007, tisoč sit pa predstavlja DDV v prejetih avansih. V letu 2006 so vsi računi matične družbe za prodano energijo v decembru 2006 evidentirani med terjatvami iz poslovanja leta, med tem ko so bili v letu 2005 računi za prodano električno energijo, ki so se nanašali na december 2005, evidentirani med terjatvami do kupcev v januarju Izven bilančna evidenca Skupina Elektro Primorska vodi izven bilančno evidenco drobnega inventarja z dobo trajanja več kot leto dni in se ob prenosu v uporabo 100 % odpisuje. Evidenco vodi po posamezni zadolženi osebi. Na premoženju skupine ni zastavnih pravic niti hipotek. 5. Kapital Skupina Elektro Primorska ima v kapitalu: osnovni kapital, kapitalske rezerve, zakonske rezerve, druge rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let in čisti dobiček poslovnega leta Osnovni kapital Kapitalske rezerve Zakonske rezerve Druge rezerve iz dobička Presežek iz prevrednotenja Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let Čisti dobiček poslovnega leta Kapital manjšinskega lastnika Skupaj

116 Kapital skupine Elektro Primorska znaša tisoč sit in je manjši za delež manjšinskega lastnika, glede na to, da se v letu 2006 ne konsolidira več odvisna družba Energy 3 d.o.o.. Izkaz gibanja kapitala prikazuje spremembe v kapitalu za leto 2005 in Na dan je višina kapitala skupine nižja za tisoč sit in sicer: zaradi prehoda na SRS 2006 in oblikovanja rezervacij za odpravnine, jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči v višini tisoč sit, zaradi prehoda na SRS 2006 in vrednotenja finančnih naložb matične družbe po nabavni vrednosti za tisoč sit in zaradi spremembe računovodske ocene matične družbe, v višini tisoč sit in izkazovanja odloženih prihodkov iz leta 2004 in 2005 za subvencije za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev. Za oblikovanje rezervacij in dolgoročno odloženih prihodkov je skupina Elektro Primorska porabila preneseni čisti dobiček preteklih let v višini tisoč sit, čisti dobiček poslovnega leta v višini in druge rezerve v višini tisoč sit. Za prevrednotenje finančnih naložb pa je odpravila presežek iz prevrednotenja v višini tisoč sit. V letu 2006 sta družbi v skupini poslovali pozitivno in ustvarili čisti poslovni izid v višini tisoč sit, skupaj z deležem v čistem poslovnem izidu pridružene družbe Knešca d.o.o. pa je poslovni izid skupine tisoč sit. 6. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Na dan je imela družba Elektro Primorska 512 zaposlenih. Zato je oblikovala dolgoročne rezervacije po SRS 10. To so rezervacije za odpravnine, jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči, po stanju na dan , glede na poročilo o izračunu rezervacij za dolgoročne zaslužke zaposlencev, ki ga je pripravila pooblaščena aktuarka. Izračun je znašal tisoč sit. Dolgoročne rezervacije se zmanjšujejo neposredno za stroške, za katerih kritje so bile oblikovane, oblikujejo pa za razlike po poročilu o izračunu na dan tekočega leta. 1. Rezervacije Rezervacije za odpravnine Rezervacije za jubilejne nagrade Rezervacije za solidarnostne pomoči Učinki prehoda SRS Oblikovanje Črpanje (4.600) (24.443) (2.559) (31.602) Stanje Skupaj 115

117 2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve Brezplačno pridobljena osnovna sredstva Povprečni stroški priključevanja Sofinanciranja izgradnje objektov Odloženi prihodki subvencij Odškodninski zahtevki Popravek Stanje Oblikovanje Črpanje (21.017) (21.278) (995) - - (43.290) Stanje Skupaj V letu 2006 je v skupini družb samo matična družba oblikovala dolgoročne pasivne časovne razmejitve za brezplačne pridobitve energetskih objektov pravnih in fizičnih oseb, sofinanciranje izgradnje energetskih objektov in povprečne stroške priključevanja. V letu 2006 je matična družba oblikovala tudi dolgoročne pasivne časovne razmejitve za odložene prihodke iz naslova subvencij za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije od leta 2004 do Na podlagi izračuna presežka po letih je družba, po stanju na dan , izkazala tisoč sit odloženih prihodkov subvencij za leti 2004 in 2005 in oblikovala tudi del dolgoročnih razmejitev za izvzete prihodke leta 2006 v višini tisoč sit, ki se bodo predvidoma črpali po letu Dolgoročne pasivne časovne razmejitve je matična družba oblikovala tudi v višini tisoč sit ocenjenih odškodninskih zahtevkov, ki so vloženi proti družbi. Črpanje dolgoročnih razmejitev brezplačno prevzetih osnovnih sredstev in sofinanciranja izgradnje objektov v višini tisoč sit je letna amortizacija, ki je obračunana od posameznega brezplačno prevzetega ali v deležu sofinanciranega osnovnega sredstva. Povprečni stroški priključevanja se črpajo s stopnjo 3,33 %, ki odgovarja povprečni stopnji amortizacije energetskih objektov. Skupina ima oblikovane vse dolgoročne rezervacije v višini tisoč sit pri matični družbi, kjer so tudi natančneje opisane. 7. Dolgoročne obveznosti Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti Skupaj Med dolgoročnimi obveznostmi so obveznosti do bank za prejeta posojila za investicije v višini tisoč sit tisoč sit so obveznosti odvisne družbe za brez obrestno posojilo Sklada za malo gospodarstvo Goriške, ostalo so obveznosti matične družbe za posojila, namenjena investiranju, ki zapadejo v plačilo najkasneje do novembra Obrestne mere najetih posojil imajo fiksno obrestno mero pod 4 % ali enomesečni euribor z maržo banke do 0,4 %. Med dolgoročnimi poslovnimi obveznostmi skupine pa izkazuje samo matična družba dolgoročni predujem in oblikovani lastni sklad prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene, ki so imeli ob pristopu k prostovoljnemu pokojninskemu zavarovanju manj kot pet let do upokojitve in jih Kapitalska družba ni sprejela v svoj pokojninski načrt. Ob upokojitvi teh zaposlenih se iz sklada izplačajo tako oblikovana sredstva. 116

118 8. Kratkoročne obveznosti Kratkoročne obveznosti so v skupini Elektro Primorska pobotane s kratkoročnimi terjatvami in sicer v višini tisoč sit Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti do bank Obveznosti za izplačilo dividend Skupaj Kratkoročne poslovne obveznosti Obveznosti do dobaviteljev Obveznosti do delavcev Obveznosti do države in drugih institucij Obveznosti za predujme Druge obveznosti Skupaj Skupaj kratkoročne obveznosti V primerjavi s preteklim letom so se kratkoročne obveznosti povečale za 18 %, kar sicer pomeni tisoč sit. Za tisoč sit so se povečale finančne obveznosti iz kratkoročnega dela dolgoročnih posojil, vse za potrebe matične družbe, ostale poslovne obveznosti v skupini Elektro Primorska pa so narasle za tisoč sit, največ obveznosti do dobaviteljev za tisoč sit ali 17 %. 9. Pasivne časovne razmejitve Med kratkoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami so izkazani kratkoročno odloženi prihodki matične družbe za subvencije odkupa električne energije od kvalificiranih proizvajalcev, izračunani v višini tisoč sit, ki se bodo predvidoma črpali v letu 2007, glede na nakup električne energije od teh proizvajalcev Konsolidiran izkaz poslovnega izida Pri konsolidiranem izkazu poslovnega izida se poleg ostalih SRS upoštevajo še določila, ki opredeljujejo konsolidiranje izkazov poslovnega izida za zunanje poslovno poročanje. Za potrebe sestave konsolidiranega izkaza poslovnega izida za leto 2006 je bilo izvzetih tisoč sit prihodkov in tisoč sit odhodkov. Razlika izvzema je tisoč sit večji rezultat skupine za 47,27 % delež v čistem dobičku pridružene družbe Knešca d.o.o.. 117

119 10. Poslovni prihodki Čisti prihodki od prodaje Usredstveni lastni proizvodi in storitve Drugi poslovni prihodki Skupaj Zaradi konsolidacije je bilo iz poslovnih prihodkov izvzetih tisoč sit čistih prihodkov od prodaje. Skupina Elektro Primorska je v letu 2006 realizirala za tisoč sit več poslovnih prihodkov kot v preteklem letu, to pomeni, da so se poslovni prihodki povečali za 6 %. 84 % poslovnih prihodkov v skupini, kar pomeni tisoč sit, je ustvarila obvladujoča družba na domačem trgu, preostalih 16 % pa odvisna družba predvsem s prodajo v evropsko skupnost v višini tisoč sit. 11. Poslovni odhodki Poslovne odhodke predstavljajo stroški, evidentirani po naravnih vrstah, kot so nakup električne energije, material in storitve, stroški dela, odpisi vrednosti in drugi poslovni odhodki. Iz poslovnih odhodkov je zaradi konsolidiranja izvzeto tisoč sit poslovnih odhodkov in sicer tisoč sit vrednosti električne energije, tisoč sit stroškov storitev in 71 tisoč sit drugih poslovnih odhodkov Nabavna vrednost električne energije Stroški materiala in storitev Stroški dela Odpisi vrednosti Drugi poslovni odhodki Skupaj Poslovni odhodki v skupini Elektro Primorska so višji od leta 2005 za tisoč sit, kar pomeni 5 %. Največji porast, tisoč sit, ima vrednost nakupa električne energije, nato ji sledijo stroški dela in odpisi vrednosti. Porast drugih poslovnih odhodkov je na račun oblikovanih rezervacij za odpravnine, jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči, za skupino skupaj tisoč sit. Med odhodki skupine Elektro Primorska so tudi stroški sejnin nadzornih svetov družb, ki so v letu 2006 znašali tisoč sit. Po individualnih pogodbah je v skupini Elektro Primorska 6 zaposlenih. Uprava matične družbe ima enega člana, ki je v letu 2006 prejel tisoč sit skupnih prejemkov, v odvisni družbi je direktor zunanji sodelavec, ki je v letu 2006, po pogodbi o delu, prejel tisoč sit. Članu uprave in zaposlenim na podlagi individualnih pogodb, družbe niso odobrile nobenega posojila, niti dale poroštva za njihove obveznosti. Amortizacija je v skupini obračunana v višini tisoč sit tisoč sit jo pripada matični družbi, tisoč sit pa odvisni družbi. 99,6 % odpisov vrednosti pripada matični družbi in v njenem letnem poročilu so tudi natančneje opisani. 118

120 Analiza stroškov po funkcionalnih skupinah Proizvajalni stroški Stroški prodaje Stroški uprave Skupaj Nabavna vrednost p. blag Stroški mat. in surovin Stroški storitev Stroški dela Amortizacija Drugi poslovni stroški Skupaj Finančni prihodki Zaradi konsolidacije v skupini je izvzetih tisoč sit finančnih prihodkov iz naslova poslovnih terjatev za obresti in v konsolidacijo vključenih tisoč sit finančnih prihodkov iz deleža v pridruženi družbi Knešca d.o.o.. Finančni prihodki skupine Elektro Primorska znašajo tisoč sit. Glede na preteklo leto so višji predvsem finančni prihodki iz deležev v naložbah in obračunanih obresti. K finančnim prihodkom skupine je družba Elektro Primorska prispevala 91 %. 13. Finančni odhodki Tudi iz finančnih odhodkov je, zaradi konsolidacije, izvzetih tisoč sit za zaračunane zamudne obresti v skupini Elektro Primorska. Finančne odhodke v višini tisoč sit sestavljajo obresti od kratkoročnih in dolgoročnih bančnih posojil, zamudne obresti dobaviteljev ter tečajne razlike. V primerjavi s preteklim letom so finančni odhodki v skupini nižji, dosegajo le 68 % lanskoletnih. Največje znižanje beležijo zamudne obresti od dobaviteljev. V finančnih odhodkih je matična družba udeležena z 88 %. 14. Drugi prihodki Drugi prihodki in drugi odhodki izhajajo iz dogodkov ali poslov, za katere se ne pričakuje, da se bodo pojavljali redno in pogosto. Od tisoč sit drugih prihodkov, jih tisoč sit pripada obvladujoči družbi. To so prejete odškodnine za škode na napravah, kazni zaradi odstopa od pogodb za dobavo energije ter izterjane dokončno odpisane terjatve. 15. Drugi odhodki Drugi odhodki so odhodki matične družbe in se nanašajo na obračunane odškodnine za škode, ki jih je družba povzročila pri gradnji ali vzdrževanju, predvsem fizičnim osebam, na njihovih zemljiščih. Med druge odhodke družba uvršča tudi finančne pomoči in dotacije ter druge odhodke, ki niso nujni za poslovanje. 119

121 16. Davek od dohodkov pravnih oseb V skupini Elektro Primorska je davek od dohodkov pravnih oseb obračunan v višini tisoč sit po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. Osnovo za obračun davka je izkazala samo odvisna družba E3, matična družba je uveljavljala davčne olajšave iz naslova investiranja in olajšave za preneseno davčno izgubo. V skupini ni potrebe po izkazovanju terjatev in obveznosti iz naslova začasnih razlik za odložene davke. 17. Čisti poslovni izid V letu 2006 je bil v skupini realiziran poslovni izid, pred davki, v višini tisoč sit. Poslovanje v skupini je bilo zelo uspešno, saj je poslovni izid leta 2006 glede na preteklo leto večji za 77 %. V skupini Elektro Primorska znaša čisti poslovni izid poslovnega leta tisoč sit. Po sklepih uprav in nadzornih svetov družb so bile, iz čistega dobička, v skupini oblikovane zakonske rezerve v višini tisoč sit in druge rezerve od dobička v višini tisoč sit. Razlika v višini tisoč sit pa je ostala nerazporejena. POTENCIALNE OBVEZNOSTI SKUPINE ELEKTRO PRIMORSKA Nobena od družb v skupini Elektro Primorska nima takih pravnih sporov, ki bi imeli na izid poslovanja pomemben vpliv Konsolidiran izkaz denarnega toka Skupinski izkaz denarnega toka je sestavljen po neposredni metodi iz podatkov prometa in stanja na poslovnih računih in v blagajni. Predstavlja spremembe denarnih sredstev v obračunskem obdobju. V konsolidiran izkaz denarnega toka v skladu s SRS niso uvrščene postavke pritokov in odtokov med družbami v skupini, v višini tisoč sit. 18. Denarni izid v obdobju Razlika med začetnim stanjem denarnih sredstev v skupini in končnim stanjem je denarni izid leta 2006 in je pozitiven v višini tisoč sit. Iz poslovanja in financiranja ugotavlja skupina Elektro Primorska prebitek prejemkov. Prebitek izdatkov pri naložbenju je posledica visokega investiranja matične družbe, ki ga pokrije s prebitkom prejemkov pri poslovanju in financiranju. 120

122 DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA ZA SKUPINO ELEKTRO PRIMORSKA Ministrstvo za okolje in prostor je že v letu 2006 izdalo pozitivno okolje varstveno soglasje, ki pa še ni pravnomočno, vendar dovolj, da je matična družba na podlagi tega mnenja pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo 29 vetrnih elektrarn na Volovji rebri. Začetek gradnje bo omogočen, ko bo okoljevarstveno soglasje pravnomočno. Sredstva, ki jih je družba v letih od pričetka postopkov do konca leta 2006 vložila in zanje oblikovala popravke vrednosti, bo potrebno oceniti, kar bo imelo na izid poslovanja družbe pomemben vpliv je Vlada RS sprejela Akt o ustanovitvi nove družbe, to je SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o.. Po uredbi naj bi ta družba pričela z delovanjem s , kar bo povzročilo spremembe tudi v Elektro Primorski. Poleg tega uredba tudi določa, da se s spremeni status gospodinjskih odjemalcev, ki postanejo po tem datumu upravičeni odjemalci. 121

123 10. Izjava poslovodstva

124 Premišljena dejanja vodijo naprej.

125

126 Poslovodstvo družbe Elektro Primorska, d. d. izjavlja, da v celoti potrjuje računovodske izkaze prikazane v pričujočem letnem poročilu, ter pripadajoča pojasnila k izkazom, prikazana na straneh od 52 do 93. Istočasno potrjuje tudi računovodske izkaze skupine Elektro Primorska s pripadajočimi pojasnili, prikazanimi na straneh od 94 do 121. Nova Gorica, David Valentinčič, univ. dipl. ing zastopnik družbe 125

127

128

129

130 ISO 1

131

132

133 Oblikovanje in produkcija: Rogač RMV, d.o.o., Ljubljana Tisk: CICERO Begunje d.o.o.

134