moj swatycomet št.1 - junij 2010 LETO I Poštnina plačana pri pošti 2ooo Maribor

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "moj swatycomet št.1 - junij 2010 LETO I Poštnina plačana pri pošti 2ooo Maribor"

Transcript

1 moj swatycomet št.1 - junij 2010 LETO I GLASILO POSLOVNEGA Poštnina plačana pri pošti 2ooo Maribor SISTEMA SWATYCOMET

2 Iz vsebine: Str. 4 in 5 SWATYCOMET - MOJE PODJETJE Str. 7 Ciljno vodenje Str. 8 in 9 Intervju z Iztokom Rozmanom, direktorjem Flex SC Str. 10 in 11 Intervju z Matjažem Merkanom, direktorjem Industrijskih brusnih orodij Str. 12 in 13 Intervju z Marijo Metličar, direktorico Tehničnih tkanin Str. 14 in 15 Intervju z Alešem Semprimožnikom, vodjo razvoja Str. 16 in 17 Management idej Str. 18 in 19 Selitve proizvodnje Str. 20 in 21 Raziskava interne klime MOJ SWATYCOMET je glasilo Poslovnega sistema SWATYCOMET, namenjeno informiranju zaposlenih. Izdaja: SWATYCOMET d.o.o., Titova c. 60, 2000 Maribor. Naslov uredništva: Tovarniška 5, 3214 Zreče Telefon: miran.jagodic@swatycomet.si Uredniški odbor: Miran Jagodič, odgovorni urednik, Majda Labotar, Iva Mlinšek Lešnik, Erna Kočnik, In Alenka Mrzdovnik Sodelovanje pri uredništvu in redakcija: Di@log co Oblikovanje: Carrera, Srečko Fratnik Tisk: Tiskarna Grafika Gracer Naklada: 1400 izvodov, brezplačno Dolgo pričakovana združitev je za nami. Sprememba, ki je in bo v veliki meri vplivala na naše ustaljene navade večine od nas. Pa vendarle, kakorkoli obračamo in na koncu obrnemo, življenje zahteva spremembe in razvoj, zato so spremembe pravzaprav edina stalnica našega življenja. Vedno, brez izjeme, je vsaka nova situacija ustvarjena s spremembami, ki so se dogodile pred njo. Predvsem pa je najpomembnejše, da jih sprejmemo z optimizmom, s pozitivnim pristopom. Na naslednjih straneh boste lahko prebrali, kaj so o spremembah in svojih novih občutkih povedali zaposleni, ki so bili premeščeni v novo delovno okolje. Pozitivizem do sprememb je tisti, ki omogoča, da spremembo ugledamo kot prednost, da se naš pogled z obstoječega dvigne proti novemu bogastvu, ki je pred nami. Upati si vstopiti v spremembo in uživati pri tem, se veseliti novih doživetij ni enostavno, a je ena izmed najpomembnejših poti k radosti in veselju do življenja. Zadovoljen človek je tisti, ki s pozitivnim pristopom in neobremenjenostjo ustvarja nove spremembe ter s pozitivno radovednostjo sprejema tiste, ki mu stopijo na življenjsko pot. Naša moč je v pozitivnem razmišljanju in spreminjanju! Spremembe v našem podjetju so narekovale tudi potrebo po spremembi grafične podobe in imena glasila. Pomembno pri tem pa je, da obdržimo poslanstvo in vizijo uredniškega odbora, to je izdajanje glasila, ki z imenom, slikovitim izgledom, preglednostjo rubrik, vsebino, osredotočeno na ljudi, zbuja radovednost in pričakovanja bralcev. Združevanje različnih podjetniških kultur in načina razmišljanja je tudi dodaten motiv, da MOJ SWATYCOMET postane učinkovit in zaupanja vreden komunikacijski kanal. Zaupanje raste počasi in se ga ne da kupiti, lahko ga le pridobimo. Zaupanje je pravzaprav plačilo, nagrada za vse, kar delamo in dajemo. Z zaupanjem pa je žal podobno kot z zdravjem odhaja na drvečem konju, prihaja po polžje. Zaupanje lahko porušimo zelo hitro, (znova) pa ga pridobimo šele po dolgem času. Miran Jagodič, odgovorni urednik UVODNIK UREDNIŠTVA 2

3 BESEDA VODSTVA Spoštovane sodelavke in sodelavci, SWATYCOMET je bil ustanovljen v začetku aprila 2010 in za nami so že skoraj trije meseci delovanja. Premalo za dolgoročne analize, pa vendar dovolj za razmislek. SWATYCOMET predstavlja združitev dveh dolgoletnih tradicij slovenske brusne industrije, več kot 130 let SWATYJA in več kot 50 let COMETA. Gradimo torej na bogatih izkušnjah preteklosti, imamo pa tudi jasno vizijo prihodnjega razvoja. Naša sedanjost predstavlja združitev dveh uglednih podjetij, predvsem pa združitev bogastva znanj in usposobljenosti sodelavcev, kar skupaj odpira številne priložnosti za dvig kakovosti izdelkov, izboljšave procesov ter večjo raznolikost programov in celovitost storitev, s tem pa boljše možnosti na globalnem trgu. Naša aktualna osrednja naloga, ki odpira pot v varno in stabilno prihodnost, je optimizacija vseh področij našega delovanja. V mesecu maju smo po temeljitih pripravah začeli izvajati selitve proizvodnih programov med lokacijama Zreče in Maribor s ciljem koncentracije enakih programov na enem mestu. V teku je tudi celotna reorganizacija podjetja, ki vključuje ne samo spremembe v organizaciji in poslovnih procesih, ampak tudi v načinu razmišljanja. Naš največji izziv je ustvariti enotno podjetniško kulturo, ki bo temeljila na sodelovanju in bo usmerjena k našim kupcem. Leto 2010 je leto sprememb, ki jih moramo čim prej in čim bolje izpeljati, da se bomo v naslednjem letu lahko ponovno v celoti posvečali kupcem, odzivnemu in kakovostnemu zadovoljevanju njihovih potreb in pričakovanj. Poslovanje v letu 2010 se v primerjavi s preteklim obdobjem izboljšuje. Obseg naročil na ključnih programih brusnih izdelkov je zadovoljiv, še vedno pa nismo zadovoljni s situacijo na programu tehničnih tkanin. Kljub nekoliko boljšim rezultatom in ponovnemu pozitivnemu poslovanju razmere v poslovnem svetu ostajajo negotove, s tem pa tudi pritiski na naše delo. Delo v proizvodnji, pa tudi na ostalih področjih, otežuje še proces selitev. Selitve od nas zahtevajo dodatno delo, številna prilagajanja in obilo razumevanja. Nekateri sodelavci ste zaradi selitev proizvodnih programov bili premeščeni v drugo delovno okolje znotraj iste ali tudi na drugo lokacijo podjetja. Vsem tem spremembam, ki so že ali pa bodo še nastopile v prihodnjih mesecih, se ne moremo izogniti. So nujne za zagotavljanje nemotenega poslovanja ter čim boljše in čim hitrejše izpolnjevanje zahtev naših kupcev. Premestitev v drugo delovno okolje je vedno odraz znanj, usposobljenosti in poznavanja določenih procesov ali pa povečanja potreb po določeni vrsti dela, ki jo posameznik obvlada, zato so vsa razmišljanja in namigovanja v drugačni smeri ne samo vir nezadovoljstva in slabših odnosov, ampak so v celoti nepotrebna. Spremembe, ki zaznamujejo letošnje leto, vplivajo na vsakega izmed nas in od nas zahtevajo nemalo naporov. Če ne bi bili tako zelo prepričani, da so nujne in prave za naš obstoj in nadaljnji razvoj, se zanje gotovo ne bi odločili. Zahtevajo namreč ogromno časa, energije in dodatnih stroškov, ki bi jih lahko namenili tudi drugim nalogam. Spremembe moramo sprejeti kot del našega vsakdana. Vrnitev na nekdanji način dela ni več možna, za jutrišnjo pot pa se bomo morali še kako potruditi in delovati skupaj, v isti smeri in z dobrimi nameni. V poslovnem svetu vlada zaostren konkurenčni boj, krize in negotovosti še ni konec, možnosti za popravne izpite je vse manj. Z združitvijo smo dobili ogromno priložnost, ki jo s skupnim nastopom in uveljavljenjem vseh naših prednosti gotovo znamo izkoristiti. Dokažimo, da zmoremo in se zavihtimo med najboljše! Aleš Mikeln, direktor družbe SWATYCOMET 3

4 SWATYCOMET moje podjetje Naše poslanstvo ali za kaj in za koga smo tukaj Našim kupcem zagotavljamo kakovostne umetne bruse in tehnične tkanine. Visoka kakovost naših izdelkov izhaja iz tradicije in inovativnosti skozi leta našega razvoja. Pričakovanja kupcev izpolnjujemo s popolnim obvladovanjem poslovnih procesov in celovito ponudbo. Naša vizija ali kam gremo Družba SWATYCOMET bo med vodilnimi evropskimi proizvajalci kakovostnih umetnih brusov in tehničnih tkanin. Položaj na trgu utrjujemo z odličnostjo v poslovanju ter odzivnim izpolnjevanjem zahtev in pričakovanj kupcev. Naše vrednote ali kako delujemo V središču naše pozornosti so naši kupci. Za njihovo zadovoljstvo in zvestobo smo odgovorni vsi zaposleni. Na njihove želje se odzivamo v najkrajšem možnem času. USTVARJALNOST Smo samoiniciativni, prevzemamo pobude in smo vedno pripravljeni na nove izzive. Na vsakem koraku si prizadevamo za izboljšave. Iščemo vedno nove ideje in priložnosti ter jih spreminjamo v učinkovite rešitve. KAKOVOST Skrb za kakovost je naša temeljna vrednota, ki jo gojimo tako v medsebojnih odnosih kot pri zagotavljanju izdelkov in storitev našim kupcem. Hitro se odzivamo na želje kupcev in z največjim možnim izkoristkom virov, ki so nam na voljo, zagotavljamo kakovostne rešitve za njihove potrebe. ZNANJE Sprejeli smo vizijo znanja in učenja. Z izboljševanjem usposobljenosti sodelavcev krepimo našo konkurenčno prednost. Nenehno širimo naša obstoječa in pridobivamo nova znanja, ki jih prenašamo tudi na ostale sodelavce v podjetju. SODELOVANJE Našo prihodnost gradimo na zaupanju in spoštovanju drug drugega. V sodelovanju s sodelavci in zunanjimi partnerji razvijamo dolgoročne odnose za varno in stabilno prihodnost. ODGOVORNOST Delujemo odgovorno, smo natančni in skrbni v odnosu do sodelavcev in vseh drugih v delovnem okolju. Z orodji, energijo in drugimi viri ravnamo kot dobri gospodarji. 4

5 OSREDNJA TEMA Razvijamo rešitve za naše kupce V sodobnem tržnem svetu sta zgolj proizvodnja in prodaja izdelkov premalo. Glavni izziv uspeha sta zadovoljevanje potreb kupcev in izpolnjevanje njihovih zahtev. Ostra konkurenca globalnega poslovnega sveta zahteva čim hitrejše odzivanje na kupčeve vse bolj zahtevne želje. Kupci ne želijo samo kakovostnih izdelkov po primerni ceni, zahtevajo vedno nove rešitve za njihove specifične potrebe, fleksibilnost na vseh področjih, hitro odzivanje in predvsem celovite storitve, ki vključujejo tudi izvajanje kakovostnih poprodajnih aktivnosti. Za učinkovito izvajanje servisnih storitev pa je potrebno sodelovanje vseh zaposlenih. Potrebni sta dobra organiziranost in komunikacija ter zavedanje, da smo za izpolnjevanje kupčevih želja odgovorni vsi v podjetju. Celovit poslovni sistem Z matično družbo SWATYCOMET ter hčerinskimi podjetji (SWATY INPO in Ecopack v Sloveniji ter Cobra v Avstriji in Toroflex v Nemčiji) tvorimo celovit mednarodni poslovni sistem. Smo del Skupine Avtotehna, ki z vrhunskimi storitvami in izdelki že dobrih pet desetletij postavlja trende in vnaša svež veter v poslovno okolje. Naš trg je svet V SWATYCOMETU razmišljamo in delujemo globalno. Umeščamo se med največje evropske igralce v brusni branži. Več kot 80 % prodaje ustvarimo na tujih trgih. Mreža naših poslovnih partnerjev se razprostira po vseh petih celinah sveta, z iskanjem vedno novih priložnosti jo bomo krepili tudi v prihodnje. Naši ključni trgi so Evropska unija, države nekdanje Jugoslavije in drugi deli Evrope, Bližnji vzhod, vse bolj pomembni pa postajajo tudi trgi BRIC, predvsem Brazilija in Rusija. Ključni poslovni cilji S programom flex postati eden od treh najpomembnejših in največjih proizvajalcev tovrstnih izdelkov v Evropi. V industrijskem programu, kjer bo poudarek na intenzivnemrazvoju novih inovativnih izdelkov in iskanju tržnih niš, postati pomemben igralec pri posameznih ciljnih skupinah profesionalnih uporabnikov. Z lastno proizvodnjo tehničnih tkanin ostati med največjimi proizvajalci za brusno industrijo, z novimi programi pa prodreti tudi v druge veje industrije. Vodstvo družbe Alenka Mrzdovnik (poslovna sekretarka direktorja družbe) Po 10 letih dela v Zrečah se veselim spremembe in novega izziva, ki mi ga novo delovno mesto, sem poslovna sekretarka pri generalnem direktorju v Mariboru, predstavlja. Selitev zame ni težava, saj že nekaj časa živim blizu Maribora in bom tako službo imela bližje. Verjamem, da se bomo z novimi sodelavci dobro ujeli in bom pri svojem novem delu uspešna. Sprejeta sem bila lepo, zato menim, da so vse skrbi odveč. Irena Jezovšek-Hudina (Keramika) Moja misel Moja misel V SPE 2 sem že od oktobra 2009, ko se je enota Keramike selila iz Zreč v Maribor. Bili smo prvi in menim, da je bilo zato najtežje. Z delom smo se začeli dokazovati, kot da smo novozaposleni. Ni lahko po toliko letih zamenjati kraj dela in sodelavce, vendar verjamem, da se mi je to zgodilo z namenom in spremembo jemljem kot izziv. 5

6 POSLOVNE STRANI Poslovanje v prvih štirih mesecih letošnjega leta V prvih treh mesecih leta 2010 sta COMET in SWATY poslovala še kot ločeni družbi, od prvega aprila dalje pa kot enovito podjetje. Poslovanje prvih štirih mesecev je tako odraz velikih sprememb v načinu dela in organizaciji, ki so se in se bodo še odvijale pri nadaljnjem optimiziranju izvajanja procesov. V prvih štirih mesecih smo dosegli za dobrih 21 milijonov evrov prihodkov od prodaje, ki pa ne vključujejo več prodaje Tehničnih tkanin v SWATY in obratno prodaje Keramike v COMET. Razen programa Tehničnih tkanin, kjer prodaja močno (kar za 25 %) zaostaja za načrtom, so se ostali večji programi (Flex) približali planiranim vrednostim, nekateri so plan celo malenkost presegli (Bakelit, Keramika in Diamanti). Podjetje kot celota pa je doseglo 93 % plana. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem, ko nas je zajela globoka recesija in sta bili obe družbi v izgubi, so letošnja gibanja bistveno bolj vzpodbudna, saj je prodaja v večini programov porasla približno za petino. Posledično je boljši tudi finančni rezultat, ki je pozitiven. Zaradi usklajevanja in težav pri načinu zajemanja podatkov na lokaciji Maribor pa je tako izkazan rezultat začasne narave, zato je o konkretnih številkah še prezgodaj govoriti. Na poslovanje v tem obdobju so in bodo tudi v bodoče neugodno vplivala cenovna gibanja na področju nabave. Gre za podražitve strateških materialov in energentov, ki predstavljajo največjo stroškovno kategorijo v strukturi lastne cene proizvodov. Za investicije v osnovna sredstva smo po lanskoletnem zatišju letos namenili že nekaj več kot 1,2 milijona evrov, večinoma so se vlaganja nanašala na proizvodno opremo in deloma na posodobitev informatike. V pripravi sta še dve večji naložbi, in sicer v četrto mešalno linijo ter avtomat za proizvodnjo Flexa. Naša pričakovanja in načrti za letošnje leto so optimistični. To nam potrjuje tudi trenutno stanje naročil, ki je dobro za večino programov, še posebej za Flex. Žal pa je stanje naročil na področju programa Tehničnih tkanin še vedno slabo. Za leto 2010 družba SWATYCOMET načrtuje prihodke od prodaje v višini dobrih 68 milijonov evrov. Kljub temu da bomo imeli zaradi preseljevanja in lokacijskega zaokroževanja proizvodnih programov do konca leta še precej dodatnih stroškov, smo planirali, da bo naše poslovanje v tem letu pozitivno, kar nedvomno od nas pričakujejo tudi lastniki. Naši cilji so tako usmerjeni v skrbno ravnanje s sredstvi, zlasti z zalogami in terjatvami, v racionalno obnašanje na področju povzročanja stroškov in optimiziranje procesov. Vse skupaj naj pripomore k temu, da bomo na koncu leta, ob dobrem medsebojnem sodelovanju, lahko vsi zadovoljni z doseženim. Elizabeta Arnuš (Flex) Metka Hren, vodja kontrolinga Moja misel Zdi se mi, kot da sem prišla v novo službo. Ko bodo prišli še drugi sodelavci iz Maribora, bo malo boljše. 6

7 CILJNO VODENJE Zakaj cilj? Če ne veš, kam si namenjen, potem je vsaka pot dobra. Pa je? Ciljno vodenje predstavlja temelj za: koordinacijo vseh zaposlenih za realizacijo poslovnega načrta povečanje usklajenosti delovanja zmanjševanje konfliktov med posamezniki in enotami vsebinski pogovor o pričakovanjih do posameznika kakovostno povratno informacijo o delovanju (performance = doseganje ciljev) izboljšanje percepcije pravičnosti sistema nagrajevanja Cilji, povezani od zgoraj navzdol CILJI UPRAVE Pričakovani donos Obratni kapital Združitev Povzeto po AT Adria in Fakta PR. CILJI SPE FLEX SC Pričakovani donos Obratni kapital Združitev Specifika SP1 Skupni procesi CILJI SPE IBO Pričakovani donos Obratni kapital Združitev Specifika SP2 Skupni procesi CILJI SPE TT Pričakovani donos Obratni kapital Združitev Specifika SP3 Skupni procesi Redni delovni cilji - specifika služb CILJI PO POSAMEZNIH STROKOVNIH SLUŽBAH Skupni cilji poenotenje Združitev procesov in delovanja na nivoju SWATYCOMET Nova vloga strokovne službe v novem podjetju Proces ciljnega vodenja se navezuje na letno poslovno planiranje. Letni poslovni načrt postavimo v funkcijo glavnega koordinativnega dokumenta. Že v procesu letnega planiranja poskrbimo, da poleg jasno določenih ciljev organizacije izrazimo tudi jasne in eksplicitne cilje za organizacijske enote (sektorje/oddelke in službe). Ob tem poskrbimo tudi za horizontalno uskladitev med sektorji/oddelki in službami. Posebno pozornost posvetimo usklajevanju medsebojnih odvisnosti. Tako izdelan in usklajen poslovni načrt zavezuje tako upravo do lastnikov podjetja kot hkrati tudi direktorje organizacijskih enot do uprave in med seboj. Omogoča takojšnje spuščanje ciljev po hierarhiji navzdol do vsakega posameznika. Ob vzpostavljanju sistema ciljnega vodenja izhajamo iz stanja obstoječih procesov letnega planiranja, letnih razgovorov ter sistemov ocenjevanja/merjenja delovne uspešnosti. Sisteme želimo medsebojno uskladiti ter nadgraditi. Pri tem ohranjamo vse dobre elemente, ki so v praksi že uveljavljeni. Po sprejetem poslovnem načrtu za združeno podjetje smo direktorji/vodje organizacijskih enot skupaj z upravo dorekli cilje za organizacijske enote, ki podpirajo cilje SWATYCOMETA. V letu 2010 smo si zadali uspešno izpeljati združitev podjetja SWATYCOMET, poenotiti procese in realizirati sinergijske učinke. S proaktivnim delovanjem na vseh lokacijah in na vseh nivojih v podjetju SWATYCOMET želimo doseči strateški cilj dolgoročno ustvarjanje dodane vrednosti za poslovne partnerje, zaposlene, podjetje in lastnike. Marjeta Hedl Škrinjar direktorica SKS 7

8 Najpomembnejši cilj v tem letu je koncentracija enote Flex SC na lokaciji Zreče Intervju z Iztokom Rozmanom, direktorjem SPE 1 Flex SC Kaj obsega enota SPE 1 in kakšna je vaša vizija? SPE 1 združuje proizvodna programa flex in fleksibilni brusi. Trenutno proizvodnja še poteka na dveh lokacijah, to je v Zrečah in Mariboru. Pomembnejši cilj v tem letu pa je preselitev celotne enote, proizvodnje, prodaje, tehnologije, kontrole in pakiranja na lokacijo v Zrečah. Poslanstvo enote Flex SC je zagotavljanje kakovostnih in varnih izdelkov, ki izpolnjujejo potrebe in želje naših kupcev. Strateška vizija enote, ki najbolje ponazarja smer našega želenega prihodnjega razvoja, pa je postati vodilni evropski proizvajalec tankih smolno vezanih brusov. Kakšne cilje ste si zastavili in kako jih boste dosegali? Ključni cilj naše enote je postati eden od treh največjih proizvajalcev programa flex v Evropi. Dosegli ga bomo z optimiranjem proizvodnih lokacij in procesov, dvigom kakovosti izdelkov, povečanjem produktivnosti ter modernizacijo in večjo avtomatizacijo proizvodnje. V maju smo pričeli s selitvenimi aktivnostmi, katerih cilj je koncentracija celotne enote v Zrečah. Pri naši proizvodnji je izjemnega pomena obvladovanje stroškovnika. Zaradi velike odvisnosti od gibanja cen surovin in energentov je še toliko pomembnejše, da na vseh drugih področjih v največji možni meri optimiramo stroške. Doseči želimo 5 do 10-% količinsko rast letno, kar bo zahtevalo hitrejšo odzivnost na zahteve trga, ohranjanje obstoječih in pridobivanje novih trgov. Izjemnega pomena bo tudi poenotenje tržne kulture na ravni celotnega podjetja. SWATYCOMET mora postati sodobno, tržno usmerjeno podjetje, kjer smo za zadovoljstvo kupcev odgovorni vsi zaposleni. Tukaj smo zaradi kupcev in obstali bomo, če bomo znali in zmogli v pravem času poiskati kakovostne rešitve za njihove potrebe in zagotoviti celovit servis storitev. V SPE 1 bomo morali optimirati tržno ekipo, potrebna pa bo tudi visoka motiviranost zaposlenih na vseh področjih za doseganje skupnih ciljev. SPE 1 je največja enota v SWATYCOMETU. Kako ste organizirani in kakšni so načrti na področju zaposlenih? Flex SC sestavljajo tri podenote: flex, fleksibilni brusi in prodaja. Skupaj trenutno zaposlujemo le nekaj manj kot 450 sodelavk in sodelavcev, od tega jih skoraj 90 % dela v proizvodnji. Po združitvi so se ekipi v Zrečah že priključili nekateri sodelavci iz Maribora, in sicer tako tržniki kot proizvodni delavci. Večji del selitev proizvodne opreme je seveda še pred nami, kar pomeni, da bo do konca leta, ko moramo zaključiti vse selitvene aktivnosti, prihajalo še do sprememb in premeščanj zaposlenih. Čeprav se spremembe na začetku morda zdijo problematične, sem prepričan, da bomo postali dobra in ubrana ekipa, ki bo usmerjena k skupnim ciljem. Zmanjševanje števila zaposlenih ali iskanje novih kadrov za določena področja bo odvisno predvsem od tržnih razmer, povpraševanja in obsega naročil za naše izdelke. Trenutna situacija je dobra, prav tako pa tudi obeti za naprej. 8

9 FLEX SC Poslovanje v letu 2010 je torej bolj spodbudno od preteklega obdobja? Obseg naročil se je v letošnjem letu ponovno izboljšal, kapacitete so dobro zasedene. Z ustvarjenimi prihodki od prodaje smo se v prvih mesecih letošnjega leta približali načrtovanim vrednostim, ki pa so še vedno daleč od tistih iz obdobja pred krizo. Razveseljuje tudi partnerstvo do kupcev na dolgi rok, čas pisanja sovpada ravno z 20-letnico uspešnega sodelovanja z angleškim kupcem Davidom Elcockom, ki je lastnik firme Abracs ltd. Področni vodja prodaje Jani Škof, ki pokriva angleško govoreče države, se je takrat med tremi kandidati odločil dati ekskluzivo takratni firmi ElCock Power Tools zaradi dosega največje realizacije in zaupanja v možnost dolgoročnega partnerstva. Da je bila odločitev takrat prava, dokazujemo še sedaj. Navkljub prvotni ekstremni rasti prodaje smo v zadnjih letih uspeli ohraniti stabilnost poslovanja, ki se letno giblje do 1 mio GBP. Tudi perspektiva nadaljnje rasti je, saj smo uspeli nadgraditi posle s specialnim programom za potrebe železnic. Kakšni so načrti na področju proizvodnje, katere razvojne naloge so v ospredju, so predvidene kakšne posodobitve opreme? Prve konkretne naloge so povezane z izpeljavo selitve strojnega parka med lokacijama Zreče in Maribor. S koncentracijo proizvodnje na enem mestu, ki pomeni tudi poenotenje receptur, optimiranje števila zmesi in prenos tehnologije izdelave brusov, bomo optimirali proizvodne kapacitete in procese ter zagotavljali boljši nadzor nad kakovostjo izdelkov. Selitvene aktivnosti moramo skladno z definiranimi terminskimi plani izpeljati do konca letošnjega leta. Seveda gradimo tudi na razvoju novih izdelkov in na smelo zastavljenih razvojnih nalogah. V teku sta razvoj dvoslojne brusne plošče, extra linije rezalnih plošč in rezalke za železniške tire ter širitev programa izdelkov 2x2. Poteka tudi projekt na področju zagotavljanja stabilne kakovosti in varnosti izdelkov v skladu z mednarodnimi standardi. Načrtujemo tudi investicijska vlaganja v višini 15 milijonov evrov v naslednjem kratkoročnem obdobju. V pripravi sta dve večji naložbi, nakup nove mešalne linije za brusne zmesi in avtomat za izdelke Φ100. Kakšni pa so načrti na področju prodaje in odnosov s kupci? Pomemben vidik združitve za področje prodaje je povečanje prodajnega programa in združitev tržnih znanj ter izkušenj, kar vodi v boljše prodajne možnosti. V obdobju načrtujemo količinsko rast prodaje v višini 5 do 10 %. Prodaja v SPE 1 poteka v večji meri preko hčerinskih podjetij Toroflex v Nemčiji in Cobra v Avstriji ter obstoječih distributerjev na drugih ključnih tržiščih. Naša najpomembnejša tržišča so zahodna in srednja Evropa, države nekdanje Jugoslavije in Bližnji vzhod. Poleg ohranjanja obstoječih trgov in kupcev načrtujemo tudi pridobivanje novih. Med našimi najpomembnejšimi kupci so Black&Decker, Bosch, Metabowerk in kupci iz Irana. Naša želja je pridobiti še kakšnega večjega ponudnika. Strateški trgi za nadaljnji razvoj so vsekakor hitro rastoči trgi BRIC, okrepitve prodaje načrtujemo predvsem na trgih Brazilije in Rusije. Dušanka Ferenc (Flex) Moja misel Sprejeti smo bili dobro. Sicer pa se še privajam na vse. Tatjana Gert (Računovodstvo) Moja misel Ko sem izvedela, da ob združitvi podjetij odhajam na delo v Zreče, sem bila presenečena. Prvi delovni dan so nas novi sodelavci sprejeli prav lepo ter predstavili oddelek in delo, ki ga bomo opravljali. Vendar sem že drugi dan po prihodu v Zreče ugotovila, da je to nov izziv. Sodelavci, delovno okolje in delo, ki ga opravljam, vse to je odlično. Sprememba pozitivno vpliva name in tudi vožnja zame ni problem. Vsi, ki vas selitev v Zreče ali obratno še čaka, sprejmite to pozitivno in ne bo nikakršnih težav. Ekipi v Zrečah so se že priključili nekateri sodelavci iz Maribora. Večji del selitev je še pred nami, kar pomeni, da bo do konca leta prihajalo še do sprememb in premeščanj zaposlenih. Čeprav se spremembe na začetku morda zdijo problematične, sem prepričan, da bomo postali dobra in ubrana ekipa, ki bo usmerjena k skupnim ciljem. 9

10 Naša prihodnost je v razvoju inovacij na področju brušenja Intervju z Matjažem Merkanom, direktorjem SPE 2 Industrijska brusna orodja Novo podjetje prinaša tudi nove ljudi s svežimi idejami. S 1. junijem je vodenje SPE 2 prevzel Matjaž Merkan, univ. dipl. inž. fizike, nekdanji direktor družbe Siteco sistemi. Takoj smo ga prosili za pogovor, v katerem nam je predstavil osnovne usmeritve enote, več o njegovih pogledih na SWATYCOMET in razvoj enote SPE 2 pa lahko zagotovo pričakujemo v naslednjih številkah glasila. Od vašega prihoda v družbo SWATYCOMET je sicer šele slab mesec dni, pa vendarle, kako bi predstavili enoto, ki jo vodite? V SPE Industrijska brusna orodja razvijamo kakovostne rešitve na področju brušenja v industriji. Naši poslovni partnerji so steklarne, lesnopredelovalna podjetja, kovinskopredelovalna podjetja, orodjarne, livarne in storitvena podjetja, kot so železnice in gradbena podjetja. Osnova za današnje delo in prihodnji razvoj so znanje in 130-letne izkušnje, našo prihodnost pa vidim v razvoju inovacij na področju brušenja. Kateri so ključni cilji SPE 2? Naši ključni cilji so ostati tržni vodja na trgih nekdanje Jugoslavije, postati pomemben igralec na bližnjih trgih in biti prisoten na evropskih ter svetovnih trgih. Usmerjeni smo na ustvarjanje dovolj velike dodane vrednosti, ki bo pomenila dobičkonosnost področja in panoge. Naša pomembna naloga je optimizirati proizvodni in prodajni 10 program, kjer bomo poseben poudarek dali superabrazivom. Poleg tega sta naša prednostna cilja tudi rast obsega prometa in povečanje produktivnosti. S prihodom v SWATYCOMET ste prevzeli vodenje ene večjih enot, ki pokriva različne proizvodne programe. Kako ste organizirani? V SPE 2 nas je zaposlenih 220, skupaj s sodelavci družbe SWATY-INPO, ki opravljajo dela kontrole in pakiranja, še dodatnih 44. Enoto Industrijska brusna orodja bomo koncentrirali v Mariboru, torej na eni lokaciji, kar bo prineslo optimizacijo, povečanje produktivnosti proizvodnje in racionalizacijo vseh drugih poslovnih procesov. Keramika je preseljena že od lani jeseni, selitev težkega bakelita in superabrazivov pa je v teku. Na enoti v Oplotnici ostaja dosedanja proizvodnja magnezita in ognjeodpornih materialov. Enota poleg proizvodnje zajema tudi prodajo, ki je razdeljena na posamezne referate glede na tržišča, ki jih pokrivamo. Kakšno je trenutno stanje v proizvodnji in prodaji? Mesec maj 2010 je bil uspešen in vliva optimizem tudi za prihodnje mesece. Na programih Industrijskih brusnih orodij smo ustvarili promet v višini le nekaj manj kot 1,4 mio evrov, kar je predstavljalo 50 % več kot v maju lanskega leta in dobro četrtino več, kot je bilo načrtovano. V obdobju od januarja do maja 2010 smo ustvarili promet v višini 6,148 mio evrov, kar je nekoliko nad načrtovanim in za več kot četrtino presega promet v enakem obdobju lani. Kljub boljšim rezultatom pa žal še vedno ne dosegamo pozitivnega izida iz poslovanja, smo pa blizu.

11 INDUSTRIJSKA ORODJA Kakšni so načrti na področju proizvodnje? V prvi vrsti smo osredotočeni na uspešno izpeljavo procesa selitev programa Flex iz Maribora v Zreče in programa Diamantnih brusov iz Zreč v Maribor. Nadaljevati želimo tudi z zastavljenimi več kot desetimi razvojnimi projekti. Trenutno največji je razvoj novih specifikacij centromaskinov 920x xH. Na področju investicij je v polnem teku nabava 1600-tonske stiskalnice, vredne evrov. V jeseni pričakujemo izdelavo vzorcev in referenčna testiranja. Zadali smo si tudi cilja večje stroškovne učinkovitosti ter hitrega in odzivnega izpolnjevanja potreb naših kupcev, za kar bodo potrebne optimizacija toka proizvodnje in izboljšave pri planiranju proizvodnje. Kateri so vaši ključni trgi in kaj načrtujete na področju prodaje v prihodnje? Naši najpomembnejši kupci danes prihajajo s trgov nekdanje Jugoslavije, Nemčije, Avstrije, Italije, Madžarske pa tudi Belgije in Anglije. Načrtujemo sistematizacijo prodajnega dela enote, ki bo temeljila na znanju in usposobljenosti sodelavcev. V prihodnje bomo povečali aktivnosti in prisotnost pri industrijskih kupcih. Nenehno bomo iskali tudi nove prodajne priložnosti in se posluževali novih prodajnih orodij. Martina Kukovec (Flex) Delo v Zrečah je OK. Dela se tu in tam. Edino vožnje se bo treba še navaditi. Moja misel Matjaž Mraz (Razvoj in tehnologija) Moja misel Zamenjava lokacije je bila sicer načrtovana, vendar se je moja selitev zgodila tako rekoč čez noč. V Mariboru sem dobro sprejet in se uspešno privajam na nov način dela. Ker sem iz Celja, sem s selitvijo pridobil precej dodatnih kilometrov. Vendar je vožnja po avtocesti manj naporna, kot je bila prej, ko sem se do Zreč vozil po lokalni cesti. Matjaž Merkan ima bogate izkušnje z vodenjem, prodajo in marketingom. Pred prihodom v SWATYCOMET je pet let vodil podjetje Siteco Sistemi, prodaja svetilk in inženiring razsvetljave, ki je del nemškega holdinga Siteco. Preden je postal direktor podjetja, je opravljal naloge direktorja prodaje in marketinga. Funkcijo direktorja prodaje in marketinga je pred tem opravljal še v podjetju Elektrokovina Svetilke, ki je v lasti nemškega podjetja Siemens. Novi izzivi vodenja SPE 2 v SWATYCOMETU mu ne dopuščajo veliko prostočasnih dejavnosti, zato bo tudi za pogovor o njegovih zanimanjih in hobijih več časa v nadaljevanju. 11

12 TEHNIČNE TKANINE Naš prvi cilj je povečati prodajo zunanjim kupcem Intervju z Marijo Metličar, direktorico SPE 3 Tehnične tkanine Kaj proizvajate v SPE 3 in kdo so vaši kupci? Naša enota se ukvarja s proizvodnjo tehničnih tkanin. Glavnino proizvodnega programa pomenijo armaturne mrežice iz steklenih vlaken za vgradnjo v bruse, s čimer brusni izdelek dobi za uporabnika ustrezno varnost na visokih obratih. Proizvajamo jih za potrebe proizvodnje brusov na obeh lokacijah SWATYCOMETA v Zrečah in Mariboru ter tudi za naše konkurente s področja proizvodnje brusov, tako domače kot tuje. Za potrebe gradbeništva proizvajamo tkanino za izolacijske fasadne sisteme, ki ima ustrezno alkalno odpornost. Proizvajamo tudi filtre za filtriranje aluminija, ki jih uporabljajo v livarstvu, ter na željo kupcev tudi tkanine za ojačanje drugih kompozitov. Čeprav ne sodimo v tekstilno branžo, pa sprehod skozi naše hale razkrije prav vse operacije, ki so lastne tkalnicam. Na lokaciji v Ločah imamo snovanje, to je predpriprava niti za tkanje, v naši tkalnici se nahaja 32 tkalskih strojev za tkanje tkanine, nadalje imamo impregnacijske linije za oplemenitenje tkanine s fenol-formaldehidno (FF) smolo. Izsekavanje v diske, kar tudi poteka v naši enoti, pa ni lastno tekstilni branži. Kateri so vaši ključni cilji? Naša enota je vsekakor usmerjena v rast, ki pa je v veliki meri soodvisna od rasti celotnega SWATYCOMETA. Predvsem si želimo povečati prodajo zunanjim kupcem. Danes je slabša situacija kot pred dobrim letom, saj dosegamo 65-% realizacijo interne prodaje in le 35 % prodamo zunanjim kupcem. Razmerje želimo spremeniti, to je tudi naš prvi cilj. Drugi cilj v naslednjih letih je povečevati prodajo in poiskati programe iz drugih vej industrije, kjer bi lahko uporabljali tehnični tekstil. Računamo, da bi do leta 2013 že morali slediti konkretni premiki tudi v druge veje industrije. Kako je enota organizirana? Locirani smo v Ločah, kjer se izvajajo vse proizvodne funkcije. Da naše poslovanje in proizvodnja potekata nemoteno, koristimo določene storitve ostalih služb znotraj sistema SWATYCOMETA, s katerimi pokrivamo področja računovodstva, financ, nabave, ekologije, kadrovskih zadev, izobraževanja, logistike, vzdrževanja ter investicij. Enota SPE 3 pa poleg proizvodnje razpolaga še z lastno prodajo in razvojem. Kaj pa število in struktura zaposlenih? Trenutno nas je 87 zaposlenih, od tega jih je 71 neposredno v proizvodnji. Ta hip je 5 zaposlenih posojenih v drugo enoto v Zrečah. Pred nami je nekaj upokojitev, ki pa jih bomo nadomestili z notranjimi kadrovskimi rezervami. V tem trenutku nove zaposlitve niso predvidene. Kadrovska struktura je v veliki meri tehnično naravnana. V proizvodnji imajo zaposleni pridobljeno izobrazbo od 3. do 5. stopnje, dva med vsemi zaposlenimi imata 7. stopnjo, trije pa 8. stopnjo izobrazbe. Veliko zaposlenih v naši enoti je žensk, odobreno imamo nočno delo žensk. Kako pa je s prodajo in uspešnostjo realizacije planov? Razmerje med interno in eksterno prodajo je neugodno, kar za nas pomeni sicer količinsko veliko dela in manjše prihodke. Dobiček ustvarjamo le z eksterno prodajo, ki pa jo moramo povečati vsaj za 30 %. Program, ki ga obvladujemo, je manj dobičkonosen kot pred dvema ali tremi leti. Cene materialov se konstantno dvigujejo, v stalnem porastu so cene energije, hkrati pa moramo našim kupcem zagotavljati nizke cene predvsem zaradi kitajske konkurence. Zato iščemo notranje rezerve v 12

13 TEHNIČNE TKANINE izkoriščenosti delovnega časa, posebno pozornost posvečamo odpravljanju napak v proizvodnji in nižanju stroškov rezervnih delov. Načrtujete kakšne investicije v proizvodnji? Za odpravo ozkih grl, izboljšanje pretočnosti in boljšo izkoriščenost delovnega časa se bomo lotili naslednjih projektov: rekonstrukcija snovalnega stroja, kjer bomo povečali hitrost previjanja, predvidevamo prenovo 10 navijal v tkalnici, s tem bomo izboljšali napetost navijanja, načrtujemo preureditev AIR-JET strojev še za druge tipe tkanin, specializacija tkanja vezave platna za potencialnega novega kupca. Predvidena je rekonstrukcija navijalne naprave na impregnacijskih linijah, kjer bomo namestili vlečno verigo. Načrtujemo vzpostavitev avtomatizacije beleženja impregniranih tež na linijah, kar bo vodilo v višjo kakovost. V roku enega leta je v načrtu izdelava še dveh pickup naprav za pobiranje diskov. Takoj, ko bo na letni ravni presežena proizvodnja m² tehničnih tkanin, bomo pričeli z večjimi naložbami: naložba v dodatno impregnacijsko linijo, postavitev novih štanc, postavitev novih tkalskih strojev, dodaten snovalni stroj, nadaljnje gradnje proizvodnih prostorov. Pri načrtovanju pa smo seveda zavezani spoštovati zakonodajo. Posebno skrb posvečamo varovanju zdravja ljudi in varstvu narave. Zaradi uporabe topil in goriv smo potencialni vir ogrožanja, kar pomeni spoštovanje IPPC in Seveso zakonodaje. Nobeno področje ne bo ostalo neurejeno, kar velja tudi za sanacijo hrupa v tkalnici. Kakšno je trenutno stanje v proizvodnji? So proizvodne kapacitete zasedene? Trenutno imamo rezerve v proizvodnih kapacitetah. V tkalnici in po potrebi na snovanju poteka delo v treh izmenah, medtem ko na izseku in impregnaciji delo že nekaj časa poteka v dveh izmenah. Trenutno proizvedemo m² tkanin, ko pa bomo v proizvodnji presegli m² tkanin, bo potreben dodaten kader in zagon kompletne tretje izmene. Tako je bilo še v letu 2008, nato sta kriza in prodor kitajskih proizvodov z nižjimi cenami povzročila padec pod to mejo. To za nas pomeni ogromne dodatne stroške, a nam omogoča naš obstoj tudi v prihodnje. Žal pa za te investicije v izboljšanje delovnih pogojev ali za uskladitev s predpisi EU že lep čas ni na voljo nobenih sredstev ali subvencij. Najde se kaj za majhna in srednja podjetja, za velika pa ne. Tako je celotno breme naložb teh vrst na podjetju samem. Kakšni pa so vaši načrti na področju prodaje? Boste iskali tudi nove trge? Naše težnje so povečati eksterno prodajo. Kar se tiče iskanja novih kupcev, teh praktično ni, saj se proizvajalci brusov tudi drugod združujejo ali pa celo ukinjajo proizvodnjo. Trenutno smo prisotni v 13 državah (Avstrija, Poljska, Bolgarija, Anglija, Madžarska, Argentina...). Želimo si vstopiti še na kako novo tržišče. Verjamem, da smo pri tem lahko uspešni, saj je kakovost naših izdelkov v svetu poznana, v preteklosti pa smo si ustvarili ugled. Z eksterno prodajo dosegamo okoli evrov mesečno, pričakovanja na osnovi planov pa so bila evrov na mesec. Za dosego take realizacije nas čaka še kar dolga pot, s pametnimi in primernimi prijemi zmoremo to doseči. Veseli me tudi visoka pripravljenost in enotnost zaposlenih ob uvedbi sprememb. To, da si zaposleni med seboj zaupajo in da zaupajo vodstvu, je zelo pomembno. Po tej plati so ustvarjeni vsi pogoji, da se bomo prilagodili vsem prihajajočim izzivom, seveda pa bodo nujne preudarne odločitve in tudi nekaj sreče. Dušan Jakob (Flex) Erika Raber (Flex) Moja misel Za mene je najtežje (opomba: Dušan je delovodja). Delam isto kot sem v Mariboru, vendar je vse drugače. Cel sistem je drugačen, zato vse začenjam na novo. Poleg vsega je zame ogromna sprememba vožnja, ki je prej ni bilo. Moja misel Nisem se še privadila. Verjamem, da se bom, vendar bo trajalo nekaj časa. Velika razlika je v sistemu dela. Veseli me visoka pripravljenost in enotnost zaposlenih ob uvedbi sprememb. To, da si zaposleni med seboj zaupajo in da zaupajo vodstvu, je zelo pomembno. Po tej plati so ustvarjeni vsi pogoji, da se bomo prilagodili vsem prihajajočim izzivom. 13

14 RAZISKAVE in RAZVOJ Pravočasno prepoznavanje priložnosti na Pravočasno prep Intervju z Alešem Semprimožnikom, vodjo razvoja Kako bi na kratko predstavili enoto za razvoj? Poslanstvo enote je razvijati prepoznavnost in konkurenčnost naših serijskih in izvenserijskih izdelkov s povečevanjem kakovosti in optimiranjem procesov brušenja pri končnem uporabniku ter optimirati procese izdelave brusnega orodja. Načrtno razvojno delo, sistematičen pristop pri reševanju težav ter iskanje rešitev sodijo med temeljne zadolžitve naše enote. Združitev dveh podjetij in gospodarska kriza sta dva mejnika bližnje preteklosti. Kateri pa so najpomembnejši cilji za prihodnost? Ključni cilj je zagon in realizacija razvojnih nalog, ki smo si jih zadali. Gre za procesne izboljšave in razvoj novih izdelkov. Pri razvoju novih proizvodov težimo k temu, da dosežemo višjo dodano vrednost. Pri procesnih izboljšavah pa bodo imele prednost naloge, katerih rezultat bo večja kakovost izdelkov in produktivnost. Obstoječ program izdelkov bomo razvijali in optimirali v smeri hitrejše odzivnosti do kupca in podajanja enotne in bolj kakovostne informacije. Cilj je posodobitev orodij in pripomočkov, ki bodo omogočali hitrejše delo z manj napakami, in večja preglednost pri zajemanju informacij. Kratkoročni cilj pa je prenos programov na predvidene lokacije. Pri tem je prav tako potrebno zagotoviti prenos tehnologij in dobrih praks, ki so se pridobivale med dolgoletno prakso. Na področju fleksa potekajo usklajevanja receptur, toleranc in ostalih posebnosti. Pri prenosu industrijskega bakelita so aktivnosti usmerjene predvsem na program za tirnice, pri katerem je potrebno veliko aktivnosti, da zagotovimo kakovosten izdelek in zadovoljivo produktivnost. V enoti superabrazivov pripravljamo podloge za poenotenje informacijskega sistema, kar nam bo omogočilo nemoten dokumentacijski tok. Kdo so sodelavci v razvoju? V oddelku nas je 18 zaposlenih. Sodelavci razvoja in tehnologije so vpeti v SPE 1 in SPE 2, laboratorij, management idej, investicije ter konstrukcijo. Z enoto SPE 3 pa sodelujemo preko skupnih projektov. Gre predvsem za samostojne strokovne delavce in razvojne tehnologe ter samostojne tehnologe. Izobrazbena struktura je kombinacija inženirjev kemije in strojništva, oboji imajo že dolgoletne izkušnje na področju brusne industrije in ustrezna znanja, ki se dopolnjujejo. Novost v združenem podjetju je centralno organiziran razvoj. Kakšne so prednosti in pričakovanja? Prednost centralno organiziranega razvoja je širši spekter znanja, ki omogoča večjo fleksibilnost. Mnogo tehnoloških rešitev lahko apliciramo na različnih področjih. Npr. smole, polnila, keramična veziva, zrna v različnih vezeh, rešitve pri oblikovanju plošč, težave z razporeditvijo zmesi, homogenost zmesi Velikokrat se rešitve prepletajo, ne glede na vez, v kateri je izdelan brus. Še več prednosti bo opaziti, ko bodo vsi programi preseljeni na predvidene lokacije in ko bo razvojno tehnološko delo v celoti osredotočeno na proces in razvoj izdelkov tako novega kot obstoječega asortimana. Prednost pri iskanju rešitev pa se kaže že sedaj pri prenosu tehnologij v smislu prenosa tehnološkega znanja in dobrih praks, za kar pa je potrebno kar nekaj časa in energije, da uspemo prepoznati prednosti oziroma pomanjkljivosti. 14

15 RAZISKAVE in RAZVOJ trgu je pomemben dejavnik oznavanje pri razvoju izdelkov priložnosti S katerimi razvojnimi projekti se trenutno ukvarjate in kaj še načrtujete? V teku so razvojne naloge na področju razvoja novih izdelkov in izboljšav obstoječega programa: dvoslojne brusilne plošče, brušenje stekla, brušenje smuči, vroče stisnjene plošče Ø 610 in Ø 920, dvokolutno ploskovno brušenje, rezalke Ø in Ø 1.200, brušenje turbinskih lopatic, brusna orodja za gradbeništvo. Kar nekaj razvojnih nalog je še odprtih. V kratkem predvidevamo zagon nekaterih razvojnih nalog, kot so ostrenje v lesni industriji, železniški program, brušenje ozoblenj, brušenje PKD in PCVD in ležajna industrija. Predlogi za izboljšave v procesu so podani, potrebno je še oceniti investicije in določiti prioritete, kar bo narejeno do konca tega meseca. Gre za izdelavo testnega stroja, spremljanje produktivnosti strojev, rekonstrukcijo izsekovalke, sistem za pobiranje mrežic, brušenje dia poravnal, obdelavo keramičnih surovcev, optimiranje podajalne naprave obdelave Za razvoj in izboljšave izdelkov in proizvodnih procesov so izjemnega pomena informacije s trga. Kako poteka sodelovanje s tržniki? Usmeritev razvoja je vsekakor tržna. Iz tega naslova bo pomemben dejavnik pravočasno prepoznavanje priložnosti na trgu. V ta namen imamo predvidena redna srečanja, na katerih bomo izmenjevali izkušnje s sodelavci s terena, kar nam bo omogočilo skupno reševanje in optimiziranje procesov pri naših kupcih. Izmenjave informacij na naših rednih sestankih in preko vzorcev, ki jih tržniki prinašajo s terena, pa nam omogočajo spremljanje konkurence in možnost hitrejšega odziva. Hitrejša odzivnost do kupcev pa je tako eden od naših temeljnih ciljev. Glede izboljšav proizvodnih procesov že dalj časa potekajo tedenski proizvodni sestanki, na katerih rešujemo problematiko oz. iščemo rešitve glede procesa samega. Sodelujete tudi z zunanjimi institucijami in strokovnjaki? Oprema v našem laboratoriju ne zadovoljuje vedno vseh naših potreb po opravljanju analiz. Zato že dalj časa sodelujemo z Inštitutom Jožef Štefan in z Inštitutom za materiale na Fakulteti za strojništvo v Mariboru. Prav tako poteka sodelovanje z laboratoriji in strokovnjaki naših dobaviteljev, ki razpolagajo s potrebnimi specifičnimi znanji in opremo. Gre za dobavitelje zrn, smol in polnil. Tovrstnega sodelovanja smo se v preteklosti premalo posluževali, v prihodnje ga želimo okrepiti. Z vsemi dobavitelji smo v dogovoru, da nas sproti obveščajo o novostih v njihovih proizvodnih programih. Njihovo znanje in izkušnje nam prenašajo preko izobraževanj, ki potekajo pri nas. Letos je izobraževanje že izvedel Fenolit, v tem mesecu ga bo Usmeritev razvoja je vsekakor tržna. Organiziramo redna srečanja s sodelavci s terena, na katerih izmenjujemo izkušnje in skupaj iščemo rešitve. Eden naših temeljnih ciljev je hitrejša odzivnost do kupcev. še Treibacher. Z dinamiko vsaj enega predavanja na dva meseca želimo v prihodnje tudi nadaljevati. Nekaj spodbudnih besed ob koncu? Priložnosti je veliko, prepričan sem, da jih bomo prepoznali in znali izkoristiti. Angelca Babič (Računovodstvo) Tomo Sadek (Skladišča materiala) Moja misel Z organizacijo dela v Zrečah sem zelo zadovoljna. Sodelavke so prijazne in se z njimi dobro razumem. Prihod na delo zahteva večji napor, vendar rada prihajam. Moja misel V Mariboru sem že en mesec. Razliko med delom tu in tam močno občutim. V kolektivu so me lepo sprejeli in sem se dobro ujel. Čeprav imam predpostavljenega v Zrečah in precej kilometrov daleč, komunikacija poteka zelo uspešno. Na delo v Mariboru sem se hitro navadil. 15

16 Širimo ideje in ustvarjalnost med sodelavce na vseh lokacijah MANAGEMENT IDEJ O inovacijah govorimo in poslušamo redno in povsod, drugačna zgodba pa je z njimi živeti in jih prepoznavati. Prvi zametki uradne inovacijske dejavnosti so bili v Zrečah zabeleženi v začetku osemdesetih let. Pred osmimi leti smo inovativnost kot prenovljeno metodo v okviru MANAGEMENTA IDEJ začeli širiti med sodelavce. Poudarek smo dali množičnosti. Govoriti smo začeli o idejah. Postopoma, vendar vztrajno, nam ta naša takratna namera daje rezultate. Dobro se zavedamo, koliko znanja in izvirnih idej kroži med ljudmi. To imenujemo posameznikov intelektualni kapital. Zapleteno? Niti ne! S takšnim pristopom želimo miselnost»da je vsaka ideja dobra in naj se nobena ne izgubi«spodbuditi med vsemi sodelavci v novem podjetju SWATYCOMET, na vseh lokacijah delovanja in v vseh sredinah. Na začetku bo med sodelavci, ki doslej niste poznali MANAGEMENTA IDEJ, obilo vprašanj, dvomov, zagotovo pa tudi navdušenja. Prednost imamo, ker se določenim začetnim težavam in oviram že znamo izogniti, v preteklosti smo se namreč kar nekaj naučili. Za začetek se bomo potrudili način in tehniko podaje idej približati vsem zaposlenim ter vaše nadrejene na vseh nivojih spodbuditi, da bodo pristopi k potrditvi ideje, vodenju realizacije in nenazadnje zaključku z nagrado v skladu s predpisanimi standardi. Z dobro voljo in odzivnostjo vam obljubljam, da boste imeli vsi možnost soustvarjanja pri izboljšanju vašega delovnega mesta, pri nizanju idej za nove izdelke, izboljšavah procesov in varnejšem ter ekološko ustreznejšem okolju. Začeli bomo z izobraževanji. Prejeli boste zloženko o glavnih poudarkih inovacijske dejavnosti, o postopku in o možnostih. MANAGEMENT IDEJ prav posebej spodbuja ideje z lastnega področja dela. Nihče ne pozna delovnega okolja bolje kot delavci sami. Ti vedo, kje delovni procesi niso optimalni. Vsako še tako majhno idejo, četudi izgleda na prvi pogled neznatna, je smiselno upoštevati. Celotni management vsi delavci na vodstvenih in vodilnih delovnih mestih, še posebej, ko nastopajo v vlogi neposrednega vodje, morajo ideje svojih sodelavcev čim hitreje preveriti in realizirati ukrepe, ki obetajo izboljšave. Torej počakamo le, da se sprejmejo ustrezni akti, in krenemo. Prvi korak seznanitve je bil za vodilne v Mariboru že storjen v sredini aprila, prav tako bomo organizirali preglede doslej podanih idej v Zrečah, Oplotnici in Ločah. Verjamem, da bomo ob letu osorej nestrpno pričakovali rezultate o nagrajenih inovacijah v okviru Štajerske gospodarske zbornice. Z letošnjo bero na natečaju inovacij regionalne GZ Celje smo zelo zadovoljni!. Dragica Šraj (Računovodstvo) Moja misel Po 30 letih dela v Mariboru je takšna selitev precej zahtevna. S težavo se privajam na dnevno vožnjo več kot 50 km v eno smer. Težko se bom privadila. Novi sodelavci pa so me lepo sprejeli, za kar sem zelo hvaležna. 16

17 MANAGEMENT IDEJ Med najboljšimi inovatorji za leto 2009 v celjski regiji, za COMET dvakrat srebro Večina upa, da bomo krizno leto 2009 z vidika vseh gospodarskih neugodnosti kmalu pozabili. Vsekakor pa ne bomo in ne želimo pozabiti uspešnih realizacij idej, inovacij tega leta. Posebej bi izpostavila dve, ki sta bili letos poslani na izbor najboljših inovacij celjske regije in dosegli zavidljiv uspeh. 23. junij 2010 bo tako zapisan z debelim tiskom za sedem naših s srebrom nagrajenih sodelavcev. Letošnji izbor najboljših inovacij v celjski regiji in slovesni dogodek s podelitvijo priznanj v organizaciji RGZC je bil jubilejen, in sicer že 10. zapored. Prijavljenih je bilo 30 inovacij iz 16 podjetij, pri katerih je sodelovalo 67 inovatorjev, največ doslej. Ta podatek pove veliko o tem, da se podjetja čedalje bolj zavedajo pomembnosti inoviranja. Uvodnemu pozdravu direktorja zbornice Draga Polaka je sledil nagovor predsednika RGZC Aleša Mikelna in spodbudni pozdrav direktorja Urada RS za intelekturalno lastnino dr. Jurija Žureja. Ta je slikovito izpostavil, da je inovativnosti tudi, kako svojo navidezno majhnost znati poudariti, kot primer pa navedel potencial naših nogometašev na SP. Glasbeni uvod sta s Sozvočjem gonga in violine popestrili priznani ruski glasbenici. Sledila je svečana podelitev 14 priznanj in plaket ter 16 diplom. Obe naši inovaciji sta prejeli srebrni priznanji Inovacija: Posodobitev procesa hladne regeneracije ostankov brusnih materialov (SPE 2 Oplotnica) Inovatorji: Herbert Brdnik, Božo Jančič ter Branko Vodenik in Inovacija: Naprava za avtomatsko odvzemanje polizdelkov na izsekovalnem stroju (Pick up v SPE 3 Loče) Inovatorji: Branko Vodenik, Božo Jančič, Primož Mumelj, Toni Arh, Roman Štuklek in Dušan Jager Zaključnemu srečanju je sledil sproščen že tradicionalen razgovor ob kavi, kjer je direktor družbe podelil simbolične nagrade nagrajencem. Priznanja za najboljše inovacije so prerasle v vseslovensko promocijo inovacij, kjer danes sodelujejo vse regionalne gospodarske zbornice in območne zbornice GZS. V finale za izbor nagrajevanja na nacionalni ravni se uvrstijo najbolje ocenjene inovacije na regionalnem nivoju. Med celjskimi petimi zlati in srebrni inovacijami gresta dalje na nacionalni izbor tudi obe naši. Jasno je, da si želimo čim boljšo uvrstitev! Čestitke! Več o inovacijah 2009 RGZS na spletni strani Iva Mlinšek Lešnik, samostojna strokovna sodelavka Dve od najdragocenejših dobrin, ki ti jih nihče ne more ukrasti, sta znanje in ideje! (I.M.L.) 17

18 SELITVE PROIZVODNJE Selitve zahtevajo dobro usklajenost in sodelovanje V proces selitev proizvodnje ste zaposleni različno vključeni, prav gotovo pa ste vsi že seznanjeni, da v podjetju od začetka maja potekajo selitve. Če ne drugače, preko oglasnih desk, kjer redno objavljamo obvestila o opravljenih in načrtovanih selitvenih aktivnostih. Nekateri ste že opazili posamezne spremembe pri načinu dela, drugi ste spoznali tudi nove sodelavce, tretji pa ste v polni meri vključeni v sam proces selitev in v nove organizacije procesov v podjetju. foto Ekipe, ki so zadolžene na posameznih področjih, so globoko vključene v dogajanje in s polnimi koraki napredujejo proti zastavljenemu cilju, to je preselitev vseh načrtovanih proizvodnih kapacitet na lokacijah Maribor in Zreče do meseca decembra. Proizvodni prostori počasi dobivajo svoj končni izgled, ureja se vsa potrebna infrastruktura, posamezni stroji so uspešno preseljeni in že delujejo na novih lokacijah. Pripravljajo se naložbe v nova sredstva, ki bodo omogočala boljše pogoje dela in zagotavljala stabilnost proizvodnje pri povečanem obsegu naročil. Največ sprememb ste do sedaj lahko opazili pri ureditvi nove oblikovalnice Flex v bivših prostorih Keramike v Zrečah, kjer smo izselili vso opremo in izvajali največ gradbenih del. V sosednjem prostoru smo izselili proizvodnjo brusnih trakov. Tudi v prostorih PE Diamanti v Mariboru poteka veliko aktivnosti pri pripravi infrastrukture za selitev strojev. V obstoječih oblikovalnicah Flex v Zrečah in Mariboru je vsak teden kakšna sprememba, saj stroje selimo enega za drugim. Selitev proizvodnih programov pomeni tudi premestitev določenega števila zaposlenih v novo delovno okolje. Želimo jim, da bi se čim hitreje vključili v novo sredino. Pri selitvah strojev sodelujejo tudi zunanji operaterji, ki so nam v veliko pomoč pri zagonu ter prvi proizvodnji. Tako obsežni posegi ob trenutno povečanem obsegu naročil zahtevajo dobro usklajenost vseh vključenih in veliko potrpežljivosti pri reševanju težav, ki pri tem nastajajo. Do sedaj smo jih, zahvaljujoč angažiranosti ekip, ki skrbijo, da ne odstopamo od zastavljenega terminskega plana, reševali uspešno. Čaka nas še veliko dela, saj glavni del selitev ter večje naložbe v klimatizacijo in termično obdelavo načrtujemo v jesenskem delu. Prepričan pa sem, da bomo nadaljevali tako kot do sedaj in uspešno dokončali zastavljeno delo. Vili Potočnik, operativni vodja selitev 18

19 SELITVE PRO IZVODNJE Tloris industrijskega kompleksa SWATYCOMET Maribor, po sedanjem vmesnem veljavnem stanju od junija do septembra. Tloris industrijskega kompleksa SWATYCOMET Zreče, po sedanjem vmesnem veljavnem stanju od junija do septembra. 19

20 INTERNA KLIMA MERJENJE ORGANIZACIJSKE KLIME IN ZADOVOLJSTVA ZAPOSLENIH V SWATYCOMET 2010 Uspešna podjetja vzpodbujajo, razvijajo in uporabijo zmožnosti in znanja svojih zaposlenih. Zato smo se odločili za ponovno raziskavo organizacijske klime ter zadovoljstva zaposlenih in to na začetku, nekaj mesecev po združitvi družb COMET in SWATY. Uporabili smo primerljivo metodologijo merjenja in na ta način na eni strani omogočili primerjavo rezultatov z merjenji v letu 2008, po drugi strani pa ugotovili začetno stanje»energije«zaposlenih v novi združeni družbi. Rezultati raziskave v letu 2010 Namen raziskave organizacijske klime je bil ugotoviti, kako zaposleni gledajo na svoje delo, celotno podjetje in spremembe, ki se dogajajo ob združitvi. Kje vidijo dobre strani in kaj menijo, da bi bilo treba spremeniti. Kje so torej naše prednosti in kje so naše priložnosti za izboljšave? Anketiranje vseh zaposlenih (merjenje klime) v letu 2010 je pokazalo sledečo sliko po 13 dimenzijah. 20

21 INTERNA KLIMA Za ustrezno primerjavo smo združili rezultate raziskave iz leta 2008 (COMET in SWATY) ter tako dobili združeno sliko SWATYCOMET Pri analizi klime v SWATYCOMET v letu 2010 se moramo osredotočiti na dve ključni informaciji. Prva je udeležba zaposlenih, ki je bila ob učinkovito pripravljenem projektu zelo dobra (844 od anket, kar je dobrih 80 %), druga pa nakazuje na srednje dobro vzdušje v organizaciji, saj je srednja vrednost vseh ocen 2,93 in je v primerjavi z merjenjem 2008 malenkost nižja, za -0,01. Moramo pa se zavedati, da so znotraj organizacije kar velike razlike in tudi vse kategorije ter trditve niso v enaki meri napredovale, obstaja kar nekaj prednosti in tudi izzivov. Sama srednja vrednost vseh ocen (2,93) ne pokaže večjih sprememb v primerjavi z letom Če pogledamo posamezne kategorije, se pojavijo razlike, ki pa niso dramatične. V zadnjih dveh letih se je zgodilo kar nekaj velikih sprememb v okolju (gospodarska kriza in recesija) in tudi v sami organizaciji (združitev), kar je nedvomno vplivalo na razpoloženje zaposlenih. Kakšne razlike so nastale, pa je na kratko predstavljeno v nadaljevanju. Prednosti: Pozitiven odnos do kakovosti, iniciativnost, zavzetost in solidni odnosi med zaposlenimi Prispevamo po svoji moči k doseganju standardov kakovosti, čutimo se odgovorne za kakovost, svoje sodelavce in oddelke sprejemamo kot cenjene stranke. Zavedamo se nujnosti sprememb, izdelke in storitve stalno posodabljamo. Zavzeti smo za delo, pripravljeni smo na dodaten napor in cenimo delo svojih sodelavcev. Do neke mere jasnost delovanja na operativnem nivoju operativno vodenje Samostojni smo pri opravljanju svojega dela, imamo jasno predstavo, kaj se od nas pričakuje, in zadolžitve so do neke mere jasne. Izboljšanje komunikacije med vodji in zaposlenimi Vodje nas vzpodbujajo k sprejemanju večje odgovornosti za svoje delo in se več kot prej pogovarjajo z nami o rezultatih dela. Nadrejeni nam dajo več informacij za dobro opravljanje svojega dela. Delovni sestanki so postali nekoliko bolj redni. Pomembne pozitivne ugotovitve Visoko je zadovoljstvo z delovnim časom, stalnostjo zaposlitve, s sodelavci, neposredno nadrejenim, z delom samim in bistveno višje zadovoljstvo z delovnimi pogoji (oprema, prostori ). Zaposlenim je trenutna zaposlitev zelo pomembna, spremembe v delovnem okolju (spremembe DM, enot, lokacij ) obvladamo, svojo prihodnost vidimo v SWATYCOMET. Izziv: Poznavanje strateške usmeritve organizacije Politika in cilji so premalo jasni vsem zaposlenim, slabo poznamo glavne usmeritve iz dokumenta o strateškem razvoju. Nekoliko nižja ocena glede jasno oblikovanega poslanstva dolgoročnega obstoja in delovanja organizacije. Nizko zadovoljstvo s sistemom nagrajevanja in sistemom kariere. Uspešnost se samo do neke mere vrednoti po dogovorjenih ciljih, ni sistema stimulacij (oziroma ni dovolj prepoznan). Ostaja nezadovoljstvo z višino plače (sicer izboljšanje ocene v letu 2010) in občutek, da je še zmeraj nizka v primerjavi z okoljem. Premalo je možnosti za napredovanje in tudi kriteriji niso dovolj jasni. Do neke mere nižja pripadnost - distanca do organizacije Primerjava uspešnosti SWATYCOMET z drugimi slovenskimi organizacijami se je znižala, tudi učinkoviti smo nekoliko manj kot leta Oddaljenost zaposlenih do SWATYCOMET je nekoliko večja, občutek varnosti zaposlitve se je precej znižal (čeprav zadovoljstvo s stalnostjo zaposlitve ostaja zelo visoko). Kako naprej? Ponovno smo se torej pogledali v ogledalo. V novih razmerah in okoliščinah. Vendar to ni dovolj. Kot organizacija se moramo osredotočiti na ugotovljene izzive in jih začeti sistematično odpravljati. Ravno tako pa moramo ceniti prednosti, ki jih imamo, in na njih temeljiti prihodnost. Prvi korak je predstavitev rezultatov vodstvu, vsem vodjem in tudi vsem zaposlenim. Sledil bo korak, kjer bomo skozi različne aktivnosti odpravljali izzive in nadgradili prednosti, ki jih imamo. Organizacijsko klimo bomo ponovno merili čez leto dni. Na ta način bomo dobili zelo jasno sliko, kako uspešni in učinkoviti smo bili pri svojih aktivnostih. Spoznali bomo, kateri izzivi ostajajo še naprej in katere smo uspeli bistveno izboljšati. Irena Gradišnik (Računovodstvo) Mitja Cimerman AT Adria Moja misel Sprejem na lokaciji Zreče je bil dober. Na drugačen način dela se hitro privajam, saj so mi sodelavke pripravljene pomagati pri vsakodnevnem delu. Vesela sem, da sem prišla med takšne ljudi. 21

22 SWATYCOMET SMO LJUDJE Nove delovne obleke Združitev in ustanovitev novega podjetja SWATYCOMET je zahtevala tudi spremembe na področju komuniciranja. V prejšnji številki glasila smo vam predstavili novo celostno grafično podobo, njen pomen, razvoj in osnovne aplikacije. Pomemben del naše zunanje podobe je tudi obleka in zato smo se odločili za postopno uvajanje enotnih delovnih oblek, usklajenih z vizualno podobo novega podjetja. Nove delovne obleke so sive barve, plašči pa so modri. Barve novih delovnih oblek odražajo korporativno identiteto nove družbe in upamo, da jih boste sprejeli za svoje. Kroji oblek so posodobljeni, pri izbiri smo dali prednost kakovosti, da bo nošnja prijetna in vzdrževanje enostavno. Mi vemo, da vi veste, da je izobraževanje pomembno. In kaj ste za to pripravljeni storiti? Šolski center Slovenske Konjice-Zreče vas vabi k vpisu v naslednje programe: srednješolski programi: - gastronomija - strojništvo - predšolska vzgoja - ekonomija - bolničar - trgovec Izvajajo 3-letne in 4-letne programe, poklicni tečaj in poklicno-tehniško izobraževanje (3+2). usposabljanja in tečaji - jezikovni tečaji - računalniški tečaji - strojništvo (CNC operater, - varjenje AUTOCAD, upravljalec strojev...) - komunikacija - kuharske delavnice - peka kruha, peciva - kaligrafija - restavriranje - krovec/klepar - sobarica višješolska programa - EKONOMIST - MEHATRONIKA Vpis je možen še do sredine septembra! VEM center ORA Pohorje Dravinja - informacije in priprava razpisne dokumentacije - storitve e-vem za podjetja in samostojne podjetnike niška usposabljanja in svetovanja Šolski center Slovenske Konjice-Zreče Tattenbachova ulica 2a, Slov. Konjice Telefon: , , , Gsm: , info-scsk@guest.arnes.si Informacije V jeseni bodo potekala brezplačna izobraževanja: tečaj italijanščine, nemščine/angleščine, tečaj pekekruha, potic, peciva, tečaj kaligrafije, tečaj računalništva, kuharske delavnice, restavriranje, ročno spretnostne delavnice. 22

23 KULTURA KULTURA Mladi ustvarjalci Pomlad se je prevesila v poletje in narava ustvarja čarovnijo oblik, barv in vonjev. Z namenom, da bo tudi naša rubrika tako prijetno obarvana, smo poiskali dva mlada ustvarjalca, ki s svojo izvirno domišljijo in talentom ustvarjata čudovite izdelke. Ni vse samo v spretnih rokah, v pravi izbiri barv in materialov, veliko lepega mora biti v srcu, da lahko ustvariš sliko na papirju ali steklu. Tokrat se nam predstavljata Natalija in Gašper. Njuni mamici sta zaposleni v družbi ECOPACK d.o.o.»ustvarjanje me napolni s pozitivno energijo, ki jo potrebujem za vse šolske obveznosti, «pravi NATALIJA JUHART iz Slovenske Bistrice. Prvi občudovalki njenih izdelkov sta mamica Maja Gorjanc, ki je zaposlena v komerciali Ecopacka, in mlajša sestrica Mija, ki je pravi sonček. Natalija Juhart obiskuje 3. letnik Prve gimnazije Maribor. Poleg rednega pouka in druženja s sošolci je aktivna v likovnih delavnicah in kostumografskem krožku, ki prireja razne performanse v avli šole in v Pekarni Maribor. V tem šolskem letu je izvedla performans z Ano Brglez z naslovom Kaj pa če mi ne bo všeč in sodelovala na performansu Ženske. Vsa leta gimnazijskega šolanja sodeluje na Prešernovem natečaju, ki ga prireja Prva gimnazija Maribor. Tako je prejela v šolskem letu 2007/2008 drugo nagrado za sliko Veliki brat te opazuje. Slikarski motivi ustvarjanja na platno v oljni in akvarelni tehniki so predvsem utrinki iz narave, portreti ter domišljijski motivi. V šolskem letu 2008/2009 je ustvarila slona v velikosti 1,50 m, katerega osnova so bile plastenke, oblečene in oblikovane s papirmašejem. Za letošnje nagrajence Prešernovega natečaja je ustvarila reliefe iz dass mase, kar pomeni, da ustvarja tudi na kiparskem področju. Udeležuje se slikarskih delavnic in kolonij pod okriljem Prve gimnazije Maribor, kjer ustvarja in aktivno sodeluje tudi pri organizaciji in izvedbi dogodkov. O Nataliji največ povedo njeni izvirni in lepi izdelki. Naj se njena uspešna zgodba piše še dolgo. GAŠPER GAJŠEK iz Rogaške Slatine uresničuje sanje. Gašper je dijak tretjega letnika programa steklar v Šolskem centru Rogaška Slatina in je zelo osredotočen na svoje delo. Uspelo mu je celo uresničiti del svojih mladostnih sanj. Teden dni se je izobraževal na področju različnih steklarskih tehnik v Kramsachu na Tirolskem v sosednji Avstriji. Nadarjenega Gašperja zelo podpirajo tudi njegovi starši. Mamica Branka Gajšek je zaposlena v komerciali Ecopacka. Nanj sta pa ponosna tudi bratca Matic in Jure. Podpirajo ga, da sanja z odprtimi očmi, saj so njegov trud, volja in delo več kot očitni. Da je tako, so potrdili tudi mentorji avstrijske šole. Steklo kot material Gašperja zelo navdihuje. V vsaki steklarski tehniki prikaže barvno ali prosojno lepoto tega materiala. Majda Labotar 23

24 ŠPORTNE AKTIVNOSTI Izredna skupščina športno rekreativnega društva Na pobudo izvršnega odbora Športno rekreativnega društva COMET je bila v ponedeljek, 24. maja, v sejni sobi v Zrečah sklicana izredna skupščina društva. Na skupščini smo razpravljali o novem imenu in novi organiziranosti društva glede na združitev dveh podjetij v novo podjetje SWATYCOMET d.o.o. Prisotnih 16 članov društva je sprejelo naslednje sklepe: 1. Naziv ŠPORTNO REKREATIVNO DRUŠTVO COMET skrajšano ŠRD COMET se spremeni v»športno REKREATIVNO DRUŠTVO SWATYCOMET«. Izvršni odbor društva poskrbi za pripravo dokumentacije ter pečatov in registrira novo društvo na upravni enoti. 2. Potrdijo se spremembe in dopolni-tve statuta društva z dne Izvršni odbor spremembe statuta, potrjene na izredni skupščini, vnese v obstoječi statut in ga vloži na upravni enoti kot temeljni akt društva. 3. Razrešita se člana IO društva Jolanda Laubič in Vojko Korošec na lastno željo. Za njun prispevek pri delu društva se jima lepo zahvaljujemo. 4. V izvršni odbor društva se poleg obstoječih članov vključijo novi člani: Marta Naglič (SPE 3), Jani Škof (SPE 1), Boris Valdhuber (SPE 2), Miran Gošnjak Za sodelavce z mariborske lokacije: Kako se včlaniti v ŠRD SWATYCOMET? (SPE 2), Branko Pigac (SPE 2). Na skupščini smo obravnavali tudi nekaj pobud o organizaciji delovanja sekcij v Mariboru. Takoj ko se izrazi dovolj velik interes za posamezne dejavnosti in se pokažejo možnosti organizacije, bo izvršni odbor pripravil predlog in obvestil vse zainteresirane člane društva, da se pridružijo aktivnostim. Zaposlene v Mariboru pa bomo pozvali k včlanitvi v društvo, da bodo lahko sodelovali v aktivnostih sekcij. Vili Potočnik, ŠRD SWATYCOMET Pozdravljeni, sodelavci z mariborske lokacije SPE 2! Z naslednjimi izplačilnimi listami boste dobili še nekaj informacij o ŠRD SWATYCOMET, kaj smo, kaj počnemo in zakaj biti del nas. Vsi boste v kuvertah dobili tudi prijavnice za včlanitev. Prijavnice izpolnite in oddajte Borisu Valdhuberju, Branku Pigacu ali Alenki Mrzdovnik (v tajništvu direktorja družbe 1. nadstr.). Poleg prijavnice je zaželena tudi vaša fotografija, da vam bomo lahko izdelali člansko izkaznico, ki jo prejme vsak novi član. Izkaznice so namenjene predvsem za dokazovanje pri koriščenjih popustov izven podjetja, v dogovorjenih poslovalnica, kopališčih... 24

25 ŠPORTNE NOVICE V kateri sekciji lahko sodelujem v poletnem času? V poletnem času delujeta sekciji TENISA in POHODNIŠTVA. TENIS lahko igram po predhodni najavi v tajništvu pri Mileni Cerinšek (SPE 1) na tel: Termini so vsak TOREK in PETEK od 18:00 do 19:30. Igrišče v parku Slovenske Konjice. Vodja sekcije in informacije: Marjan Gruden, tel.: POHODNIŠTVO Pričeli bomo z lokalnimi pohodi, da se malo psihofizično pripravimo na naš jesenski podvig, ko imamo planiran vzpon na Triglavska jezera. Pohodi so lahko tudi kar tako, za sprostitev in spoznavanje okolice in narave. Vabljeni vsi zaposleni, tudi družinski člani ter Tretjič zmaga v nogometu in drugič prehodni pokal za ekipno zmago na igrah Avtotehne prijatelji in znanci. Planirani pohodi bodo objavljeni na oglasnih deskah. Pozivamo pripravljene, ki bi želeli razkriti kakšno svojo pot, da se po njej podamo skupaj, da nam to javite. Informacije: Jani Škof, tel.: Alenka Mrzdovnik Ekipa Športno rekreativnega društva SWATYCOMET se je v petek, 11. junija, udeležila Avtotehninih športnih iger v Ljubljani. Naša ekipa, ki so jo sestavljali tekmovalci v balinanju, košarki, tenisu, badmintonu in malem nogometu, je bila zelo uspešna in je že drugič zmagala ekipno, tako da bo prehodni pokal še eno leto krasil našo vitrino. Posebej je potrebno omeniti Petra, Dragana, Roka, Luko, Boruta, Sandija in Martina, ki so turnir v malem nogometu osvojili že tretjič in dokazali, da nimajo konkurence. Prav tako sta se izkazali naši tekmovalki v balinanju, ki sta bili sicer v mešanih ekipah, 1. mesto Katica in 3. mesto Alenka. V mešanih dvojicah so nastopili tudi tenisači in to po lanskem uspehu prav tako zelo uspešno, saj so osvojili vsa tri prva mesta, 1. mesto Bojan, 2. mesto Boris in 3. mesto Marjan. Dobro so se držali tudi košarkarji Vili, Jani in Boštjan, vendar jim je v odločilnih trenutkih zmanjkalo nekaj centimetrov in mirne roke. Vsi tekmovalci so zaslužni, saj so se srčno borili za osvojeno ekipno zmago in osvojitev prehodnega pokala. ŠKD ATROPOLA nas je na ta dogodek povabila v športni park Svoboda na Viču. Lepo se jim zahvaljujemo za gostoljubje in dobro organizacijo. Počutili smo se enkratno in se domov vrnili z zelo dobrimi občutki. Hvala, se veselimo srečanja naslednjo leto! Marjan Zagomilšek 25

26 ŠPORTNE AKTIVNOSTI ŠPORTNE AKTIVNOSTI Kaj je sekcija in kako jo ustanoviti v ŠRD SWATYCOMET? Znotraj društva že deluje nekaj sekcij, kot so npr. sekcija Joge, sekcija Tenisa, sekcija Badmintona, sekcija Rekreacije, sekcija Teka na smučeh in imamo že zametke Pohodniške sekcije. Pravila za ustanovitev nove športne sekcije: 1. Prvo in osnovno pravilo sodelovanja v ŠRD SWATYCOMET je, da si ČLAN tega društva. 2. Zbere se vsaj 15 ljudi, ki jih druži neka skupna športna aktivnost. 3. Člani sekcije morajo biti pisno prijavljeni z osnovnimi podatki in morajo biti aktivni. 4. Vsaka sekcija mora že pred zagonom določiti svojega VODJO. 5. Naloge vodje so, da bedi nad vsem, kar se v sekciji dogaja, skrbi za proračun, organizira dogodke ter poroča odboru ŠRD o delu. 6. Od sekcije se pričakuje, da motivira še ostale zaposlene za sodelovanje. Večina sekcij deluje zaenkrat v 03 omrežnem območju, vendar pričakujemo, da se bodo zadeve organizirale tudi na mariborskem območju. Informacije: Člani izvršnega odbora - IO Vili Potočnik, predsednik ŠRD SWATYCOMET T: Namen sekcij je zbiranje in druženje ljudi z istimi interesi, ki preko tovrstnega druženja poskrbijo za boljše medosebne odnose ter fizično pripravljenost telesa. Alenka Mrzdovnik Iva Mlinšek Lešnik Marta Naglič Valerija Zagomilšek Marjan Zagomilšek Boris Valdhuber Branko Pigac Miran Gošnjak Pod okriljem SZS (Smučarske zveze Slovenije) v organizaciji SSK Ilirija je v skakalnem centru Mostec potekala zaključna prireditev ob zaključku skakalne sezone zima 2009/10. Na prireditvi je bil med nagrajenci tudi član ŠRD SWATYCOMET Žan Zagomilšek. Žan je skupni zmagovalec Slovenskega pokala v nordijski kombinaciji NK M-16 let. Žan je tako postal po poletni zmagi še zmagovalec zimske sezone. Za njim je zelo dobra sezona, v kateri je na OPA igrah v Avstrijskem Eisenerzu zabeležil med slovenskimi tekmovalci najboljšo uvrstitev, 12. mesto. Marjan Zagomilšek 26

27 NAGRADNA KRIŽANKA Ime in Priimek REŠITEV KRIŽANKE (prepisano geslo s kuponom) nam, najkasneje do 1. avgusta 2010, pošljite v zaprti kuverti. Dopišite vaše osebne podatke: Kuverto lahko oddate osebno v službi KRO (Majdi Labotar) ali pa pošljete po pošti na naslov: SWATYCOMET d.o.o.,»za interno glasilo«, Tovarniška 5, 3214 Zreče. PODELILI BOMO TRI NAGRADE. Želimo vam obilo zabave pri reševanju križanke in srečo pri žrebanju. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE SO: 1. nagrada: Bojan Fijavž, ECOPACK d.o.o. 2. nagrada: Milena Cerinšek, Marketing 3. nagrada: Krunoslav Halužan, TT Loče Za prevzem nagrade je obvezna predhodna najava Dušici Založnik (int. 332). Uredniški odbor. Enota (zaposleni) ali domač naslov (upokojenci): Kupon junij 1. NAGRADNA KRIŽANKA 27

28 moj swatycomet GLASILO POSLOVNEGA SISTEMA SWATYCOMET

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

Križna elastičnost: relativna sprememba povpraševane količine dobrine X, do katere pride zaradi relativne spremembe

Križna elastičnost: relativna sprememba povpraševane količine dobrine X, do katere pride zaradi relativne spremembe 2. POGLAVJE φ Elastičnost povpraševanja: E x, Px = % Q x / % P x % Q x > % sprememba Q % P x > % sprememba P Ex, Px = ( Q x / Q x ) / ( P x /P x ) = (P x / Q x ) * ( Q x / P x ) Linearna funkcija povpraševanja:

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,

Διαβάστε περισσότερα

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE Uno gradivo zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 4. letnik 2008/2009 Uredniki: Alenka Bizjak, Viktorija Janar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar, Mateja

Διαβάστε περισσότερα

RUDA. 130 let premogovništva v Šaleški dolini. Zavrtajmo v prihodnost. Razvojni načrt jasna vizija za prihodnjih 10 let. Kdo je zadovoljen s plačo?

RUDA. 130 let premogovništva v Šaleški dolini. Zavrtajmo v prihodnost. Razvojni načrt jasna vizija za prihodnjih 10 let. Kdo je zadovoljen s plačo? RUDA ČASOPIS POSLOVNEGA SISTEMA PREMOGOVNIK VELENJE j unij 2006, številka 5, leto XXXIX r 130 let premogovništva v Šaleški dolini foto Hans Zavrtajmo v prihodnost Razvojni načrt jasna vizija za prihodnjih

Διαβάστε περισσότερα

Proizvajalna funkcija

Proizvajalna funkcija Proizvajalna funkcija in računovodske informacije za odločanje o proizvajanju učinkov mag. Darjana Vidic Vsebina predavanja 1. Opredelitev proizvajalne funkcije 2. Računovodske informacije za odločanje

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )

Διαβάστε περισσότερα

Vaje iz predmeta UPRAVLJANJE IN RAVNANJE PODJETJA. 5. vaje 1

Vaje iz predmeta UPRAVLJANJE IN RAVNANJE PODJETJA. 5. vaje 1 Vaje iz predmeta UPRAVLJANJE IN RAVNANJE PODJETJA 5. vaje 1 5. Vaje: Planiranje in vloga analize poslovanja 5. vaje 2 1. Podjetje upravljajo. lastniki Kaj že vemo? 2. Ker je vir moči, lastnina imajo managerji

Διαβάστε περισσότερα

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

Splošno o interpolaciji

Splošno o interpolaciji Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo

Διαβάστε περισσότερα

Proizvodnja in stroški

Proizvodnja in stroški Proizvodnja in stroški Teorija podjetja Proizvodnja je dejavnost, ki ustvarja sedanjo ali bodočo korist. S sedanjo koristnostjo razumemo proizvodnjo dobrin za končno potrošnjo, z bodočo koristnostjo pa

Διαβάστε περισσότερα

PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE

PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE TOPLOTNO ENERGETSKI SISTEMI TES d.o.o. GREGORČIČEVA 3 2000 MARIBOR IN PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE Saša Rodošek December 2011, Hotel BETNAVA, Maribor TES d.o.o. Energetika Maribor

Διαβάστε περισσότερα

ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO

ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO ČHE AVČE Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO MONTAŽA IN DOBAVA AGREGATA ČRPALKA / TURBINA MOTOR / GENERATOR S POMOŽNO OPREMO Anton Hribar d.i.s OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI ČRPALNE HIDROELEKTRARNE

Διαβάστε περισσότερα

Organizacija in struktura trga

Organizacija in struktura trga Organizacija in struktura trga Uvod: učinkovitost, tržne strukture, tržna moč Predmet obravnave Analiza podjetij in trgov Strateška konkurenca na različnih osnovah Cene Diferenciacija Oglaševanje Kako

Διαβάστε περισσότερα

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70 KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih

Διαβάστε περισσότερα

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net

Διαβάστε περισσότερα

Novo vodstvo Bloka 6... stran 4 Direktor mag. Simon Tot... stran 12 Dodatna pokojninska renta... stran 27

Novo vodstvo Bloka 6... stran 4 Direktor mag. Simon Tot... stran 12 Dodatna pokojninska renta... stran 27 Č a s o p i s T e r m o e l e k t r a r n e Š o š t a n j A p r i l _ 2 0 1 1 A p r i l _ 2 0 11 1 Novo vodstvo Bloka 6... stran 4 Direktor mag. Simon Tot... stran 12 Dodatna pokojninska renta... stran

Διαβάστε περισσότερα

vezani ekstremi funkcij

vezani ekstremi funkcij 11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad

Διαβάστε περισσότερα

Kvantni delec na potencialnem skoku

Kvantni delec na potencialnem skoku Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:

Διαβάστε περισσότερα

1. POJEM, POMEN IN VRSTE ORGANIZACIJ

1. POJEM, POMEN IN VRSTE ORGANIZACIJ 1. POJEM, POMEN IN VRSTE ORGANIZACIJ 1. Različna pojmovanja organizacije. Organizacija je relativno mlada veda. Pojem organizacije še vedno ni enosmiselno opredeljen. Vzrok, zakaj so pojmovanja organizacije

Διαβάστε περισσότερα

decembra 2012

decembra 2012 Interni časopis skupine SIJ Slovenska industrija jekla 11-12 19. decembra 2012 strani 4 11 Novoletne poslanice uprave in direktorjev: Čas je za preboj strani 14-15 Acroni: Izvedba druge faze vgradnje novega

Διαβάστε περισσότερα

Fazni diagram binarne tekočine

Fazni diagram binarne tekočine Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,

Διαβάστε περισσότερα

VEKTORJI. Operacije z vektorji

VEKTORJI. Operacije z vektorji VEKTORJI Vektorji so matematični objekti, s katerimi opisujemo določene fizikalne količine. V tisku jih označujemo s krepko natisnjenimi črkami (npr. a), pri pisanju pa s puščico ( a). Fizikalne količine,

Διαβάστε περισσότερα

EQUASS the European Quality in Social Services. Osnove obvladovanja kakovosti modeli in standardi kakovosti. Mojca Sajko

EQUASS the European Quality in Social Services. Osnove obvladovanja kakovosti modeli in standardi kakovosti. Mojca Sajko EQUASS the European Quality in Social Services Osnove obvladovanja kakovosti modeli in standardi kakovosti Mojca Sajko Agenda: Kdaj je kuhinja pospravljena? Definicija kakovosti Specifične lastnosti storitev

Διαβάστε περισσότερα

- Geodetske točke in geodetske mreže

- Geodetske točke in geodetske mreže - Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano

Διαβάστε περισσότερα

Effect of Fibre Fineness on Colour and Reflectance Value of Dyed Filament Polyester Fabrics after Abrasion Process Izvirni znanstveni članek

Effect of Fibre Fineness on Colour and Reflectance Value of Dyed Filament Polyester Fabrics after Abrasion Process Izvirni znanstveni članek Učinek finosti filamentov na barvne vrednosti in odbojnost svetlobe 8 Učinek finosti filamentov na barvne vrednosti in odbojnost svetlobe barvanih poliestrskih filamentnih tkanin po drgnjenju July November

Διαβάστε περισσότερα

Smo ljudje. Združeno znanje = dobra tehnična rešitev Gradili smo pot energije od Doblarja do Gorice. Evropa potrebuje močnejše prenosno omrežje

Smo ljudje. Združeno znanje = dobra tehnična rešitev Gradili smo pot energije od Doblarja do Gorice. Evropa potrebuje močnejše prenosno omrežje ČASOPIS Številka 10 leto 3 Maj 2011 Smo ljudje MI DELAMO Združeno znanje = dobra tehnična rešitev Gradili smo pot energije od Doblarja do Gorice DRUGO MNENJE Evropa potrebuje močnejše prenosno omrežje

Διαβάστε περισσότερα

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12 Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola

Διαβάστε περισσότερα

Direktorica mag. Brigita Šen Kreže

Direktorica mag. Brigita Šen Kreže Elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja V OBČINI VRHNIKA Direktorica mag. Brigita Šen Kreže Vrhnika, januar 2016 KAZALO: 1 UVOD... 4 1.1 Pravne podlage

Διαβάστε περισσότερα

stran 17 V vroči valjarni Acronija dosegli izjemni uspeh

stran 17 V vroči valjarni Acronija dosegli izjemni uspeh Interni časopis skupine SIJ Slovenska industrija jekla 4 30. aprila 2011 VS EBINA stran 6 Konferenca Stena Stål v Metalu Ravne stran 17 V vroči valjarni Acronija dosegli izjemni uspeh stran 44 Železarjem

Διαβάστε περισσότερα

2015 Celje, april 2016

2015 Celje, april 2016 2015 1 2015 Celje, april 2016 4 Vsebina Zgoščen prikaz poslovanja 6 Splošni podatki 7 Osnovno 7 Sedež podjetja, lokacije, povezano podjetje, predstavništvo 8 Organiziranost podjetja 9 Opis podjetja 10

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

Kotni funkciji sinus in kosinus

Kotni funkciji sinus in kosinus Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1 Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije

Διαβάστε περισσότερα

Reševanje sistema linearnih

Reševanje sistema linearnih Poglavje III Reševanje sistema linearnih enačb V tem kratkem poglavju bomo obravnavali zelo uporabno in zato pomembno temo linearne algebre eševanje sistemov linearnih enačb. Spoznali bomo Gaussovo (natančneje

Διαβάστε περισσότερα

Stegne niso več zgolj

Stegne niso več zgolj fi_165_17_ogns 8/25/05 16:02 Page 1 PETEK, 26. AVGUST 2005 ŠT. 165 PRILOGA NS PETEK, 26. 8. 2005 ŠT. 300 SIT oglasna priloga www.finance-on.net telefon: (01) 30 91 590 e-pošta: oglasi@finance-on.net 17

Διαβάστε περισσότερα

št.10 Intervju s Samom Jeničem, novim izvršnim direktorjem za finance v Metalu Pod lupo: Noži Ravne Slavko Kanalec je nov predsednik Jesenice

št.10 Intervju s Samom Jeničem, novim izvršnim direktorjem za finance v Metalu Pod lupo: Noži Ravne Slavko Kanalec je nov predsednik Jesenice Interni časopis skupine SIJ - Slovenska industrija jekla INDUSTRIAL METALLURGICAL HOLDING št.10 24. novembra 2008 Foto: Tomo Jeseničnik Stran 8 Intervju s Samom Jeničem, novim izvršnim direktorjem za finance

Διαβάστε περισσότερα

EKONOMIJA. Mag. Božena Kramar

EKONOMIJA. Mag. Božena Kramar EKONOMIJA Mag. Božena Kramar KAJ JE EKONOMIKA Ekonomika je preučevanje evanje ravnanja ljudi v vsakdanjem življenju. ivljenju. (Alfred Marshall) Glavni cilj politične ekonomije v vsaki deželi eli je povečati

Διαβάστε περισσότερα

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x) FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Praktična Matematika-VSŠ(BO) Komuniciranje v matematiki SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x) Avtorica: Špela Marinčič Ljubljana, maj 2011 KAZALO: 1.Uvod...1 2.

Διαβάστε περισσότερα

STANDARD1 EN EN EN

STANDARD1 EN EN EN PRILOGA RADIJSKE 9,000-20,05 khz naprave kratkega dosega: induktivne aplikacije 315 600 khz naprave kratkega dosega: aktivni medicinski vsadki ultra nizkih moči 4516 khz naprave kratkega dosega: železniške

Διαβάστε περισσότερα

Priprava proizvodnje PREGLED SNOVI. Model upravljanja proizvodnega sistema

Priprava proizvodnje PREGLED SNOVI. Model upravljanja proizvodnega sistema PREGLED SNOVI 1. UVOD V ORGANIZACIJO PROIZVODNJE 2. PROIZVODNI SISTEM IN PROIZVODNI PROCES 3. ČLOVEK KOT DEJAVNIK PROIZVODNEGA PROCESA 4. ŠTUDIJ DELA 5. ŠTUDIJ IN ANALIZA ČASA 6. PRIPRAVA PROIZVODNJE 7.

Διαβάστε περισσότερα

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov

Διαβάστε περισσότερα

Posameznikovo in tr no povpraševanje

Posameznikovo in tr no povpraševanje Posameznikovo in tr no povpraševanje Posameznikovo povpraševanje po dobrini Sprememba cene blaga Krivulja povpraševanja x i =f(p i ) in y, p j = const., j i. y = 60 EUR p 2 = 1 EUR p 1 = 12, 6, 3, 2 EUR

Διαβάστε περισσότερα

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

Osnove sklepne statistike

Osnove sklepne statistike Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Osnove sklepne statistike doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Intervalna ocena oz. interval zaupanja

Διαβάστε περισσότερα

SPTE V OBRATU PRIPRAVE LESA

SPTE V OBRATU PRIPRAVE LESA Laboratorij za termoenergetiko SPTE V OBRATU PRIPRAVE LESA Avditorna demonstracijska vaja Ekonomska in energijska analiza kotla in SPTE v sušilnici lesa Cilj vaje analiza proizvodnje toplote za potrebe

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju

Διαβάστε περισσότερα

Poslovni utrinki. Gospodarsko okrevanje se kaže tudi v odpadkih. Brezplačno smo odpeljali 143 ton vejevja. Povečujemo delež tržnih storitev.

Poslovni utrinki. Gospodarsko okrevanje se kaže tudi v odpadkih. Brezplačno smo odpeljali 143 ton vejevja. Povečujemo delež tržnih storitev. Junij 2015 // Letnik 1 // Številka 1 poslovni UTRINKI Poslovni utrinki stran 4 Gospodarsko okrevanje se kaže tudi v odpadkih stran 14 Brezplačno smo odpeljali 143 ton vejevja stran 18 Povečujemo delež

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL

Διαβάστε περισσότερα

ISSN Številka 75 Oktober 2012

ISSN Številka 75 Oktober 2012 ISSN 1408-7405 www.sindikat-strojevodij.si Številka 75 Oktober 2012 GLASILO SINDIKATA STROJEVODIJ SLOVENIJE Gospodarska kriza po svetu in pri nas Napoved reform dela in pokojnin Foto: Aleš Jordan Ukrepi

Διαβάστε περισσότερα

Ovo nam govori da funkcija nije ni parna ni neparna, odnosno da nije simetrična ni u odnosu na y osu ni u odnosu na

Ovo nam govori da funkcija nije ni parna ni neparna, odnosno da nije simetrična ni u odnosu na y osu ni u odnosu na . Ispitati tok i skicirati grafik funkcij = Oblast dfinisanosti (domn) Ova funkcija j svuda dfinisana, jr nma razlomka a funkcija j dfinisana za svako iz skupa R. Dakl (, ). Ovo nam odmah govori da funkcija

Διαβάστε περισσότερα

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI Sama definicija parcijalnog ivoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, naravno, naučiti onako kako vaš profesor ahteva. Mi ćemo probati

Διαβάστε περισσότερα

novice ELEKTRO POUDARKI IZ VSEBINE Interno glasilo Elektra Ljubljana d. d. Leto XI december 2011, πtevilka 4

novice ELEKTRO POUDARKI IZ VSEBINE Interno glasilo Elektra Ljubljana d. d. Leto XI december 2011, πtevilka 4 novice ELEKTRO Interno glasilo Elektra Ljubljana d. d. Leto XI december 2011, πtevilka 4 POUDARKI IZ VSEBINE Organizacijske enote v letu 2011 v znamenju izëlenitve Sprejeti strateški poslovni naërt, srednjeroëni

Διαβάστε περισσότερα

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9 .cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti

Διαβάστε περισσότερα

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija Za skiciranje grafika funkcije potrebno je ispitati svako od sledećih svojstava: Oblast definisanosti: D f = { R f R}. Parnost, neparnost, periodičnost. 3

Διαβάστε περισσότερα

IZVODI ZADACI (I deo)

IZVODI ZADACI (I deo) IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a

Διαβάστε περισσότερα

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri

Διαβάστε περισσότερα

Letno poroëilo

Letno poroëilo Letno poroëilo 1 9 9 9 2 Siemens d.o.o. Dunajska 22 1511 Ljubljana telefon: (061) 1746 100 telefaks: (061) 1746 135 Tihomir RajliÊ dr. Joerg Aufhammer Vodstvo Romana BogoviË RaËunovodstvo (FRW) Informatika

Διαβάστε περισσότερα

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog Analiza Rešitve 1 sklopa nalog Navadne diferencialne enačbe višjih redov in sistemi diferencialnih enačb (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) 6 + 8 0, (b)

Διαβάστε περισσότερα

Multivariatna analiza variance

Multivariatna analiza variance (MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti med več odvisnimi (številskimi) in več neodvisnimi (opisnimi) spremenljivkami. (MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije več spremenljivk

Funkcije več spremenljivk DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije

Διαβάστε περισσότερα

Navadne diferencialne enačbe

Navadne diferencialne enačbe Navadne diferencialne enačbe Navadne diferencialne enačbe prvega reda V celotnem poglavju bo y = dy dx. Diferencialne enačbe z ločljivima spremeljivkama Diferencialna enačba z ločljivima spremeljivkama

Διαβάστε περισσότερα

Nerevidirani konsolidirani računovodski izkazi skupine Krka in nerevidirani računovodski izkazi družbe Krka, d. d., Novo mesto za leto 2016 s

Nerevidirani konsolidirani računovodski izkazi skupine Krka in nerevidirani računovodski izkazi družbe Krka, d. d., Novo mesto za leto 2016 s Nerevidirani konsolidirani računovodski izkazi skupine Krka in nerevidirani računovodski izkazi družbe Krka, d. d., Novo mesto za leto 2016 s pomembnejšimi pojasnili Novo mesto, marec 2017 VSEBINA Podatki

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

P P Ó P. r r t r r r s 1. r r ó t t ó rr r rr r rí st s t s. Pr s t P r s rr. r t r s s s é 3 ñ

P P Ó P. r r t r r r s 1. r r ó t t ó rr r rr r rí st s t s. Pr s t P r s rr. r t r s s s é 3 ñ P P Ó P r r t r r r s 1 r r ó t t ó rr r rr r rí st s t s Pr s t P r s rr r t r s s s é 3 ñ í sé 3 ñ 3 é1 r P P Ó P str r r r t é t r r r s 1 t r P r s rr 1 1 s t r r ó s r s st rr t s r t s rr s r q s

Διαβάστε περισσότερα

ZBIRKA POTPUNO RIJEŠENIH ZADATAKA

ZBIRKA POTPUNO RIJEŠENIH ZADATAKA **** IVANA SRAGA **** 1992.-2011. ZBIRKA POTPUNO RIJEŠENIH ZADATAKA PRIRUČNIK ZA SAMOSTALNO UČENJE POTPUNO RIJEŠENI ZADACI PO ŽUTOJ ZBIRCI INTERNA SKRIPTA CENTRA ZA PODUKU α M.I.M.-Sraga - 1992.-2011.

Διαβάστε περισσότερα

ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE Celjska 16, 1000 Ljubljana SEMINARSKA NALOGA. ANTENE za začetnike. (kako se odločiti za anteno)

ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE Celjska 16, 1000 Ljubljana SEMINARSKA NALOGA. ANTENE za začetnike. (kako se odločiti za anteno) ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE Celjska 16, 1000 Ljubljana SEMINARSKA NALOGA ANTENE za začetnike (kako se odločiti za anteno) Mentor: univ. dipl. Inž. el. Stanko PERPAR Avtor: Peter

Διαβάστε περισσότερα

Projektiranje notranje razsvetljave

Projektiranje notranje razsvetljave Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo 2. letnik Aplikativna elektrotehnika - 64627 Električne inštalacije in razsvetljava Projektiranje notranje razsvetljave

Διαβάστε περισσότερα

Tehnika za življenje SOLUTIONS KTS 560 / KTS 590. Diagnostika ECU z ESI[tronic]

Tehnika za življenje SOLUTIONS KTS 560 / KTS 590. Diagnostika ECU z ESI[tronic] Tehnika za življenje SOLUTIONS KTS 560 / KTS 590 Diagnostika ECU z ESI[tronic] Visokotehnološka diagnoza ECU za optimalno učinkovitost Nova trpežna modula KTS KTS 560 in KTS 590 sta osnovana na Boschevi

Διαβάστε περισσότερα

The Thermal Comfort Properties of Reusable and Disposable Surgical Gown Fabrics Original Scientific Paper

The Thermal Comfort Properties of Reusable and Disposable Surgical Gown Fabrics Original Scientific Paper 24 The Thermal Comfort Properties of Surgical Gown Fabrics 1 1 2 1 2 Termofiziološke lastnosti udobnosti kirurških oblačil za enkratno in večkratno uporabo december 2008 marec 2009 Izvleček Kirurška oblačila

Διαβάστε περισσότερα

15 let izkušenj za. jasen pogled v prihodnost. Bilten IPMMP Podjetništvo. Pomlad 2008 letnik 7

15 let izkušenj za. jasen pogled v prihodnost. Bilten IPMMP Podjetništvo. Pomlad 2008 letnik 7 Pomlad 2008 letnik 7 Bilten IPMMP Podjetništvo 15 let izkušenj za jasen pogled v prihodnost Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerza v Mariboru Razlagova

Διαβάστε περισσότερα