Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Linhartova 51, 1000 LJUBLJANA

Σχετικά έγγραφα
: REGIJSKI VEČNAMESNKI ŠPORTNO VADBENI CENTER KRANJ Odstranitev obstoječih objektov

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

I. SPLOŠNE DOLOČBE. 1. člen (namen)

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

0.1 NASLOVNA STRAN DOKUMENTACIJE 0 TEHNIČNI POGOJI SANACIJE

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

CENIK IZDELKOV YTONG IN SILKA 2018 veljavnost cenika: do nadaljnjega

Tretja vaja iz matematike 1

P R A V I L N I K o obratovalnem monitoringu stanja tal. 1. člen (vsebina)

POPIS DEL IN PREDIZMERE

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Projekta inženiring Ptuj d.o.o Ptuj, Trstenjakova ulica 2

1. člen (vsebina) 2. člen (pomen izrazov)

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

NAČRT RAZSVETLJAVE PODJETJA PALOMA, higienski papirji, d.d.

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

Osnove elektrotehnike uvod

ODLOK O KOMUNALNEM PRISPEVKU V OBČINI VRHNIKA neuradno prečiščeno besedilo. 1. člen

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

SISTEMSKA OBRATOVALNA NAVODILA. za prenosni sistem zemeljskega plina operaterja sistema Plinovodi d.o.o. 1. člen (vsebina akta)

ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO

INŽENIRING, PROJEKTIRANJE, TRGOVINA, IZVAJANJE Maribor, Ul. Vala Bratina 9, tel.: , fax: ,

- Geodetske točke in geodetske mreže

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI O NAČRTU

Kotne in krožne funkcije

8. Diskretni LTI sistemi

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Ime predpisa: Uredba o stanju tal. Št. zadeve: /2015. Datum objave: Rok za sprejem mnenj in pripomb:

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Investitor: Občina Ilirska Bistrica Bazoviška cesta Ilirska Bistrica. Objekt: OŠ DRAGOTINA KETTEJA, ŽUPANČIČEVA ULICA ILIRSKA BISTRICA

1. Trikotniki hitrosti

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

0 - VODILNA MAPA INVESTITOR: Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica

OKOLJSKO POROČILO za Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za Proizvodno cono Tezno

1.4 TEHNIČNO POROČILO

Republike Slovenije MINISTRSTVA. Leto XVII. Cena 2, SIT. Ljubljana, torek. Št o monitoringu radioaktivnosti

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

PRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA

Zgodba vaše hiše

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

STENSKE KONSTRUKCIJE PASIVNIH HIŠ Prof.dr. Martina Zbašnik-Senegačnik, u.d.i.a., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri

ZADEVA: Predlog Odloka o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje mestne občine Novo mesto

1.03. TEHNIČNO POROČILO

SPREMEMBA PGD; 11/2015

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

5/3.1 NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI O NAČRTU

MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR Tehni~na smernica TSG-N-002:2013 NIZKONAPETOSTNE ELEKTRI^NE IN[TALACIJE. izdaja

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

I. POPIS GRADBENIH IN OBRTNIŠKIH DEL OBJEKT: REKONSTRUKCIJA PROSTOROV POSLOVNO STANOVANJSKEGA OBJEKTA ZA POTREBE LEKARNE V KNEŽAKU INVESTITOR:

IZVAJALEC:, ki ga zastopa (v nadaljevanju: izvajalec) matična številka: identifikacijska številka za DDV: številka transakcijskega računa:

VARNOSTNI NAČRT št.: 09/15-VN, 1. izdaja

3.1 NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU AP N

z merili za odmero komunalnega prispevka

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

The Thermal Comfort Properties of Reusable and Disposable Surgical Gown Fabrics Original Scientific Paper

SKUPNA REKAPITULACIJA - VSA DELA

IZRAČUNAVANJE POKAZATELJA NAČINA RADA NAČINA RADA (ISKORIŠĆENOSTI KAPACITETA, STEPENA OTVORENOSTI RADNIH MESTA I NIVOA ORGANIZOVANOSTI)

DTS sever / PROMETNI TERMINAL DOPOLNITEV - LAB

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. Ljubljana, petek. ISSN Leto XXVII. Ob-3660/17

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

REKAPITULACIJA. Mednarodni oddelek. GOI POPIS Mednarodni oddelek V.xlsx

SKUPNA REKAPITULACIJA STROŠKOV

CENIK PLOČEVINASTIH KRITIN IN FASAD

VARNOSTNI LIST v skladu z Uredbo 1907/2006

4. DEL. Določbe za pakiranje in cisterne

C E N I K KOMUNALNIH STORITEV V OBČINAH ROGAŠKA SLATINA, ROGATEC, ŠMARJE PRI JELŠAH, PODČETRTEK, KOZJE IN BISTRICA OB SOTLI

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

VLOGA 37SUB-OB16 ukrepi od A do H

MAPA Z NAČRTI 4-NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME. INVESTITOR: CEROP d.o.o. Vaneča 81/B 9201 Puconci. SN 20 kv kablovod CEROP Puconci

POVABILO K ODDAJI PONUDBE po postopku oddaje naročila male vrednoti št /2010


SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

gradbeno obrniška Gr Poz Opis postavke Em Količina Cena Znesek A - GRADBENA DELA 10. PRIPRAVLJALNA DELA 1 od 22

3 DRUGI GRADBENI NAČRTI SANACIJA PLAZU Št načrta.: PZI 1/16 RM

VARNOSTNI LIST v skladu z Uredbo 1907/2006

VARNOSTNI LIST v skladu z Uredbo 1907/2006

1 NAČRT ARHITEKTURE 1.1. NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI O NAČRTU. Lukavci Križevci pri Ljutomeru OBJEKT: VAROVANI ODDELEK D ENOTE

M086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost

STANDARD1 EN EN EN

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Knauf zvučna zaštita. Knauf ploče Knauf sistemi Knauf detalji izvođenja. Dipl.inž.arh. Goran Stojiljković Rukovodilac tehnike suve gradnje

TOMORI ARHITEKTI d.o.o Ljubljana, Linhartova 1

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Transcript:

NAČRT GOSPODARJENJA Z GRADBENIMI ODPADKI INVESTITOR: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Linhartova 51, 1000 LJUBLJANA OBJEKT: Nova gradnja Oddelkov A in C Zunanja parkovna ureditev Nadstrešek nad vhodom Podzmeni povezovalni hodnik VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE IN NJENA ŠTEVILKA: PROJEKT ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA - PGD, št. AC - 2017 ZA GRADNJO: RUŠITEV in NOVA GRADNJA PROJEKTANT: Arhitektura MJ d.o.o. Koblarjeva 7A, 1000 Ljubljana ODGOVORNI PROJEKTANT: MILOŠ JEFTIČ, univ.dipl.inž.arh. ZAPS 1237 ODGOVORNI VODJA PROJEKTA: MILOŠ JEFTIČ, univ.dipl.inž.arh. ZAPS 1237 ŠTEVILKA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE NAČRTA: G AC - 2017, Ljubljana, September 2017 1/12

1.2 KAZALO VSEBINE NAČ RTA 1.1 Naslovna stran načrta 1.2 Kazalo vsebine načrta 1.4 VSEBINA: 1. SPLOŠNO 2. NACRT RAVNANJA Z GRADBENIMI ODPADKI 3. ZBIRANJE ODPADKOV NA OBMOCJU GRADBIŠCA 4. PREVAŽANJE ODPADKOV 5. PREDELAVA ODPADKOV 6. ODSTRANJEVANJE ODPADKOV 7. NACIN OBRATOVANJA IN IZVAJANJA PREDPISANEGA MONITORINGA TER DRUGIH OBLIK NADZORA NAD OBREMENJEVANJEM OKOLJA 8. RAVNANJE S PREOSTANKI ODPADKOV PO IZVEDENI PREDELAVI ALI ODSTRANJEVANJU 9. OKOLJEVARSTVENI UKREPI ZA PREPRECEVANJE NENADZOROVANIH VPLIVOV NA OKOLJE 10. ZAHTEVE ZA INVESTITORJA OB PRIDOBIVANJU UPORABNEGA DOVOLJENJA 2/12

1. Splošno Predvideni so naslednji rušitveni in gradbeni posegi v prostor: 1. odstranitev objekta 2. posamezni preboji v stenah ter predelava dela strehe ter ostrešja 2. NAČRT RAVNANJA Z GRADBENIMI ODPADKI Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur.l.RS, št. 34/08) med drugim predvideva tudi naslednje: 1. Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišcu je v celoti odgovoren investitor. Če je zemeljski izkop pridobljen z gradbeni deli na gradbišcu in ni onesnažen z nevarnimi snovmi tako, da bi se moral uvrstiti med nevarne gradbene odpadke v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ga investitor lahko ponovno uporabi na istem gradbišcu ali na drugem gradbišcu, kjer je tudi sam investitor. Investitor mora zagotoviti izdelavo dokumentacije s podatki o prostornini zemeljskega izkopa, ki je nastal med gradbenimi deli na gradbišcu, vkljucno s podatki o njegovi sestavi ali s podatki analiz zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Investitor mora to dokumentacijo uporabiti pri izdelavi porocila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi iz 9. clena te uredbe in jo hraniti še najmanj tri leta po pridobitvi uporabnega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ter jo pokazati pristojnemu inšpektorju iz 15. clena te uredbe, ce ta to zahteva. 2. Gradbeni odpadki se morajo na gradbišcu zacasno skladišciti loceno po posameznih vrstah s klasifikacijskega seznama odpadkov in loceno od drugih odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja, z njimi pa ravnati tako, da jih je mogoce obdelati. Ce gradbenih odpadkov ni mogoce zacasno skladišciti na gradbišcu ali na obmocju objekta, v katerem se izvajajo gradbena dela, mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke odlagajo neposredno po nastanku v zabojnike, ki so namešceni na gradbišcu ali ob gradbišcu ali ob objektu, kjer se izvajajo gradbena dela, in so prirejeni za odvoz gradbenih odpadkov brez prekladanja. 3. Ce pri rekonstrukciji ali odstranitvi objekta ni mogoce prepreciti mešanja gradbenih odpadkov, mora investitor zagotoviti, da se pred rekonstrukcijo ali odstranitvijo objekta odstranijo iz objekta nevarni gradbeni odpadki, ce je to tehnicno izvedljivo. Investitor lahko zacasno skladišci gradbene odpadke na gradbišcu najvec do konca gradbenih del, vendar ne vec kakor eno leto. 4. Zacasno skladišcenje gradbenih odpadkov iz prejšnjega odstavka lahko investitor zagotovi tudi na drugem gradbišcu, kjer je kot investitor odgovoren za ravnanje z gradbenimi odpadki, ali na drugem kraju, urejenem za zacasno skladišcenje gradbenih odpadkov. 5. Investitor mora zagotoviti oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov. 3/12

6. Investitor mora zagotoviti narocilo za prevzem gradbenih odpadkov pred zacetkom izvajanja gradbenih del, to pa dokaže z narocilom za prevzem gradbenih odpadkov ali z narocilom za obdelavo odpadkov. Iz narocila za prevzem gradbenih odpadkov morajo biti razvidni podatki o prevzemniku, klasifikacijska številka gradbenih odpadkov, ocenjena kolicina nastalih gradbenih odpadkov, naslov gradbišca, ki ga zadeva prevzem gradbenih odpadkov, in podatki o gradbenem dovoljenju. 7. Ce se oddajo gradbeni odpadki v odstranjevanje, morajo biti iz narocila za prevzem gradbenih odpadkov razvidni tudi podatki o osebi, ki je izdelala oceno odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališcih, ali predpisom, ki ureja sežiganje ali sosežiganje odpadkov. To oceno mora zagotoviti investitor v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališcih, ali s predpisom, ki ureja sežiganje odpadkov. 8. Investitor mora ob oddaji vsake pošiljke gradbenih odpadkov pridobiti od prevzemnika odpadkov izpolnjen evidencni list in voditi evidenco o vrstah in kolicinah nastalih gradbenih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ali pa mora za to pooblastiti enega od izvajalcev del. Investitor za celotno gradbišce lahko pooblasti enega od izvajalcev del, da v njegovem imenu oddaja gradbene odpadke zbiralcu gradbenih odpadkov ali obdelovalcu in ob oddaji vsake pošiljke odpadkov izpolni evidencni list, dolocen s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Investitor mora za gradbene odpadke iz prejšnjega odstavka, za katere ni zagotovil oddaje v skladu s prejšnjim clenom, sam zagotoviti odvoz in oddajo v zbirni center. Investitorju ni potrebno naročiti prevzema, če kolicina gradbenih odpadkov v celotnem času izvajanja gradbenih del ne presega najmanjše količine iz tabele na naslednji strani (mora pa investitor sam zagotoviti odvoz in oddajo v zbirni center). 4/12

Vrsta odpadka Beton, opeka, ploščice, keramika in material na osnovi sadre (17 01 00) Les, steklo, plastika (17 02 00) Bitumenska mešanica, katran in katranirani Izdelki (17 03 00) Kovine (17 04 00) Zemeljski izkop, ki ni onesnažen z nevarnimi snovmi tako, da bi se moral uvrstiti med nevarne odpadke (17 05 00) Največja količina gradbenih odpadkov Skupaj 815 m³ Beton 315 m³ Opeka 485 m³ Keramika 15 m³ Skupaj 71 m³ Les 53 m³ Steklo 3 m³ Plastika 15 m³ Skupaj 15 m³ Aluminij 28 m³ Železo in jeklo 52 m³ Ostale kovine 50 m³ Skupaj 130 m³ 10.500 m³ izolirni material in gradbeni material, ki vsebuje Skupaj 110 m³ azbest (17 06 00) Izolacija 110 m³ Materiali z azbestom / gradbeni material na osnovi gipsa (17 08 00) Mavčnokartonske plošče 5 m³ Spuščeni stropovi 16 m³ drugi gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov (17 09 00) Pohištvo 25 m³ Sanitarne armature 2 m³ Električni kabli 5 m³ Razno 10 m³ Neomejene količine zemeljskega izkopa se lahko uporabljajo v skladu z 8 členom te Uredbe na gradbišču, kjer je nastal ali na drugih gradbiščih investitorja 5/12

Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih predvideva, da se nacrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki izdela na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega za varstvo okolja. Investitor mora zagotoviti, da bo izvajalec na gradbišcu sortiral gradbene odpadke. Gradbeni odpadki spadajo v skupino 17 in sicer: 17 01 00 beton, opeka, plošcice in keramika 17 02 00 les steklo, plastika 17 03 00 bitumenske mešanice, premogov katran in katranski izdelki 10 04 00 kovine (vkljucno z zlitinami) 17 05 00 zemlja, kamenje in zemeljski izkopi 17 06 00 izolirni material in gradbeni material, ki vsebuje azbest 17 08 00 gradbeni material na osnovi gipsa 17 09 00 drugi gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov 3. ZBIRANJE ODPADKOV NA OBMOČJU GRADBIŠČA Opis obstoječega stanja Del objekta Vijolica, kjer so nastanjeni oddelki A, C je bil zgrajen v 50.letih prejšnjega stoletja. Zaradi dotrajanosti, neprilagojenosti na sedanje tehnične zahteve ter povečanih potreb po bolniških posteljah je potrebno objekt celovito prenoviti oziroma nadomestiti. Konstrukcija obstoječega objekta Nosilna konstrukcija obstoječega objekta je opečna. Nosilne so obodne fasadne stene ter obe vzdolžni hodniški steni. Plošče med etažami so izvedena po sistemu monta. Izvedena so armiranobetonska rebra in plošča, vmesni prostor med rebri je zapolnjen z opečnim polnilom. Nad ploščo je še 6cm estriha. Obstoječa nosilna konstrukcija ne ustreza pravilom Eurokoda8, ki določa potresno odpornost gradbenih konstrukcij. Zavod za gradbeništvo Slovenije je temeljito pregledal in analiziral konstrukcijo. Ugotovljeno je bilo, da bi bili posegi za ojačanje obstoječe konstrukcije nerazumno zahtevni in dragi ter da je smiselna rušitev ter nova gradnja objekta. Fasada Fasada objekta je klasični omet. Izolacije ni. Stavbno pohištvo Okna so dotrajana, toplotno neizolacijska. Potrebna je zamenjava oken. Tudi vrata so dotrajana in potrebna zamenjave. Streha Streha je neizolirana, leseno ostrešje je ustrezno, kritina je ustrezna. Tlaki, opleski, keramične obloge PVC tlaki so dotrajani, mestoma se luščijo, na več mestih so poškodovani. Opleske je potrebno obnoviti. Keramika je dotraja in potrebna zamenjave. 6/12

Instalacije Obstoječe vodovodne, kanalizacijske in električne instalacije so dotrajane, poddimenzionirane za sedanje potrebe in ne ustrezajo sodobnim tehničnim predpisom. V obstoječem stanju objekt nima instalacij za prezračevanje in klimatizacijo ter centralnega nadzornega sistema. Na gradbišču bodo nastajali predvsem odpadki zaradi rušenja obstoječega objekta. Na gradbišču je potrebno določiti prostor, kjer bo izvajalec del sortiral gradbene odpadke. 7/12

PREDVIDENA VRSTA IN KOLIČINA NASTALIH ODPADKOV 1. Vrsta in količina gradbenih odpadkov, ki bodo nastali zaradi gradnje novega objekta, rekonstrukcije objekta, nadomestne gradnje ali odstranitve objekta: Zap. št. Naziv odpadka za predelavo Klasifikacijska številka Predvidena količina odpadka (t) 1. Beton 17 01 01 760 2. Opeka 17 01 02 450 3. Ploščice in keramika 17 01 03 30 4. Les 17 02 01 50 5. Steklo 17 02 02 8 6. Plastika 17 02 03 30 7. Aluminij 17 04 02 140 8. Železo in jeklo 17 04 05 380 9. Mešani gradbeni odpadki 17 09 04 550 2. Vrste nevarnih gradbenih odpadkov, ki se bodo odstranili iz objekta pred odstranitvijo objekta, če gre za odstranitev objekta: Nevarnih odpadkov ni na objektu. 3. Podatki o ločenem zbiranju gradbenih odpadkov na gradbišču. Vrste gradbenih odpadkov, ki se bodo ločeno zbirali na gradbišču: Zap. št. Naziv odpadka za predelavo Klasifikacijska številka Predvidena količina odpadka (t) 1. Beton 17 01 01 Da 2. Opeka 17 01 02 Da 3. Ploščice in keramika 17 01 03 Da 4. Les 17 02 01 Da 5. Steklo 17 02 02 Da 6. Plastika 17 02 03 Da 7. Aluminij 17 04 02 Da 8. Železo in jeklo 17 04 05 Da 9. Mešani gradbeni odpadki 17 09 04 Da 8/12

4. Vrste in količina gradbenih odpadkov, ki se bodo obdelali na gradbišču in postopek obdelave : Na gradbišču se odpadki ne bodo predelovali. 5. Podatek o prostornini zemeljskega izkopa, nastalega zaradi izvajanja gradbenih del na gradbišču, in podatek o predvidenem načinu ravnanju z njim: 1. Zemljina in kamenje 17 05 04 10.500,00 m3 Odvoz preko pooblaščenca, zasipanje gradbene jame po končanih delih. 6. Predvidena prostornina uporabe zemeljskega izkopa na gradbišču, ki ni nastal zaradi izvajanja gradbenih del na gradbišču: 1.500m3 7. Količina in vrsta gradbenih odpadkov, predvidenih za oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov. Zap. št. Naziv odpadka za predelavo Klasifikacijska številka Predvidena količina odpadka, ki bo oddana zbiralcu (t) 1. Beton 17 01 01 760 2. Opeka 17 01 02 450 3. Ploščice in keramika 17 01 03 30 4. Les 17 02 01 50 5. Steklo 17 02 02 8 6. Plastika 17 02 03 30 7. Aluminij 17 04 02 140 8. Železo in jeklo 17 04 05 380 9. Mešani gradbeni odpadki 17 09 04 550 Gostote posameznih gradbenih odpadkov : ρ= 2400 kg/m3... beton ρ= 1700 kg/m3 omet ρ= 1600 kg/m3 betonski votlaki ρ= 900 kg/m3.. modularna opeka ρ= 600 kg/m3.. opaž, špirovci ρ= 2500 kg/m3 navadno steklo, ρ= 1400 kg/m3 PVC ρ= 7200 kg/m3 železo ρ= 1650 kg/m3 zemeljski izkopi ρ= 2100 kg/m3 bitumenske mešanice ρ= 1800 kg/m3 salonitne plošče 9/12

4. PREVAŽANJE ODPADKOV Investitor mora zagotoviti, da izvajalec rušitvenih del gradbene odpadke, zbrane na gradbiščni deponiji odpelje na najbližjo javno deponijo in jih tam odloži na zato določena mesta oziroma jih odpelje k predelovalcu odpadkov. Razsuti odpadki in večje kose konstrukcij je potrebno nalagati z delovno opremo na prevozno sredstvo. Čas nakladanja in odvoza razsutih materialov se mora prilagoditi rušenju. Zaradi boljše izrabe transportnega prostora je potrebno lesene, kovinske, steklene elemente nalagati ročno. 5. PREDELAVA ODPADKOV Pri rušenju objekta nastanejo gradbeni odpadki, ki jih lahko recikliramo. V to skupino spadajo odpadki iz lesa, stekla, plastike in kovine. Odpadke, ki jih lahko recikliramo, je potrebno sortirati že na gradbiščni deponiji. Tako sortirane odpadke se odpelje v nadaljnjo uporabo ali predelavo, pooblaščenim registriranim zbiralcem odpadkov. Postopek predelave odpadkov R11. 6. ODSTRANJEVANJE ODPADKOV Gradbene odpadke, ki so nastali pri rušenju objekta, je potrebno odpeljati na komunalno deponijo in pri odlaganju upoštevati pogoje upravljavca deponije. Izvajalec rušitvenih del mora dosledno upoštevati določila Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri gardbenih delih (Ur.l. RS št. 34/08). 7. NAČIN OBRATOVANJA IN IZVAJANJA PREDPISANEGA MONITORINGA TER DRUGIH OBLIK NADZORA NAD OBREMENJEVANJEM OKOLJA Izvajanje predpisanega monitoringa in drugih oblik nadzora nad obremenjevanjem okolja se izvaja po pravilniku upravljavca registriranega odlagališča. 8. RAVNANJE S PREOSTANKI ODPADKOV PO IZVEDENI PREDELAVI ALI ODSTRANJEVANJU Na mestu porušenega objekta ne bo nobenih ostankov odpadkov. 9. OKOLJEVARSTVENI UKREPI ZA PREPREČEVANJE NENADZOROVANIH VPLIVOV NA OKOLJE Posebej se mora paziti, da se pri rušitvi ali gradnji najprej odstranijo nevarne snovi. Zagotoviti je potrebno ločevanje odpadkov. 10/12

10. ZAHTEVE ZA INVESTITORJA OB PRIDOBIVANJU UPORABNEGA DOVOLJENJA Investitor, ki namerava pridobiti uporabno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov, mora kot sestavni del dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja pristojnemu upravnemu organu priložiti poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi, iz katerega so razvidni podatki o: 1. količinah in vrstah gradbenih odpadkov, oddanih zbiralcem gradbenih odpadkov, 2. količinah in vrstah gradbenih odpadkov, oddanih v obdelavo, 3. kolličinah in vrstah gradbenih odpadkov, ponovno uporabljenih na kraju nastanka, 4. količinah in vrstah gradbenih odpadkov, ki jih je obdelal sam, in o nadaljnjem ravnanju s produkti obdelave, 5. prostornini zemeljskega izkopa, nastalega zaradi gradbenih del na gradbišču, ki je bil na gradbišču tudi ponovno uporabljen, 6. sestavi zemeljskega izkopa ali izvedenih analizah zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami, če količina na gradbišču ponovno uporabljenega zemeljskega izkopa, nastalega zaradi gradbenih del na gradbišču, presega 30.000 m3, 7. prostornini na gradbišču uporabljenega zemeljskega izkopa, ki ni nastal zaradi izvajanja gradbenih del na gradbišču, 8. prostornini zemeljskega izkopa, ki je bil odpeljan z gradbišča, in o načinu nadaljnjega ravnanja z njim, 9. zbiralcih gradbenih odpadkov in izvajalcih obdelave odpadkov, 10. potrjenih evidenčnih listih o pošiljanju gradbenih odpadkov. Če se je v okviru gradnje, za katero je vložena zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja, izvedla tudi odstranitev objekta in so podatki o skupni količini gradbenih odpadkov, nastalih zaradi odstranitve objekta, v poročilu o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi za več kakor 50% manjši od količine gradbenih odpadkov, predvidene v načrtu gospodarjenja z gradbenimi odpadki iz 5. člena te uredbe, je treba k poročilu o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi priložiti tudi obrazložitev tega odstopanja. Če za gradnjo, v okviru katere se je izvedla odstranitev objekta, ni treba pridobiti uporabnega dovoljenja, mora investitor poslati poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi skupaj s kopijo načrta gospodarjenja z gradbenimi odpadki najpozneje v tridesetih dneh po koncu gradnje pristojnemu inšpektorju. Poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in ravnanju z njimi je treba izdelati na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva. Investitor pošlje poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi najpozneje 15 mesecev po koncu gradnje ali najpozneje 3 mesece po pridobitvi uporabnega dovoljenja, če je za gradnjo objekta pridobil uporabno dovoljenje pred tem rokom. Če gradnja traja več kot tri leta, mora investitor poslati ministrstvu poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi po zaključku vsakega tretjega leta gradnje in 11/12

zaključno poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi 15 mesecev po koncu gradnje ali najpozneje 3 mesece po pridobitvi uporabnega dovoljenja, če je za gradnjo objekta pridobil uporabno dovoljenje pred tem rokom. Pri ravnanju z gradbenimi odpadki, ki vsebujejo azbest, je treba upoštevati tudi določbe predpisa o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest, in predpisa o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest. Investitor mora zagotoviti, da se zemeljski izkop, ki ni pridobljen na gradbiščih, kjer je sam investitor, na gradbišču uporabi samo, če so za njegovo uporabo izpolnjene zahteve iz predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnosom odpadkov. Gradbeni odpadki se morajo na gradbišču začasno skladiščiti ločeno po posameznih vrstah s klasifikacijskega seznama odpadkov in ločeno od drugih odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja, z njimi pa ravnati tako, da jih je mogoče obdelati. Če gradbenih odpadkov ni mogoce začasno skladiščiti na gradbišču ali na območju objekta, v katerem se izvajajo gradbena dela, mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke odlagajo neposredno po nastanku v zabojnike, ki so nameščeni na gradbišču ali ob gradbišču ali ob objektu, kjer se izvajajo gradbena dela, in so prirejeni za odvoz gradbenih odpadkov brez prekladanja. Če pri rekonstrukciji ali odstranitvi objekta ni mogoče preprečiti mešanja gradbenih odpadkov, mora investitor zagotoviti, da se pred rekonstrukcijo ali odstranitvijo objekta odstranijo iz objekta nevarni gradbeni odpadki, če je to tehnično izvedljivo. Investitor lahko začasno skladišči gradbene odpadke na gradbišču največ do konca gradbenih del, vendar ne več kakor eno leto. Začasno skladiščenje gradbenih odpadkov iz prejšnjega odstavka lahko investitor zagotovi tudi na drugem gradbišču, kjer je kot investitor odgovoren za ravnanje z gradbenimi odpadki, ali na drugem kraju, urejenem za začasno skladiščenje gradbenih odpadkov. 12/12