Primerjava konstrukcij masivne in montažne pasivne hiše

Primerjava konstrukcij masivne in montažne pasivne hiše Bojan Grobovšek, univ. dipl. inž. str. Povzetek Pasivna hiša mora zagotavljati nizko rabo energije in visoko stopnjo bivalnega ugodja. Za dosego standarda pasivne hiše in pridobitev certifikata je potrebno PH zgraditi brez toplotnih mostov, zato je pomembna izvedba vseh detajlov. Zgradba mora biti zrakotesna, vgrajene morajo biti učinkovite ogrevalne prezračevalne naprave. Pasivne hiše so lahko grajene masivno, kot lahka gradnja ali kombinacija obeh načinov (z masivno nosilno konstrukcijo in lahkimi stenskimi in strešnimi elementi). Da dosežemo zahtevane toplotne prehodnosti ovoja, znašajo debeline toplotne izolacije na konstrukcijskih sklopih od 25 cm do 40 cm. Katero vrsto toplotne izolacije uporabiti, je odvisno od materiala zunanje stene. Dobro izolirana hiša pomeni visoko energijsko učinkovitost. Dosežemo jo z nižjo toplotno prehodnostjo ovoja, kar pomeni višje temperature notranjih površin ovoja v zimskem času. Bivalno ugodje lahko dosežemo pri višjih površinskih temperaturah tudi pri relativno nizki temperaturi zraka.pri določitvi sestave ovoja PH je poleg maksimalne toplotne zaščite in izvedbe vseh detajlov brez toplotnih mostov treba pri izbiri gradbenih materialov upoštevati še, da so ti naravni, človeku prijazni in proizvedeni z minimalno količino vgrajene energije in CO 2 v življenjskem krogu hiše. S primerjavo vgrajene energije v različne tehnologije varčne rabe energije in doseženih prihrankov lahko določimo razmerje, ki ga imenujemo»energijska vračilna doba«. Pri toplotni izolaciji iz mineralne volne je vračilna doba enkrat manjša kot pri toplotni izolaciji iz polistirena. V primerjavi s lesno celulozo pa je to razmerje še znatno ugodnejše. O AVTORJU: Bojan GROBOVŠEK od leta 1997 dela kot energetski svetovalec v Energetsko svetovalni pisarni Ptuj. Je avtor mnogih strokovnih člankov s področja toplotne in zvočne zaščite stavb, ogrevanja in hlajenja ter obnovljivih virov. Načini gradnje pasivnih hiš Pasivne hiše so lahko grajene masivno, kot lahka gradnja ali kombinacija obeh načinov (z masivno nosilno konstrukcijo in lahkimi stenskimi in strešnimi elementi). Da dosežemo zahtevane toplotne prehodnosti ovoja, znašajo debeline toplotne izolacije na konstrukcijskih sklopih od 25 cm do 40 cm. Toplotna izolacija je iz mineralne volne (steklene, kamene), polistirena (uporablja vse manj) celuloze itd. Katero vrsto toplotne izolacije uporabiti, je odvisno od materiala zunanje stene. 1

1. Masivna gradnja Zunanje stene so lahko grajene iz opečnih zidakov, opečnih zidakov polnjenih s perlitom, apnenega peščenca (kalksandstein) ali porobetona. Izvedba mora biti brez toplotnih mostov, pri tem upoštevamo, da velja za linijske toplotne mostove ψ a 0,01 W/(mK). Glede na EnEV 2002 veljajo za PH sledeče vrednosti U WB < 0,01 W/(m 2 K) U WB = Σ (ψ. L. F) / A V enačbi pomeni: ψ koeficient linijske toplotne prehodnosti - W/(mK) L dolžina toplotnih mostov (m) A površina na ovoju kjer prehaja do izmenjave toplote (m 2 ) F redukcijski faktor (F = 1,0 - zunanji zrak in F = 0,5 stik z zemljo) Glede na vzrok nastanka delimo toplotne mostove na konstrukcijske, geometrijske in konvekcijske. Zunanji ovoj moramo načrtovati tako, da je njegova toplotna izolativnost čim bolj enakomerna, toplotna izolacija sklenjena in enake debeline po celotnem zunanjem ovoju. V tem primeru ostanejo le geometrični toplotni mostovi (vogali, robovi ipd). Izogibati se je treba tudi prebojev na zunanji strani ovoja, toplotno je potrebno izolirati okenske špalete in pravilno izvesti stike. Pozornost je potrebno posvetiti izolaciji vogalne vertikalne zidne armirano betonske vezi (v primeru masivne gradnje). Balkonske plošče je treba izvesti tako, da ne povzročajo toplotnega mostu. Kritično mesto predstavlja tudi ležišče armirano - betonske plošče v zunanjem zidu. V tem območju je toplotni tok skozi obodni element močno povečan. Pomen toplotnih mostov se pri PH izrazito poveča. S kakovostjo toplotne zaščite raste njihov negativni vpliv na toplotno bilanco. Kljub dobri toplotni zaščiti, vendar brez rešenih toplotnih mostov lahko delež toplotnih izgub zaradi toplotnih mostov predstavlja več kot tretjino vseh transmisijskih toplotnih izgub. Pri tem moramo posebej opozoriti na konvekcijske toplotne mostove, ki nastanejo takrat, ko je zaradi prekinitev ali netesnosti omogočen pretok notranjega, vlažnega zraka v konstrukcijski sklop. Znotraj konstrukcijskega sklopa je nevarnost kondenzacije vodne pare zaradi slabe zrakotesnosti stikov znatno večja (tudi za nekaj velikostnih razredov) od nevarnosti zaradi ovirane difuzije vodne pare. Difuzija vodne pare je relativno počasen proces. Če pa je v konstrukciji slabo izveden stik, lahko zelo hitro znatna količina zraka z veliko vsebnostjo vodne pare iz notranjega prostora prodre v konstrukcijski sklop. V tem primeru imamo opravka s t.i. konvekcijo vodne pare. Na sliki 2. je shematsko prikazan reduciran toplotni most (vstavljen bočni element) v stiku zunanje masivne stene (kalksandstein - apnenčasti peščenec), s toplotno prevodnostjo približno 0,98 W/(mK) in talne plošče. 2

Slika 1.: Reduciran toplotni most Slika 2. a : Reduciran toplotni most - izvedba v praksi Slika 2. b : Izvedba v praksi - opeka Poroterm polnjena s perlitom - (λ = 0,2 W/(mK) 3

Slika 2. c: Izvedba v praksi - opeka Leca - Liapor (λ = 0,20-0, 58 W/mK) Slika 2. d: Masivni zid z zunanjo toplotno izolacijo iz kamene volne Slika 2. e Reduciran toplotni most gradnja s Porotherm opeko 4

Na sliki 3 a je prikazana gradnja z zidaki iz apnenčastega peščenca. Lastnosti materiala, ki je sestavljen iz apnenca in peska, so: toplotna prevodnost λ = 0,98-0,99 W/(mK) gostota: ρ = 2000 kg/m 3 R w (monolitna stena debeline 36,5 cm): približno 45 db Slika 3. a: Kletna stena iz porobetona in toplotno izolacijskega betona Slika 3. b: Izvedba talne plošče s toplotno izolacijo iz ekspandiranega stekla 5

Slika 3c: Konstrukcijska izvedba talne plošče Na sliki 4a in 4 b je prikazan način izvedbe temeljenja - prekinjen toplotni most. Uporabljen material je toplotno izolacijski beton (Warmedammbeton) narejen iz odpadnega EPS (polistirena) cementa in veziva. Toplotna prevodnost znaša 0,08 W/(mK) do 0,20 W/(mK). Tlačna trdnost 0,1 N/mm2 do 1,2 N/mm2, difuzijska upornost µ = 7 do 15, gostota 250 kg/m3 600 kg/m3. Uporablja se lahko tudi ekspandirano steklo. Toplotna prevodnost znaša 0,04 W/(mK). Tlačna trdnost 0,02 N/mm2, difuzijska upornost µ = 1 do 5, gostota 15 kg/m3 25 kg/m3. Slika 4 a : Prerez skozi notranjo steno in talno ploščo in izvedba detajla pri oknu. 6

Slika 5 b : Prerez skozi talno ploščo Na sliki 6 je prikazan prerez skozi strešno konstrukcijo in stropno AB ploščo. Slika 6: Prerez strešne konstrukcije in stropne plošče Na sliki 7 je prikazano tesnjenje stika strešne konstrukcije in masivne stene z jeklenim elastičnim trakom. Detajl je prikazan tudi na sliki 8. 7

Slika 7 : Prerez strešne konstrukcije - Atika Vetrno zaporo - folijo položimo 8 cm do 20 cm preko porobetona (poz. 6, slika 9), vstavimo jekleni trak in izvedemo omet. S takšno izvedbo zagotovimo tesen spoj med oblogo strešne konstrukcije in masivno steno. 2. Montažna gradnja Pri montažni lahki gradnji PH je osnovni gradbeni material les. V bivalno okolje tako vnašamo naravo, saj so tudi ostali elementi gradbenih konstrukcij v večini narejeni iz okolju prijaznih in naravnih materialov. Materiali, ki jih uporabljamo za gradnjo zdrave, energijsko varčne hiše, morajo imeti primerne lastnosti, kot so prepustnost za paro, nizka toplotna prevodnost, primerna toplotna stabilnost in čim manj negativnih vplivov na okolje pri proizvodnji, vgradnji in kasneje pri odstranitvi. Kot toplotno izolacijska sekundarna kritina se pri montažnih hišah uporabljajo DWD plošče. Surovina za izdelavo teh plošč je zmleti les iglavcev, za vezivo služi lignin, ki je v lesu. Plošče so ekološki proizvod, saj ne vsebujejo škodljivih snovi. Po celotni debelini so plošče prepojene s parafinom in zato ne prepuščajo vode. Lastnosti DWD plošč: toplotna prevodnost λ = 0,09 W/(mK), gostota ρ = 540-590 kg/m 3, koeficient difuzijske upornosti µ = 11, vlažnost (EN 322): 9 +/- 4 %, standardna debelina 16 mm, specifična toplota c = 2100 J/(kgK), požarni razred: B2. Pero in utor omogočata spajanje plošč tudi tam, kjer ni podlage (špirovci ipd). Stike v naslednji vrsti plošč je potrebno zamakniti za najmanj 30 cm. Temperaturni zamik pri debelini toplotne izolacije 30 cm znaša 12 ur. Pri montažnih hišah s fasado iz lesa se uporabljajo DWD plošče tudi kot sekundarna obloga za zunanje stene. Namesto ivernih plošč se vse bolj uveljavljajo tudi OSB plošče (Oriented Strand - Board). Uporabljajo se za notranje obloge in zunanje obloge za konstrukcijsko povezavo montažnih hiš (slika 8 a). Koeficient difuzijske upornosti OSB plošč znaša µ = 200 do 300. 8

Slika 8 a Prerez skozi konstrukcijo zunanje stene Zvočno izolacijske zunanje fasadne plošče MF (lesne vlaknenke) ščitijo zgradbo pred vremenskimi vplivi. Plošče morajo imeti primerno trdnost za uporabo pri skeletni gradnji, visoko prepustnost za paro (µ = 3) in nizko toplotno prevodnost, visoko zvočno zaščito in velik fazni zamik, kar omogoča dobro toplotno stabilnost zgradbe. Plošče so na pero in utor, kar omogoča kvalitetno izvedbo. Uporabljamo jih tudi pri masivni gradnji PH iz lesa. Konstrukcijska povezava je iz OSB plošč. Na sliki 9 a in 9 b je prikazana izvedba stene z notranjo toplotno izolacijo in stensko oblogo iz mavčno kartonske plošče. Slika 9 a: Izvedba stene z notranjo toplotno izolacijo varianta 1 9

Slika: 9 b Izvedba stene z notranjo toplotno izolacijo - varianta 2 Na sliki 10 je prikazan prerez skozi strešno konstrukcijo in vgradnja DWD in OSB plošč. Slika 10: Prerez skozi strešno konstrukcijo 3. Zagotavljanje tesnosti ovoja Specifične toplotne izgube so sestavljene iz toplote, potrebne za pokrivanje transmisijskih in prezračevalnih izgub. Zmanjšanje transmisijskih toplotnih izgub dosežemo s primerno toplotno izolacijo ovoja stavbe. Z zmanjšanjem transmisijskih izgub narašča delež prezračevalnih izgub. Te izgube je možno zmanjšati z boljšo zatesnitvijo zgradbe. To pomeni, da ni več možno zagotoviti naravne izmenjave zraka, potrebne za zdravje in prijetno počutje stanovalcev, temveč lahko optimalno izmenjavo zraka in s tem minimalne prezračevalne izgube dosežemo le z mehanskim prezračevanjem. S sodobnim prezračevalnim sistemom se tako odpovemo prezračevanju skozi okna in nekontroliranim toplotnim izgubam. Specifične toplotne izgube za NEH in PH so prikazane v tabeli 1. 10

Tabela 1 Specifične toplotne Izmenjava zraka Vrsta hiše izgube (W/m 2 ) NEH - nizkoenergijska < 40 n50 < 1,5 h -1 hiša 3 - litrska NEH 20 n50 < 1,0 h -1 PH - pasivna hiša < 10 n50 < 0,6 h -1 Ciljna izmenjava zraka v NEH znaša n 50 < 1,5 h -1 Pri PH je izmenjava zraka n 50 < 0,6 h -1, kar pomeni, da se celotna količina v stavbi zamenja vsaki dve uri. Tesnost zgradbe se dokazuje z»blower - Door«testom, kjer se z ventilatorjem ustvarja nadtlak/podtlak 50 Pa med notranjostjo stavbe in okolico. Pri uporabi prezračevalnih naprav z rekuperacijo toplote je potrebna izmenjava zraka n 50 < 1,5 h -1. Predpisan kriterij za objekt brez toplotnih mostov - ψ 0,01 W/(mK) zagotavlja, da na stikih površinsko ne kondenzira zračna vlaga. Toplotni ovoj naj bo neprekinjen, preboji pa ustrezno izvedeni. Pri gradnji PH je poraba energije odvisna predvsem od zrakotesnosti stavbe. Tesnjenje notranjih folij ali plošč, ki opravljajo funkcijo parne ovire, je potrebno tesniti s kvalitetnimi tesnilnimi in lepilnimi materiali (na primer tesnilna masa akril - polimerska disperzija za lepljenje različnih gradbenih materialov, kot so les, kamen, beton in drugi materiali, vključno s folijami). Za preboje skozi parne ovire in zapore (tesnjenje prebojev cevi za električne kable) uporabljamo tesnila, ki imajo vgrajen zrakotesen tulec, skozi katerega potisnemo cevi za električne kable. Tesnila za tesnjenje strojnih instalacij so iz gume, ki se tesno oprijema cevi. Premeri so od 60 mm do 120 mm. Elastični lepilni trakovi so izdelani iz kavčuka (Butyl trak) in se uporabljajo pri preboju dimnika, prebojih skozi sekundarne kritine, prebojih cevi za električno instalacijo in tudi za tesnjenje DWD plošč v žlotah. Posebne trakove uporabljamo tudi za tesnjenje okenskih rež med steno in okvirjem okna na notranji strani. Na sliki 11a je prikazana izvedba - povezava notranje stene in talne plošče. Slika 11a: Prerez skozi notranjo steno in talno ploščo Na sliki 11 b je prikazana izvedba stika - vgradnja vetrne zapore na notranji strani strešne konstrukcije. 11

Slika 11 b: Vgradnja vetrne zapore na notranji strani strešne konstrukcije Na sliki 11 c je prikazana izvedba stika zunanje stene in temeljne plošče. Slika 12 prikazuje način vgradnje okna v zunanjo steno. Slika 12: Vgradnja okna Slika 13 prikazuje način izvedbe preboja skozi zunanjo steno. 12

Slika 13: Tesnjenje preboja skozi zunanjo steno 4. Difuzija in konvekcija vodne pare in toplotna stabilnost Toplotna izolacija preprečuje toplotne izgube, če je vgrajena v zadostni debelini in zaščitena pred navlaževanjem in podhlajevanjem zaradi vetra in prehoda zraka. Strešna konstrukcija je največ podvržena temperaturnim spremembam na zunanji površini. Podnevi strešna površina zaradi sončnega sevanja sprejema toploto in jo oddaja v notranjost (kar vodi k zvišanju temperatur v prostoru), dokler se ne pojavi ravnotežje med oddajanjem toplote v notranjost in prevajanjem toplote navzven (dolgo valovno sevanje, konvekcija, sproščanje latentne toplote pri faznem spreminjanju - izhlapevanje padavin ali odjuga). Že pred sončnim vzhodom, ko solarno sevanje upada, lahko dolgo valovno sevanje na jasen dan povzroči podhlajevanje strešne konstrukcije in s tem pride do zamakanja/vlaženja strehe. Pri povprečnem času vlaženja, približno 300 ur na mesec, bo na površinah gradbenih konstrukcij zaradi dobro izoliranih streh nastal kondenzat in sicer med 2 kg/m 2 /mesec (pozimi) in 8 kg/m 2 /mesec (poleti). Pri slabo prezračevanih strehah lahko kondenzat nastaja oz. se nabira tudi v prezračevanem sloju, kar pripelje do zamakanja špirovcev. Dnevno zvišana temperatura zunanje površine strešne konstrukcije pogojuje difuzijo pare v notranjost strehe oz. oddajanje vlage pri difuzijsko - odprtih konstrukcijah na zunanji zrak. Pri zimskih zunanjih temperaturah narašča temperatura na površini strehe od -15 C ponoči na 70 C preko dneva. Tako močno zvišanje temperature povzroči dvig vlage v lesenem opažu v notranjosti strehe. Ponoči, ko temperatura strešnih površin ponovno pade pod temperaturo ogrevanih prostorov, se izpostavi izhodiščno stanje. Ker se v zimskem času temperatura konstrukcije znižuje, difuzija vodne pare v smeri iz notranjosti navzven pa povečuje, lahko vlažnost naraste do mejne vrednosti. V primeru, da se ohlajevanje konstrukcije nadaljuje, doseže vodna para tlak nasičenja in se prične izločati kot voda (kondenzat). Parne ovire, ki opravljajo funkcijo vetrne zapore in regulacijo prehajanja vodne pare, vgrajujemo na topli strani sloja toplotne zaščite, znatno prispevajo k zmanjšanju toplotnih izgub in preprečujejo pojav vlage v posameznih slojih strešne konstrukcije. Folije imajo različne S d vrednosti in sicer od 0,8 m do 2 m izjemoma do 5 m. Folije so bile razvite z namenom omejitve oziroma zmanjšanja prehajanja vodne pare, istočasno pa ostanejo zrakotesne. Vgrajena parna ovira v kombinaciji s paroprepustno folijo - sekundarno kritino, zagotavlja difuzijsko odprt in obenem zrakotesen sistem. 13

V poletnih mesecih pa imajo lahko parne ovire s konstantno S d vrednostjo, ki so vgrajene na notranji strani toplotne izolacije, določeno pomanjkljivost (na primer velika navlaženost konstrukcije, zaradi nezadostno osušenega ostrešja). Na notranji strani parne ovire se tvori kondenzat, ki ne more dovolj hitro izhlapeti, čas sušenja konstrukcije se podaljša in je večji od dovoljenega, kar lahko povzroči trajne poškodbe na strešni konstrukciji. Namesto vgradnje parne ovire s konstantno Sd vrednostjo lahko vgradimo parno oviro s spremenljivo Sd vrednostjo - hibridno parno oviro. Za spremembo S d vrednosti hibridne parne ovire je potrebno, da se v letnem času strešna konstrukcija dovolj ogreje (kar se doseže s sončnim sevanjem na strešno površino v W/m 2 ). Zaradi dinamičnega spremenljivega difuzijskega upora vodni pari je potek sušenja strešne konstrukcije mnogo učinkovitejši. Hibridna parna ovira ima lastnost, da z»efektom pivnika«nastali kondenzat vpije, nato pa poteka še izsuševanje. Prednost hibridne parne ovire je v tem, da v primerjavi z ostalimi»klasičnimi«parnimi ovirami omogoča razen difuzijskega prehoda vodne pare (izsuševanja) tudi kapilarno izsuševanje. To je tem bolj efektivno, posebej v letnem času, ko se vrš,i je intenzivno segrevanje strešne konstrukcije (strehe) z zunanje strani zaradi sončnega sevanja. Trenutno sta na trgu dve vrsti parnih ovir, ki delujeta po različnih fizikalnih principih. Kapilarno - aktivne ali vodoprepustne parne ovire so sestavljene iz sintetične klobučevine, ki je obdana z obojestranskimi prekrivajočimi se trakovi polietilena. Trakovi polietilena skrbijo za zadostno parno - difuzijsko upornost (S d je pozimi manjša od 10 m). Variabilna ali vlagi prilagojena hibridna parna ovira spreminja S d vrednost v odvisnosti od relativne vlažnosti. Pri normalni temperaturi zraka v prostoru variira njena S d - vrednost med približno 4 m pri suhem stanju in 0,1 m pri kontaktu z vodo (na primer vlažna folija ali dotik z vlažnim gradbenim materialom). Zrakotesnost parne ovire znaša 0,002 m 3 /(m 2 hpa). Kondenzaciji vodne pare v večslojnih konstrukcijah se v določenih primerih ne moremo izogniti, lahko pa z vgradnjo primernih parnih ovir preprečimo prekomerno navlaževanje konstrukcije. Toplotno izolirana strešna konstrukcija je učinkovita le v primeru, če je izvedena zrakotesno, kar dosežemo z vgradnjo primerne sekundarne kritine in parne ovire. V poletnem času mora strešna konstrukcija bivalni prostor zaščiti pred pregrevanjem zaradi visokih temperatur in absorbiranega sončnega sevanja na zunanji površini strešne konstrukcije. Analize poletnih temperaturnih razmer in študije prehoda toplote so pokazale, da lahko do 60 % skupnega toplotnega toka v letnem času prehaja skozi strešno konstrukcijo. S toplotno stabilnostjo na splošno označujemo sposobnost konstrukcije, da pri zunanjih temperaturnih spremembah ohranja v prostoru, ki ga omejuje, čim bolj stalno temperaturo. Poleti se lahko pod kritino ogreje zrak preko 60 C ali celo tudi do 80 C. Toplotna energija kot posledica sončnega sevanja vdira v notranjost. Odločilna pri tem je zmožnost materiala, da sprejme toploto ter jo shrani, ko pa pade temperatura v okolici, jo zopet odda. Količina toplote, ki zaradi sončnega sevanja prehaja v prostor skozi strešno konstrukcijo, je odvisna od toplotnega upora, toplotne akumulativnosti ter absorpcijskih lastnosti zunanjih površin. V normalnih pogojih, vnesena toplota poveča temperaturo v prostoru za 2 6 C do 6 C. Z upoštevanjem notranjih toplotnih obremenitev, povprečne dnevne in nočne temperature na določeni lokaciji, se lahko izračuna optimalna debelina strešne izolacije, ki v letnem času omogoča največjo zaščito pred vpadom sončne energije skozi strešno konstrukcijo, v zimskem času pa prepreči prevelik odvod toplote. Pod poletno toplotno zaščito razumemo ukrepe, s katerimi preprečimo vdor toplotne energije (sončno sevanje, visoke temperature zunanjega zraka) v notranjost objekta. Toplotna vpojnost»b«opredeljuje odvajanje toplote iz njegove površine v notranjost. Čim višja je vrednost»b«, tem bolj intenziven je odvod toplote. Toplotno izolacijski materiali imajo različne vrednosti za toplotno vpojnost. Poznati moramo prevodnost materiala, gostoto in specifično toploto. V tabeli št. 3 so predstavljeni primerjalni parametri nekaterih materialov, ki se v današnjem gradbeništvu običajno uporabljajo kot izolacijski materiali, zraven pa še les, opeka in beton. 14

Tabela 3. Toplotna vpojnost za različne materiale Material b = [λ. c. ρ] 0,5 - (kj/m 2 Ks 0,5 ) opeka 1,96 beton 1,79 les, smreka 0,14 polistiren 0,04 mineralna volna 0,04 V tabeli 4 je prikazana izračunana temperaturna zakasnitev za različne izolacijske materiale. Največjo temperaturno zakasnitev (od 11 h do 16 h) imajo izolacijski materiali iz lesnih vlaken, lesnih oblancev in celuloze. Tabela 4. Izračun temperaturne zakasnitve (h) pri debelini izolacijskega materiala δ = 20 cm. Izolacijski material Toplotna prevodnost»λ«w/(mk) Gostota»ρ«(kg/m 3 ) Spec.toplota»c«kJ/(kgK) mineralna volna 0,040 20 1,00 7,0 polistiren 0.035 20 1,40 7,5 ovčja volna 0,040 20 1,72 7,6 celuloza 0,040 60 1,93 10,8 lesni oblanci 0,050 90 2,10 12,4 lesna vlakna 0,045 170 2,10 15,8 * brez deleža špirovcev Temperaturna zakasnitev (h)* 5. Prednosti in slabosti masivne / montažne gradnje Če prednosti in slabosti masivno/montažne gradnje ocenjujemo s stališča preprečevanja toplotnih mostov, je montažna gradnja vsekakor primernejša. Pri masivni gradnji je temeljenje zelo pomembno, izvedba mora biti takšna, da je toplotni most med temelji in zidovi prekinjen. Toplotna stabilnost je v primerjavi z masivno gradnjo manjša, vendar pa v primeru toplo zračnega ogrevanja pomeni hitrejši odziv. Ekološki kazalci za proizvodnjo gradbenih materialov so ugodnejši pri pasivni hiši, grajeni iz obnovljivih materialov (manjša poraba primarne energije, manj CO 2 ). Poraba primarne energije je odvisna od izvedbe pasivne hiše. Največja raba je pri masivni, klasično grajeni hiši iz betona in opeke, najmanjša pa pri lahko grajeni pasivni hiši, ki je zgrajena iz obnovljivih gradbenih materialov. Viri: Das Passivhaus - Energie - Effizientes - Bauen 10/2002 EGH - Holzbau www.agepan.si www.kalksandstein.de www.passiv.de DIN 4108-7 Energietechnische Gebaudesanierung in der Praxix 2002 www.icopal.at www.impulsprogramm.de www.shwl.de 15