Toplotno Energetski Sistemi projektiranje, konstruiranje, inženiring firma: TES inženiring in druge storitve, gradbeništvo in trgovina d.o.o. sedež družbe: 2000 Maribor, Gregorčičeva 3 družba je vpisana v sodni register pri Okrožnem Sodišču v Mariboru, št. vpisa: 1/01153/00 osnovni kapital družbe: 23.394,01 EUR družba EUR je vpisana v imenik projektivnih podjetij Inženirske zbornice Slovenije pod zaporedno številko 0838 telefon: 02 229 4720, 229 4723 fax: 02 229 4727 e-mail: tes@siol.net transakcijski račun: 04515-0000498215 ID za DDV: SI13889583 1. Usklajenost posega s prostorskimi akti, lokacijski podatki, gradbeni gabariti objekta, geodetski podatki in geološko hidrološke razmere 1.1 Opis usklajenosti posega s prostorskimi akti Predvidena izgradnja objekta za energetsko izrabo odlagališčnega plina, oziroma proizvodne naprave na obnovljive vire energije ( PN na OVE), obsega postavitev novega objekta kontejnerske motor generatorske enote ( KMGE) in njene energetske priključitve v obstoječi energetski sistem objektov znotraj centra za ravnanje z odpadki CEROP - Puconci, Vaneča 81B v Puconcih, na parcelah št. 134/2, 209/2, 209/3 in 165, vse k.o. Puconci. Obstoječe odlagališče nenevarnih (baliranih) komunalnih odpadkov Puconci je locirano daleč od najbližjih naseljenih bivalnih območij. Površina, namenjena izvedbi objektov energetske izrabe odlagališčnega plina na odlagališču Puconci sodi v območje, ki se ureja z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Puconci. (Uradni list RS, št.: 44/98, 102/99, 100/2000, 89/2002, 94/2002, 97/2004, 13/2006 22/2010, 40/2010, 50/2010, 33/2011, 76/2011, 71/2012, 35/2013). Vsa upravna dovoljenja se nanašajo na parcele št. 165, 134/2, 209/2, 209/3, vse k.o. Puconci. Tudi vse predvidene ureditve se nanašajo na iste parcele. Lega novega objekta KMGE, na zemljiški parceli št. 134/2, k.o. Puconci upošteva zahtevane minimalne odmike od cest, od sosednjih parcel in objektov. Vsi objekti (novi in obstoječi) obravnavanega objekta PN na OVE imajo zagotovljen dostop in dovoz do javne ceste preko obstoječih prometnih površin kompleksa CEROP - Puconci, znotraj katerega so urejene tudi parkirne površine. Obravnavani objekt PN na OVE, oziroma njen novi objekt KMGE ne bo neposredno priključen na gospodarsko javno infrastrukturo, saj se priključuje zgolj na obstoječo interno energetsko oziroma komunalno infrastrukturo znotraj Centra za ravnanje z odpadki CEROP - Puconci. Objekt se bo na na obstoječo interno energetsko in komunalno infrastrukturo priključil skladno s pogoji upravljavcev posameznih vodov. Glede na vrsto in lastnosti posega, ki zajema umestitev novega objekta kontejnerske motor generatorske enote (KMGE) in njene energetske priključitve v obstoječi energetski sistem objektov znotraj centra za ravnanje z odpadki CEROP - Puconci, je obravnavani poseg dopusten in v skladu z določbami veljavnih prostorskih aktov. 1.2 Lokacijski podatki in gradbeni gabariti objekta Predvidena lokacija objektov energetske izrabe odlagališčnega plina se nahaja v celoti znotraj meja gradbenih parcel obstoječega odlagališča nenevarnih komunalnih odpadkov na parcelni številki 165, 134/2, 209/2, 209/3, vse k.o. Puconci. Obstoječe odlagališče nenevarnih komunalnih odpadkov Puconci je locirano daleč od najbližjih naseljenih bivalnih območij. Izgradnja obravnavanega objekta energetske izrabe odlagališčnega plina, oziroma proizvodne naprave na obnovljive vire energije ( PN na OVE), obsega postavitev novega objekta kontejnerske motor generatorske enote (KMGE), lociranega na parceli št. 134/2, k.o. Puconci (na obstoječi utrjeni travni površini, s koto zun. terena ±0,00 = 218,81 m) in njegove funkcionalne priključitve na JZ strani ležeč in cca 3 m oddaljen obstoječi objekt transformatorske postaje TP-831 (locirane na parceli št. 134/2, k.o Puconci, na koti zunanjega terena 219,4 m) ter na J strani ležeč in cca 50 m oddaljen obstoječi objekt kompaktne plinske črpalke z baklo (locirane na parceli št. 165, k.o. Puconci, na koti zun. terena 221,53 m).
2000 Mar ibor PGD - projekt, št. 20-2422 / str.: 2 Elektro energetski priključek novega objekta KMGE na elektro energetski sistem v obstoječi transformatorski postaji TP-831 bo v celoti izveden na parceli št. 134/2, k.o. Puconci, priključek na nadtlačni plinovod odlagališčnega plina v obstoječi kompaktni plinski črpalki z baklo pa bo izveden na parcelah št. 134/2, 209/2, 209/3 in 165, k.o. Puconci. Objekt energetske izrabe odlagališčnega plina, oziroma objekt PN na OVE tvorijo trije lokacijsko ločeni, vendar med seboj funkcionalno povezani, objekti (oziroma njih energetski sistemi), in sicer: Novi objekt kontejnerske motor generatorske enote KMGE, v celoti kontejnerske montažne izvedbe (40'' ISO kontejner, dimenzij D x Š x V = 12,2 m x 2,44 m x 2,6 m) z vgrajeno plinsko motor generatorsko enoto na odlagališčni plin, za nazivno proizvodnjo 330 kw električne energije (sinhroni generator 400 V, 50 Hz, 1.500,00 min-1, pri cos = 1) in soproizvodnjo 330 kw toplotne energije, razpoložljive v obliki toplovodnega (glikol 35% + voda 65%) sistema 85/65 o C, pri porabi 213 Nm 3 /h odlagališčnega plina, s povprečno kurilnostjo Hu = 4,0 kwh/nm 3 ). Zunanje stene, osebna in revizijska vrata in streha kontejnerja so izdelane iz težko gorljivih in zvočno izolativnih plošč. V objektu in na strehi objekta KMGE bo vgrajena vsa funkcionalna oprema za njeno priključitev na energetski sistem v obstoječi transformatorski postaji TP-831 (po sistemu paralelnega obratovanja z mrežo EES) in na nadtlačni plinovod odlagališčnega plina v obstoječi kompaktni plinski črpalki z baklo. Toplovodni priključki na kontejnerju pa omogočajo tudi priključitev KMGE na toplotno energetski sistem centra za ravnavje z odpadki CEROP - Puconci. Novi objekt KMGE bo postavljen na nosilno AB ploščo, dimenzij D x Š = 13,0 m x 3,0 m, ki bo izgrajena na JZ strani (v oddaljenosti cca 3 m) obstoječega objekta TP-831 in locirana na parceli št. 134/2, k.o. Puconci, na koti zunanjega terena ±0,00 = 218,81 m, kar je kota obstoječe utrjene travne površine med obstoječim objektom tehnologije in obstoječo TP-831. Zgornji rob nosilne AB plošče bo na koti +0,01 = 219,81 m. Največja tlorisna površina objekta KMGE: - Tlorisna površina kontejnerja KMGE: 12,20 m x 2,44 m - Tlotisna površina AB plošče: 13,00 m x 3,00 m Kota zunanjega terena: Kota zgornjega roba AB plošče: Najvišja višina objekta KMGE: - Višina strehe objekta: - Višina nad zunanjim terenom: 2,60 m - Višinska kota: 222,41 m - Višina izpuha iz motorja (odvodnika): - Višina nad zunanjim terenom: 6,00 m - Višinska kota: 225,81 m ±0,00 m = 218,81 m +0,01 m = 219,81 m Dostop do objekta KMGE z vozili ali peš je omogočen po obstoječih poteh, nato pa neposredno iz travne površine na koti ±0,00. Zaradi lokacije objekta KMGE (v celoti znotraj ograjenega kompleksa CEROP - Puconci) objekt KMGE ni posebej ograjen, vstop v prostor KMGE pa je omogočen zgolj pooblaščenim osebam (revizijska 2-krilna, kot tudi vhodna 1-krilna vrata v prostor KMGE so vedno zaklenjena, ključ pa imajo le pooblaščene osebe). Sestavni del obravnavanega objekta energetske izrabe odlagališčnega plina, oziroma PN na OVE, ki obsega postavitev novega objekta KMGE, so tudi obstoječi objekti (oziroma njih sistemi), na katerih infrastrukturo bo obravnavani objekt PN na OVE, oziroma njen novi objekt KMGE, funkcionalno priključen, in sicer: - Transformatorska postaja TP-831, locirana na parceli št. 134/2, k.o Puconci (na koti zunanjega terena 219,4 m), znotraj katere bo izvedena priključitev novega objekta KMGE na elektroenergetski sistem CEROP - Puconci.
2000 Mar ibor PGD - projekt, št. 20-2422 / str.: 3 - Kompaktna plinska črpalka z baklo, locirana na parceli št. 165, k.o. Puconci (na koti zunanjega terena 221,53 m), v kateri bo izvedena priključitev novega objekta KMGE na nadtlačni plinovod odlagališčnega plina iz obstoječega sistema za zajem odlagališčnega plina iz odlagališča nenevarnih komunalnih odpadkov CEROP - Puconci. - Sistem dovoda zraka pod zasipnice, sestavljen iz 8 radialnih ventilatorjev, lociranih vzdolžno ob zunanjem zidu objekta tehnologije, lociranega na parceli št. 165, k.o. Puconci (na koti zunanjega terena 221,53 m), na katere bo izvedena toplovodna priključitev novega objekta KMGE. Obstoječi objekti so funkcionalni in sestavni del kompleksa centra za ravnanje zu odpadki CEROP - Puconci. S posegom energetske priključitve navedenih obstoječih objektov na objekt nove KMGE se volumen ali zunanja podoba objektov ne spreminjata. 1.3 Geološke in hidrološke razmere na področju gradnje Območje odlagališča komunalnih odpadkov oz. celotnega kompleksa CEROP v Puconcih leži na pleistocenski terasi (t 1 ) na južnem obrobju Goričkega nekaj sto metrov severovzhodno od naselja Puconci. Temeljni polprostor v vrhnjih horizontih tvorijo plasti večinoma peščeno meljnih in glinastih zemljin pod njimi pa so odložene menjavajoče se plasti kremenčevih drobno peščenih zemljin z različnimi deleži meljastih in glinastih primesi ter plasti glinastih zemljin. Katere globlje praviloma prehajajo v pliocenske (Pl 3 -levantih) sedimente kremenovega proda. Nivo podzemne vode na območju, predvidenem za postavitev objektov energetske izrabe odlagališčnega plina, niha med absolutnimi kotami 217,40 do 213,40 m. 2 Opis obstoječega in predvidenega stanja 2.1 Obstoječe stanje Začetek odlaganja odpadkov na odlagališče nenevarnih komunalnih odpadkov Puconci sega v leto 1990. Danes delujoče odlagališče obratuje v sklopu regijskega centra za ravnanje z odpadki CEROP Puconci in bo aktivno vse do zapolnitve telesa odlagališča, ki se bo zaključilo z dokončanjem II.FAZE, 2.Etape in sicer predvidoma leta 2040. Odlagališče je urejeno skladno zakonodajo na področju odlaganja odpadkov, v končni fazi bo v odlagališče Puconci odloženih predvidoma 753.111 ton mešanih komunalnih odpadkov. Od leta 1990 do leta 2012, je bilo v odlagališče odloženih 458.385 ton mešanih komunalnih odpadkov s povprečno (energetsko) kvaliteto biorazgradljive frakcije, ovrednoteno pri 15% deležu razgradljivega ogljika (TOC) v odloženih odpadkih. Z uvedbo nove MBO tehnologije v letu 2013, se bo količina iz leta 2012 odloženih odpadkov predvidoma prepolovila, nato pa bo (do zapolnitve odalagališča v letu 2040) postopoma naraščala predvidoma 2,7% na leto. Sočasno z zmanjšanjem vnosa, pa bo z letom 2013 zmanjšan tudi delež TOC v odloženih odpadkih, in sicer iz 15% TOC na zavezujočih 5% TOC. Tako bo predvidena količina, od leta 2013 pa do prenehanja odlaganja odpadkov leta 2040, odloženih mešanih komunalnih odpadkov, znašala dodatnih 294.726 ton, vendar s povprečno (energetsko) kvaliteto biorazgradljive frakcije, ovrednoteno zgolj pri 5% deležu TOC v odloženih odpadkih. Na odlagališču nenevarnih komunalnih odpadkov Puconci je bil konec leta 2004 izveden sistem za zajem in uničenje odlagališčnega plina. Sistem sestavljajo PEHD plinske sonde (st alni odplinjaki), Jeklene plinske sonde (začasni odplinjaki v območju polnjenja), zbirni PEHD plinski cevovodi z odvajalniki kondenzata preko katerih so odplinjaki povezani v zbirne veje, speljane do zbiralnika pred vstopom v plinsko črpalko z Baklo. Do ko nca leta 2012 je bilo v sistemu odplinjanja izgrajenih 21 odplinjakov. Obstoječa plinska črpalka z baklo je proizvod Hofstetter, HOFGAS-Ready 600, s plinsko črpalko (z by-passom in ročno loputo, ki bo po obnovi predvidoma zaprta) z vgrajeno jermenico za zajem med 120 Nm 3 /h in 400 Nm 3 /h odlagališčnega plina pri razpoložljivem diferenčnem tlaku dp = 180 mbar (od podtlaka -P = -40 mbar do nadtlaka +P = 140 mbar) in visokotemperaturno
2000 Mar ibor PGD - projekt, št. 20-2422 / str.: 4 (zgorevanje pri temperaturi 1000C do 1200C) baklo, tip HOFGAS-Eficiency 600, za sežig med 120 Nm 3 /h in 600 Nm 3 /h zajetega odlagališčnega plina. Rezultati meritev količine in kvalitete zajetega odlagališčnega plina z dne 30.01.2013 (povzeti iz merilnega lista IKEMA), kot tudi rezultati izmer narejenih na ogledu z dne 25.03.2013 so: Povprečna izmerjena kvaliteta, oziroma volumska sestava, zajetega odlagališčnega plina je: - Metan CH4 (% vol): 32,3, oziroma 38,8%, na ogledu dne 25.03.2013 - Ogljikov dioksid CO2 (% vol): 28,2 - Dušik N2 (% vol): 36,3 - Kisik O2 (% vol): 3,2, oziroma 0,6%, na ogledu dne 25.03.2013 Skupaj (% vol): 100,0 Izmerjena kvaliteta zajetega odlagališčnega plina 32,3% CH4 in 3,2% O2 je primerna za sežig na bakli (saj sta CH4 > 30% in O2 < 6%).), ni pa primerna za energetsko izrabo v plinskem motorju (saj sta CH4 < 35% in O2 > 3%). Na ogledu narejene izmere 38,8% CH4 in 0,6% O2, pa kažejo da je trenutna kvaliteta zajetega plina že sprejemljiva za njegovo energetsko izrabo. Povprečna izmerjena količina (na zbirnem cevovodu plinske črpalke) zajetega odlagališčnega plina znaša 157 Nm 3 /h. Na ogledu pa je bila izmerjena količina 186 Nm 3 /h. kar pa je merodajno zgolj za opredelitev moči plinskega motorja. Rezultati meritev in izmer pa ne odražajo stanja razgradnje dejanske v telo odlagališča odložene biološko razgradljive frakcije (tako v količini, kot tudi v kvaliteti mogočega zajetja odlagališčnega plina), saj v sistem odplinjanja ni bilo vključenih 5 (od izgrajenih 21) odplinjakov iz II.FAZE 1.Etape, lociranih v polju s polno anerobno ragradnjo biološke frakcije s TOC > 15% (polju bogatim s CH4), trenutna vregulacija sistema odplinjanja pa je izvedena zgolj za zagotovitev zadovoljive kvalitete plina za sežig na bakli. Rezultati izračunov namreč kažejo, da je trenutno mogoče zajeti 230 Nm 3 /h energetsko rabnega (CH4 > 40% in O2 < 3%) odlagališčnega plina, vendar pa ob pogoju, da bo v sistem odplinjanja priključenih vseh 21 izgrajenih odplinjakov, sistem odplinjanja bo dobro tesnjen in popolnoma pretočen ter vreguliran tako, da bo količina zajetega energetsko rabnega odlagališčnega plina prilagojena potencialu njegovega nastanka (vregulacija ravnovesja med količino nastalega plina in količino zajetega energetski rabi primernega odlagališčnega plina). Pri dolgoročni prognozi nastanka odlagališčnega plina smo upoštevali podatke iz dinamike vnosa komunalnih odpadkov ter znane in predvidene količine TOC v odpadkih, pri dolgoročni prognozi uravnovešenega zajetja energetsko rabnega odlagališčnega plina pa smo upoštevali še faktor zajetja 0,6 (od leta 1990 pa do zapolnitve I.FAZE v letu 2009), oziroma 0,7 (od leta 2010 pa do končne zapolnitve odlagališča v letu 2040), kar je predvidena posledica (skladno z uredbo o odlaganju odpadkov izvedene) boljše tesnitve pokrova, kot tudi bokov odlagališča. Na opisan način dobljeni rezultati matematičnega modela dolgoročne prognoze nastanka in zajetja energetsko rabnega odlagališčnega plina na odlagališču CERP - Puconci so prikazani v obliki sledečega diagrama:
2000 Mar ibor PGD - projekt, št. 20-2422 / str.: 5
2000 Mar ibor PGD - projekt, št. 20-2422 / str.: 6 Rezultati, prikazani v diagramu dolgoročne prognoze nastanka in zajetja energetsko rabnega odlagališčnega plina (ob upoštevanju pogojev za redno vzdrževanje in ustrezno vregulacijo sistema odplinjanja) kažejo, da so prognostične letne količine zajetega odlagališčnega plina (od 230 Nm 3 /h v letu 2013, ko bo plinski motor obratoval pri 100% nazivni moči, pa vse do 116 Nm 3 /h v letu 2038, ko plinski motor ne bo mogel več obratovati, saj bo njegova moč dosegla 50% nazivne moči in bo obratovala le še bakla) pri kvaliteti zajetega odlagališčnega plina (s povprečno vsebnostjo CH4 > 40% in O2 < 3%, ki rezultira spodnjo kurilno vrednost 4,0 kwh/nm 3 ) primerne za njegovo dolgoročno energetsko izrabo z zgorevanjem v plinskem motorju PN na OVE. Za zagotovitev dolgoročno optimalnega zgorevanja zajetega odlagališčnega plina v plinskem motorju, bo potrebno v sistem odplinjanja sproti (skladno z dinamiko vnosa odpadkov) priključevati vse izgrajene odplinjake (stalne, kot tudi začasne), zagotavljati dobro zatesnjenost (vdor zraka) in popolno pretočnost (odvodnjavanje) sistema odplinjanja ter redno skrbeti za ustrezno nastavitev sistema odplinjanja (na način nastanku plina uravnovešene vregulacije vseh posameznih odplinjakov, kot tudi zbirnih vej), tako da bomo na zbirnem cevovodu plinske č rpalke v vsakem obdobju zajeli nastanku plina uravnovešeno količino energetsko rabnega odlagališčnega plina. Obstoječa NN elektro energetska oskrba objektov CEROP (upravna stavba, tehnološki objekti in plinska črpalka z baklo) je izvedena preko treh TP (2 0/0,4/0,231 kv), namenjenih izključno lastnemu odjemu objektov na lokaciji CEROP, med katerimi je tudi obravnavana TP-831 (2 x transformator 1000 kva, 20/0,4 kv, 50Hz), na katere NN polje je predvidena vključitev predmetne PN na OVE. Trenutna (obračunska) moč povprečnega odjema lastne rabe znaša cca. 450 kw, ki pa bo s priključitvijo novih tehnologij MBO povečana. Obstoječa toplotno energetska oskrba objektov CEROP (upravna stavba in tehnološki objekti) je izvedena preko dislociranih toplovodnih sistemov kotlovnic na UNP, njih celoletni ogrevalni režim pa je prilagojen značilnostim in potrebam posamezmega objekta. Trenutna skupna nazivna moč toplotnega odjema (v ekstremnih zimskih razmerah) znaša cca. 400 kw. Z uvedbo novih MBO tehnologij pa se bo potreba po ogrevanju povečala in to tudi skozi vso leto. Obstoječa sistem dovoda zraka pod zasipnice je sestavljen iz 8 radialnih ventilatorjev, lociranih vzdolžno ob zunanjem zidu objekta tehnologije. Vsak ventilator zajema neposredno zunanji zrak in ga nadtlačno vpihuje pod zasipnice. Pozimi, ko so temperature zunanjega zraka nizke prihaja do kondenzacije le tega v zasipnicah, s tem pa do nepotrebnega povečanja izcednih vod. Z izgradnjo novega objekta PN za SPTE in njegovo toplovodno priključitvijo na sistem dovoda pod zasipnice, pa bo omogočeno segrevanje zunanjega zraka v zimskem in prehodnem obdobju (oziroma pri zunanjih temperaturah od -20 do 20ºC, ko se segrevanje zraka pod zasipnice izklopi), s tem pa preprečevanje neželjene kondenzacije zraka v zasipnicah. 2.2 Predvideno stanje Obravnavana zasnova dolgoročne energetske izrabe odlagališčnega plina, zajetega na odlagališču CEROP - Puconci, je izdelana na podlagi predvidene prognoze nastalega in zajetega energetsko rabnega odlagališčnega plina, ki kaže da so letne prognostične količine zajetega odlagališčnega plina (od 230 Nm 3 /h v letu 2013, nato pa z leti postopoma upada do 116 Nm 3 /h v letu 2038, ko plinski motor ne bo mogel več obratovati, saj bo njegova moč dosegla 50% nazivne moči in bo obratovala le še bakla) pri kvaliteti zajetega odlagališčnega plina (s povprečno vsebnostjo CH4 > 40% in O2 < 3%, ki rezultira spodnjo kurilno vrednost 4,0 kwh/nm 3 ) primerne za njegovo dolgoročno energetsko izrabo z zgorevanjem v plinskem motorju za soproizvodnjo električne in toplotne energije, oziroma z dolgoročno energetsko izrabo v objektu, ki bo pridobil deklaracijo proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire energije ( PN na OVE) in s tem povezano upravičenost do obratovalne podpore (OP) za vso proizvedeno Qel(netto) s POI.
2000 Mar ibor PGD - projekt, št. 20-2422 / str.: 7 Izgradnja objekta za izrabo energetsko rabnega odlagališčnega plina zajetega na odlagališču nenevarnih komunalnih odpadkov CEROP - Puconci, oziroma izgradnja objekta PN na OVE, vsebuje postavitev medsebojno funkcionalno povezanih objektov in izvedbo sledečih del: STROJNE NAPRAVE IN NAPELJAVE: Postavitev objekta kontejnerske motor generatorske enote (KMGE) z vgrajenim plinskim motorjem na odlagališčni plin, katerega nazivna poraba 213 Nm 3 /h plina (s kurilnostjo 4,0 kwh/nm 3 ) ustreza dolgoročni prognozi količine in kvalitete zajetega odlagališčnega plina. Plinskemu motorju je prigrajen sinhronim generator (400 V, 50 Hz, 1.500,00 min -1, pri cos 1) za proizvodnjo 330 KW električne energije (izveden za način paralelnega obratovanja z SN distribucijsko mrežo, v skladu z zahtevami upravljalca 20 kv mreže EES), kot tudi toplotni modulom za soproizvodnjo 330 kw toplotne energije, v obliki razpoložljivega toplovodnega (glikol 35% + voda 65%) sistema 85/65 o C. Vsi elementi in naprave KMGE, namenjeni soproizvodnji Qel in Qtpl, so v celoti umeščene v (in na) tipskem 40'' ISO kontejnerju (tlorisnih dimenzij 12,20 m x 2,44 m in višine 2,5 m), izdelanem iz negorljivih protihrupnih materialov (jeklena sendvič konstruk cija, znotraj perforirana in napolnjena s kameno volno). Objekt KMGE bo postavljen novi 13,00 x 3,00 m AB plošči, izgrajeni na obstoječi utrjeni travni površini na parceli št. 134/2, k.o. Puconci, na koti 218,81 m. V kontejnerju KMGE je prostor s plinskim motor generatorjem in komandni prostor z SN in NN stikalnim blokom. Kontejner KMGE je opremljenem s 3 osebnimi in 1 revizijskimi vrati (v prostor s plinskim motorjem), ter 1 osebnimi vrati (v komandni prostor). Višina izpuha iz plinskega motorja KMGE pa je na višini 6,00 m nad zunanjim terenom. V času vzajemnega obratovanja med Baklo in KMGE bodo zajeti viški, iznad nazivnih 213 Nm 3 /h porabljenih v KMGE, zgorevali na Bakli. Plinski motor v KMGE obratuje ko je v zajetem odlagališčnem plinu CH4 > 35%, O2 < 6% pri nadtlaku +P > 100 mbar, ki na vstopu v KMGE (zmanjšan za 20 mbar pretočnih uporov) znaša p n(min) = 80 mbar. Avtomatika KMGE omogoča vzajemno obratovanje Bakla - KMGE na način zvezne regulacije moči obratovnja (med 100% in 50% močijo), in sicer v odvisnosti od vsebnosti CH4 v zajetem plinu, kot tudi od podtlaka -P na podtlačni strani plinske črpalke proti odlagališču, saj ko bakla ugasne, regulacijo podtlaka prevzame KMGE in podtlaku ustrezno prilagaja moč. Predvidena KMGE je zasnovana tako, da omogoča odvod vse soproizvene toplotne energije v okolje, s priključitvijo potencialnih odjemalcev (porabnikov) toplote na lokaciji CEROP, pa bodo v okolje odvedeni le viški v PN na OVE sproizvedene toplotne energije. Toplovodni sistem KMGE je izveden tako, da se njen (zaprti) primarni toplovodni sistem zaključi z dvemi DN65 NP10 prirobničnimi priključki (nameščenimi na strehi kontejnerja) sekundarne strani odjemnega ploščnega prenosnika toplote moči 330 kw (Primar: zaprti toplovodni krog KMGE, režima 90/70 o C / Sekundar: odprti toplovodni krog porabnikov, režima 85/65 o C). Navedeno omogoča enostavno izvedbo priključitve toplotnega sistema segrevanja zraka pod zasipnice (kot koristnega porabnika v KMGE soproizvedene toplote) na lokaciji CEROP in to brez zaustavljanja KMGE v obratovanju. Prostor kontejnerja KMGE je intenzivno prisilno (preko v prostor dovedenega zraka za hlajenje motor generatorja) prezračevan, kot tudi ustrezno naravno (preko zunanjih stenskih rešetk, zadostne neto površine, na nasprotnih zunanjiih stenah kontejnerja) prezračevan, njegova požarna zaščita pa je izvedena v skladu z MFeuVO Muster Feuerungs Verordnung in smernic SVGW G3d, in sicer iz elementov pasivne požarne zaščite ter elementov 24 h aktivne požarne zaščite prostora kontejnerja. KMGE je opremljen z nadzorno, krmilno in komandno omaro KNS za samodejno obratovanje KMGE, kot tudi za vzajemno in optimirano obratovanje KMGE-Bakla (CH4, -P) ter za krmiljenje sistema 24 h aktivne požarne zaščite prostora kontejnerja KMGE. Obnova obstoječe kompaktne plinske črpalke z baklo, proizvod Hofstetter, HOFGAS-Ready 600, s plinsko črpalko (z by -passom in ročno loputo, ki bo po obnovi predvidoma zaprta) z vgrajeno jermenico za zajem med 120 Nm 3 /h in 400 Nm 3 /h odlagališčnega plina pri razpoložljivem diferenčnem tlaku dp = 180 mbar (od podtlaka -P = -40 mbar do nadtlaka +P =
2000 Mar ibor PGD - projekt, št. 20-2422 / str.: 8 140 mbar) in visokotemperaturno (zgorevanje pri temperaturi 1000C do 1200C) baklo, tip HOFGAS-Eficiency 600, za sežig med 120 Nm 3 /h in 600 Nm 3 /h zajetega odlagališčnega plina. Obstoječa plinska črpalka z baklo je izvedena na kompaktni jekleni podkonstrukciji, postavljeni na obstoječi AB plošči, izgrajeni na utrjeni ploščadi (na parceli št. 165, k.o Puconci na koti 221,53 m, ki je proti telesu odlagališča zaščitena z AB škarpo in je opremljena z analizatorjem plina ter elementi, napravami in avtomatiko za zajem in sežig med 120 Nm 3 /h in 400 Nm 3 /h zajetega odlagališčnega plina pri razpoložljivem diferenčnem tlaku dp = 180 mbar (od obratovalnega podtlaka -P = -40 mbar do obratovalnega nadtlaka +P = 140 mbar). Vžig bakle je mogoč šele, ko je v zajetem odlagališčnem plinu CH4 > 30%, O2 < 6% in +P > 60 mbar. Izvedba obstoječe plinske črpalke z baklo pa ne omogoča vzajemnega obratovanja s plinskim motorjem v KMGE, za energetsko rabo zajetega odlagališčnega plina. Obnova obstoječe plinske črpalke z baklo vsebuje dogradnjo funkcionalnih elementov, krmilnih naprav, tipal, signalnih povezav in avtomatike (vse znotraj obstoječe kompaktne jeklene podkonstrukcije), ki bo zagotavljala nastanku plina ustrezno regulirano količino zajetja energetsko rabnega odlagališčnega plina za zgorevanje v plinskem motorju v KMGE ter varno vzajemno obratovanje med Baklo in KMGE. Za potrebe nadtlačne +P regulacije bo izvedena zamenjava obstoječega elektromotorja plinske črpalke s frekvenčno vodenim elektromotorjem, vključno s frekvenčnim pretvornikom za regulacijo vrtljajev motorja v odvisnosti signala tlačnega tipala na nadtlačnem cevovodu plinske črpalke proti KMGE. Za potrebe podtlačne -P regulacije bo v nadtlačni odcep proti bakli vgrajena regulacijska EM loputa, krmiljena preko tlačnega tipala na podtlačnem cevovodu plinske črpalke proti odlagališču. Za ustrezno krmiljenje nadtlačne +P in podtlačne -P regulacije bo v obstoječo krmilno omaro Bakle dograjena avtomatika in programska oprema. Ustrezno krmiljenje +P in -P v obratovanju plinske črpalke z baklo zagotavlja, tvorbi odlagališčnega plina prilagojeno količino in kvaliteto (CH4 > 40%) zajetja plina, oziroma omogoča uravnavanje količine zajetega plina do te meje da bo ta enaka količini nastalega plina, kar je tudi pogoj za optimalno odplinjanje odlagališča in hkrati pripravo zajetega plina za zgorevanje v KMGE. Na ta način se v telesu odlagališča vedno vzdržuje ustrezni podtlak, ki preprečuje uhajanje CH4 (s tem je p reprečena požarna ogroženost), kot tudi širjenje smradu v okolico odlagališča. Tudi v primeru zaustavitve KMGE (neglede na vzrok zaustavitve) plinska črpalka obratuje in vzdržuje ustrezni podtlak v telesu odlagališča, zajeti odlagališčni plin pa se uničuje s sežigom na Bakli. Vsi elementi obnovljene plinske črpalke z Bakle so postavljeni na prostem, njena požarna zaščita pa je izvedena v skladu z MFeuVO - Muster Feuerungs Verordnung in smernic SVGW, G3d, in sicer je sestavljena iz elementov pasivne požarne zaščite (aparatov za začetno gašenje in obstoječe zunanje hidrantne mreže). Vsi elementi dograjene kompaktne plinske črpalke z Baklo so izdelani za postavitev na prostem, ustrezajo DVGW predpisom, elektromotor plinske črpalke in stikalni elementi pa ustrezajo smernicam EN60079-ff (Ex zaščita). Izvedba nadtlačnega PEHD plinovoda (+P MAX = 180 mbar) za transport odlagališčnega plina od nadtlačnega priključka na plinski črpalki z Baklo do plinske proge v KMGE. Nadtlačni plinovod je večji del trase položen podzemno v globini 0,8 m do 1,0 m, izveden pa je delno iz plastičnih PE100 cevi z DVGW atestom za plin (od priključka na obstoječi plinski črpalki, do priključka na glavno plinsko zaporno pipo KMGE), delno pa iz jeklenih cevi (od glavne zaporne pipe KMGE, do vstopa v kontejner KMGE), ki so ob KMGE toplotno izolirane. Podzemni PEHD plinovod bo položen v mivki, na mestih s povečano obremenitvijo tal (asfaltni plato pred vstopom v KMGE) pa bo mehansko zaščiten še z gradbenimi kanaletami, nad plinovodom pa bo položen zaščitni trak. Glavna požarna pipa KMGE in 24V EM plinska požarna pipa sta nameščeni v omarici zunaj KMGE. Nadtlačni plinovod je odvodnjavan preko PE odvajalnika kondenznata (do vglobine cca 3 m vgrajenega podzemno in obdanega s slojem gramoza) s prelivno cevjo za višino vodnega stolpca 1,8 m, ki omogoča ustrezen odvod kondenzata pri delovnem nadtlaku odlagališčnega plina tudi do 180 mbar. Podzemni PEHD plinovod med plinsko črpalko (na parceli št. 165, k.o Puconci, na koti 221,53 m) in KMGE (na parceli št. 134/2, k.o. Puconci, na koti 218,81 m) bo potekal v skupni trasi z NN in signalnimi kabli, na prehodu pod cesto (parcele št. 209/2 in 209/3, obe k.o. Puconci, na koti
2000 Mar ibor PGD - projekt, št. 20-2422 / str.: 9 cestišča 219,35 m) pa bodo vsi vodi položen v zaščitni DN500 jekleni cevi. Na vstopu PEHD plinovoda v prehod pod cesto bo nameščen podzemni PE odvajalnik kondenzata. Vzdolžni in višinski odmiki (križanja) PEHD plinovoda odlagališčnega plina z obstoječimi komunalnimi vodi (tk kablovodom, vodovodom, NN in SN kablovodi in kanalizacijo) bodo izvedena skladno s projektnimi pogoji za posege v varovalnih področjih, izdanimi s strani soglasodajalcev, oziroma skladno s strokovnimi normativi in priporočili. Izvedba toplotne priključitve KMGE na sistem za segrevanja zraka pod zasipnice (kot koristnega porabnika v KMGE soproizvedene toplote) je omogočena tudi brez zaustavljanja KMGE v obratovanju, vsebuje pa izvedbo zaprtega toplovodnega sistema med DN65 NP10 prirobničnimi priključki na sekundarni strani (na strehi kontejnerja KMGE nameščenega), odjemnega ploščnega prenosnika toplote nazivne moči 330 kw (Primar: zaprti toplovodni glikol 35% + voda 65% krog KMGE, režima 90/70 o C / Sekundar: zaprti toplovodni krog glikol 35% + voda 65% sistema segrevanja zraka pod zasipnice, režima 85/65 o C) in DN25 NP10 priključki vsakega od 8 (osmih) grelnikov zraka (prenosnikov toplote) za segrevanje zraka pod zasipnice, nameščenih na zajemu zraka vsakega od 8 (osmih) radialnih ventilatorjev (V = 2700 m 3 /h pri H = 2300 Pa), lociranih vzdolžno ob zunanjem zidu objekta tehnologije. Vsak grelnik zraka za segrevanje zraka pod zasipnice je dimenzioniran tako, da se bo v ekstremni zimi zunanji zrak segrel iz -20⁰C na 15⁰C, pri zunanji temperaturi 20⁰C (ko se sistem ogrevanja iz KMGE izklopi) pa se lahko segreje na MAX 45⁰C (kar je tehnološko še sprejemljivo). OBRATOVALNI PODATKI PRENOSNIKA TOPLOTE ZA SEGREVANJA ZRAKA POD ZASIPNICO t11 m1 = konst = konst NAZIVNO OBRATOVANJE PRENOSNIKA vsake zasipnice pri ekstremno nizki tzun = -20 C ⁰ t11 (oc) Q 32,00 (kw) 80,00 = konst Primar voda + gilkol Primar m1 (kgs) t11 80,00 (oc) Q (kw) 0,44 t12 60,00 (oc) (k.a) 32,00 cp1 3,67 (kj/kgk) t22 Q = konst m1 0,44 (kg/s) t12 t22 (oc) m2 (kgs) t12 (oc) Sekundar zrak 15,00 0,91 60,00 t21-20,00 (oc) A t22 15,00 (oc) Sekundar t21 (oc) cp2 1,01 (kj/kgk) -20,00 m2 0,91 (kg/s) Karakteristike prenosnika toplote t21 tm 72,24 (oc) m2 = konst Nazivno obratovanje v (t-a) diagramu (k.a) 0,44 (kw/k) OBRATOVANJE PRENOSNIKA vsake zasipnice pri tzun = +20⁰C, ko se segrevanje zraka pod zasipnice izklopi Q = Qprimar = Qsekundar = konst t11 (oc) 80,00 = konst m1 (kgs) Qprimar 19,20 (kw) Q (kw) 0,44 Q 19,20 (kw) 19,20 Primar voda + gilkol = konst t11 80,00 (oc) t22 (oc) m2 (kgs) t12 (oc) t12 68,00 (oc) 41,00 0,91 68,00 m1 0,44 (kg/s) Sekundar zrak t21 20,00 (oc) 20,00 t22 41,00 (oc) m2 0,91 (kg/s) Prikaz prilagojenega obratovanja v (t-a) diagramu Z ozirom na navedeno bo vsak grelnik zraka za segrevanje zraka pod zasipnice, nazivno obratoval pri moči 32 kw (Primar: zaprti toplovodni glikol 35% + voda 65% krog KMGE, režima 80/60 o C (upoštevan je 5ºC primankljaj temperaturnega potenciala v razvodu od izvora na KMGE do vstopa v grelnik zraka) / Sekundar: zunanji zrak, temperaturnega režima -25/15 o C), pri zunanji temperaturi 20⁰C (ko se sistem ogrevanja iz KMGE izklopi) pa se bo segrel na 41⁰C < MAX 45⁰C, pri tem pa obratoval le še pri moči 19,2 kw. Tako bo v zimskem in prehodnem obdobju, od v KMGE soproizvedenih 330 kw toplote, koristno porabljenih med (8 x 32) 256 kw in (8 x 19,2) 153,6 kw toplotne energije. Na vstopu zraka v grelnik bo nameščen kofilni filter na nerjavni jekleni mreži (v demontažni izvedbi) ter nadstrešnica za zaščito pred meteornimi padavinami. Priključni toplovod med KMGE in grelniki zraka za segrevanje zraka pod zasipnice bo delno izveden iz DN65 jeklenih toplotno izoliranih cevi, položenih na zunanjem zidu objektov, delno pa iz predizoliranih PE cevi (odpornih do temperature 90 o C) položenih podzemno. Podzemni PE t21 (oc)
2000 Mar ibor PGD - projekt, št. 20-2422 / str.: 10 toplovod bo položen v mivki, na mestih s povečano obremenitvijo tal (asfaltni plato ji) pa bo mehansko zaščiten še z gradbenimi kanaletami, nad toplovodom pa bo položen zaščitni trak. Zaprti toplovodni sistem bo opremljen še z obtočno črpalko (Vč = 12,67 m 3 /h, glikol 35% + voda 65%, Hč = 1,8 bar), armaturami in sistemom varovanja z zaprto membransko raztezno posodo volumna 200 l in varnostnim ventilom DN20 ter dodatnim varnostnim ventilom DN32 na napravi (sekundarni strani prenosnika toplote KMGE). Nadtlak odpiranja varnostnih ventilov bo 3 bar. Vzdolžni in višinski odmiki (križanja) podzemnega PE toplovoda z obstoječimi komunalnimi vodi bodo izvedena skladno s skladno s strokovnimi normativi in priporočili. ELEKTRO NAPRAVE IN NAPELJAVE: Rekonstrukcija SN/NN bloka v obstoječi TP-831 (2 x transformator 1000 kva, 20/0,4 kv, 50Hz), locirane na parceli 134/2, k.o. Puconci, na koti 219,4 m, vključno z dogradnjo novega SN/NN bloka, ki bo vseboval vse potrebne zaščite, kot tudi meritve v PN na OVE proizvedene brutto in netto električne energije (porabljene za lastni odjem na lokaciji CEROP ali kot viškov oddanih v EES) in meritve električne energije porabljene za lastno rabo PN na OVE. Izgrajeni NN postroj bo izpolnjeval vse tehnične pogoje paralelnega obratovanja PN na OVE z distribucijsko mrežo EES, kot tudi vse zahteve skladne Projektnimi pogoji in Soglasjem za priključitev (izdanim s strani upravljalca 20 kv SN mreže EES) ter Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (Ur.l. RS, št. 37/2009), tako po obratovalnih, zaščitnih, požarno varstvenih, okoljevarstvenih, kot tudi drugih tehniških pogojih. V PN na OVE netto proizvedena električna energija bo praviloma porabljena za lastni odjem s strani NN elektro energetskih porabnikov na lokaciji CEROP (predvidoma 80% proizvedene netto električne energije), v mrežo EES javne distribucije pa bodo oddani le viški (predvidoma 20% proizvedene netto električne energije). Upoštevani so vsi tehnični pogoji za priključevanje proizvajalcev električne energije na EES distribucijskega omrežja, ki jih določajo Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje električne energije (Ur. l. RS št. 41/11) - SONDO 2011. Priključitev elektrarne na NN distribucijsko omrežje se izvede skladno s SONDO ter pripadajočo Prilogo 5 - Navodila za priključevanje in obratovanje elektrarn inštalirane električne moči do 10 MW. Izvedba NN elektro napeljav, signalnih napeljav in ozemljitev, za proizvodnjo in lastno rabo naprav objekta PN na OVE ter za krmiljenje vzajemnega obratovanja med Baklo in KMGE. NN kablovod za prenos v KMGE (ki je sestavni del objekta PN na OVE) proizvedenih 330 kw električne energije od generatorskega polja v KMGE do novega SN/NN bloka, lociranega v obstoječi TP-831, kot tudi NN kablovod lastne rabe nove KMGE (priključne moči 12 kw) bosta izvedena z enožilnimi kabli tipskega preseka in v celoti vodena podzemno, v globini 0,8 m do 1,0 m, na prehodu izpod AB plošče KMGE in na vstopu v TP-831 pa bo pložen v Φ100 PVC uvodnicah. Ozemljitvene povezave ohišja plinske črpalke z Baklo, kontejnerja KMGE in TP -831 Puconci, bodo izvedene iz FeZn 25x4 mm valjanca ali (kjer je povezava nadometna pa z CU žico 35 mm²). Ozemljitvena povezava med objekti in napravami PN na OVE (Obstoječo Baklo, novo KMGE in obstoječo TP-831) je izvedena z FeZn 25x4 mm valjancem, ki je povezan na FeZn 25x4 mm ozemljila obstoječih in novega objekta KMGE. Ozemljitvena upornost bo protokolirana. Po montažnih delih bodo izvedene ponovne meritve upornosti zanke za TN zaščito. Signalne napeljave obsegajo povezavo med krmilno omaro KMGE, krmilno omaro plinske črpalke z visokotemperaturno Baklo in nadzornim PC-jem v kontrolni sobi so upravljalca. Signalne povezave bodo izvedene s Ethernet in Tk kabli, ki so po celotni trasi položeni v zemljo v Φ100 PVC Elektro uvodnicah. NN elektro in signalni kabli bodo položeni v skupnih trasah (v odmiku 0,2 m), in sicer podzemno v globini 0,8 m do 1,0 m. Vsi NN kabli in Φ100 PVC uvodnice s signalnimi kabli bodo položeni v mivki, na mestih s povečano obremenitvijo tal (med KMGE in TP -831) pa bodo mehansko zaščitene še z gradbenimi kanaletami, nad kablovodom pa bo položen še zaščitni trak.
2000 Mar ibor PGD - projekt, št. 20-2422 / str.: 11 Podzemni signalni kabel med plinsko črpalko (na parceli št. 165, k.o Puconci, na koti 221,53 m) in KMGE (na parceli št. 134/2, k.o. Puconci, na koti 218,81 m) bo potekal v skupni trasi s PEHD plinovodom, na prehodu pod cesto (parcele št. 209/2 in 209/3, obe k.o. Puconci, na koti cestišča 219,35 m) pa bodo vsi vodi položeni v zaščitni DN500 jekleni cevi. Vzdolžni in višinski odmiki (križanja) NN in signalnih vodov (v Φ100 PVC uvodnicah) z obstoječimi komunalnimi vodi (tk kablovodom, vodovodom, NN in SN kablovodi in kanalizacijo) bodo izvedena skladno s projektnimi pogoji za posege v varovalnih področjih, izdanimi s strani soglasodajalcev, oziroma skladno s strokovnimi normativi in priporočili. GRADBENA DELA IN GRADBENE KONSTRUKCIJE Izvedba gradbenih del za postavitev in funkcionalno povezavo elementov predvidene PN na OVE vsebuje izgradnjo AB ploščadi za postavitev KMGE (dimenzij 13,00 m x 3,00 m, vključno tampon, gramoziranje in utrjevanje do ustrezne zbitosti). AB ploščad bo izgrajena na parceli št. 134/2, k.o Puconci in sicer na odstoječem zatravljenem platoju na koti 218,81m (med TP-831, TP-tehnologija ter Objektom tehnologije). Plato z AB ploščo KMGE bo v celoti asfaltiran, z ustreznimi nakloni proti obstoječim požiralnikom (jaškom) meteornih voda. Obtežbe in vgrajeni materiali bodo podani in analizirani po konceptu evropskih standardov EUROCODE. Obtežba opreme (navedena in upoštevana v statiki), ki je potrebna za izgradnjo in umestitev SPTE je bila posredovana s strani podjetja TES d.o.o., Gregorčičeva 3, 2000 Maribor. Zunanje projektne sile (sneg, veter) so privzete za lokalne vplive, z upoštevanjem določil nacionalnih dokumentov NAD in SIST EN. Koristne obremenitve so določene s standardom EC 1, AB konstrukcija je dimenzionirana po standardu EC 2. Osnovni in specialni gradbeni materiali so navedeni v statičnem izračunu in na risbah v grafičnem delu načrta gradbenih konstrukcij. Materiali so izbrani tako, da v celoti ustrezajo Zakonu o gradbenih proizvodih (ZGPro). Predvsem se v nosilno konstrukcijo vgrajujejo naslednji materiali: - Beton trdnosti C 25/30. - Jeklo za armiranje je kvalitete S 500. Izvedba vseh zemeljskih del (izkopi, peščena postelja, zaščitne kanalete, zasutje in ureditev zaključnega terena) za potrebe polaganja podzemnega plinovoda (vklj učno s PE odvajalnikom kondenzata), signalnih in krmilnih vodov med KMGE in plinsko črpalko z Baklo, podzemnih NN in signalnih vodov med KMGE in TP-831 ter podzemnega toplovoda med KMGE in grelniki zraka pod zasipnice. Na prehodu pod cesto (parcele št. 209/2 in 209/3, obe k.o. Puconci, na koti cestišča 219,35 m) bodo vsi podzemni vodi med KMGE in plinsko črpalko z baklo (plinovod, signalni vodi ter ozemljitveni vod) položeni v DN500 jekleni cevi (zaščitni uvodnici), ki bo izvedena na način podvrtanja ceste, oziroma bo v zemljo vložena z običajnim izkopom, ponovno zasuta, cestišče pa bo izvedeno v prvotno stanje (asfaltirano in opremljeno z cestnimi robniki). Izvedba popravila vseh poškodb zaključnega terena (asfalt, travna površina, gramoz), nastalih pri izvedbi gradbenih del, oziroma vspostavitev terena v prvotno stanje. Vsa opisana dela se izvajajo znotraj funkcionalnega zemljišča centra za ravnanje z odpadki CEROP Puconci, na parcelah št. 134/2, 209/2, 209/3 in 165, vse k.o. Puconci. Na navedenih parcelah ima investitor posega pridobljeno pravico, ki mu omogoča gradnjo ali izvajanje Izvajalec je dolžan gradnjo voditi po veljavnih tehničnih predpisih, standardih in po naknadno, natančno izdelanem PZI projektu. V času gradnje mora izvajalec voditi dokument acijo, s katero dokazuje kvaliteto vgrajenih materialov in tehnoloških postopkov.