SVETOVALEC SVETOVALEC. obrtnikov. obrtnikov. Vsebina. Priloga Obrtnika πt februar 2011

Transcript

1 25 Davèno svetovanje: 1. plaèe, nadomestila plaè, drugi prejemki iz delovnega razmerja in povraèila stroškov v zvezi z delom ter davki in prispevki za socialno varnost 2. obraèunavanje in plaèevanje DDV pri prometu blaga in storitev ter trošarin 3. pravila na podroèju obdavèitve fiziènih oseb (dohodki iz dejavnosti, dohodki iz premoženja in premoženjskih pravic, dobièki iz kapitala) ter obdavèitev pravnih oseb 4. davèni postopki in pristojnosti davènega organa 5. vodenje poslovnih knjig ter davène in poslovne bilance Pravno svetovanje: 1. delovno pravo in zaposlovanje ter delo tujcev 2. pravo socialne varnosti (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zav., zavarovanje za primer brezposelnosti, starševsko varstvo, družinski prejemki) 3. civilno pravo (pogodbena razmerja, stvarnopravna razmerja, zavarovanja, izvršba, potrošniško pravo) 4. gospodarsko pravo (gospodarske družbe, prisilna poravnava, steèaj, intelektualna last., menièno pravo) Varnost in zdravje pri delu ter varstvo okolja Tehnièna zakonodaja in uporaba standardov V Obrtnikovem Svetovalcu vam svetujejo svetovalci Svetovalnega centra OZS Vprašanja jim lahko po novem pošljete preko eobrazca na spletnem naslovu: po navadni pošti na naslov: OZS, Svetovalni center, Celovška 71, 1000 Ljubljana, ali na številko faksa: 01 / Lahko tudi poklièete na telefon: 01/ Vsak delavnik od 9. do 15. ure. Osebne obiske je treba prej najaviti! Èlani OZS ob svojih vprašanjih nujno navedite številko Kartice Obrtnik. Prosimo vas, da navedete tudi naziv svoje firme, naslov, kontaktno osebo in telefonsko številko, da vas bomo lahko poklicali v primeru dodatnih vprašanj oz. pojasnil. Izkoristite kartico! Potencialnim èlanom OZS nudimo brezplaène informacije o zagonu podjetja. Neèlanom svetujemo po tarifi OZS. Priloga Obrtnika πt februar 2011 POZOR! DavËni obraëun za samostojne podjetnike za leto 2010 Podobno kot lani smo se tudi letos odloëili, da podrobnih napotkov glede davënega obraëuna za leto 2010 ne bomo objavili v tiskanem Obrtniku, paë pa so vsem Ëlanom OZS ter naroënikom revij Obrtnik in Podjetnik na voljo na spletni strani OZS oziroma revije Obrtnik ( Do skrbno pripravljenih napotkov, ki so jih vkljuëno s πtevilnimi primeri tudi letos pripravili davëni svetovalci OZS Janja Perme, Iztok MohoriË in Marko Ocvirk, lahko registrirani uporabniki dostopajo neposredno s klikom na vstopno pasico«na prvi strani OZS ali pa s strani Obrtnikovega Svetovalca. Navodila, ki vsebujejo tudi vse priloge, so na spletni strani v obliki PDF in tudi v wordovi inaëici. V obeh primerih si jih lahko tudi natisnete.»e πe niste registrirani za dostopanje do vsebin na spletni strani OZS, se torej registrirajte. Navodila za registracijo dobite na spletnih straneh OZS v rubriki Moj OZS«.»e vam ne bo πlo, pa pokliëite Damjana Remsa (01/ , epoπta: damjan.rems@ozs.si). Navodila za davëni obraëun smo pripravili, ker æelimo, da bi imeli Ëlani OZS z njim Ëim manj teæav.»e æelite πe veë neposrednih informacij, pa se udeleæite katere izmed delavnic, ki jih imajo omenjeni davëni svetovalci te dni po vsej Sloveniji. Tudi koledar teh delavnic najdete na spletni strani OZS. Uredniπtvo Vsebina m DavËni obraëun za leto 2010 na kaj moramo biti pozorni? m Svoboda sklepanja poslov in strah pred njegovo morebitno izpodbojnostjo m Kako se bomo upokojevali v zaëetku leta 2011? m Opravljanje storitev v Avstriji in NemËiji po 1. maju m PomoË pri javnih razpisih m Kako obrtniki odgovarjajo za svoje pomoënike m Vpraπanja in odgovori m Novi predpisi, objavljeni v Uradnem listu m PlaËe in drugi prejemki iz delovnega razmerja 35

2 36 Janja Perme, univ. dipl. ekon., spec. rev. DavËni obraëun za leto 2010 na kaj moramo biti pozorni? V prejπnjih dveh πtevilkah naπe revije smo spoznali pravila, na podlagi katerih se posamezni odhodki obravnavajo kot davëno priznani odhodki. Odhodki so poleg prihodkov in olajπav tista postavka davënega obraëuna, ki najbolj pomembno vpliva na davëno osnovo samostojnega podjetnika, zato je potrebno vedeti, kateri so davëno priznani odhodki in kateri ne, prav tako pa je pomembno vedeti, kako lahko z razliënimi metodami obraëuna stroπkov med letom vplivamo na njihovo viπino v davënem obraëunu posameznega leta. l Novi prilogi obrazca davënega obraëuna Ker smo se z odhodki v precejπnji meri æe seznanili, tokrat opozarjam predvsem na podjetniπke olajπave in na posebnosti v zvezi z njimi, saj je v letu 2010 priπlo do nekaterih sprememb, poleg tega pa je bilo z uveljavljanjem olajπav v preteklih obdobjih najveë zapletov in razliënih interpretacij. Prav tako opozarjam, da je priπlo do spremembe pri prilogah davënega obraëuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, in sicer sta namesto priloge 14 (Podatki o davëni obravnavi po Ëetrtem odstavku 51. Ëlena ZDoh2) vpeljani dve novi prilogi, priloga 14a (Podatki o uëinkih na davëno osnovo pri zavezancu, ki preneha z opravljanjem dejavnosti) in priloga 14b (Podatki o uëinkih na davëno osnovo pri zavezancu, ki nadaljuje z opravljanjem dejavnosti). Tabeli se sicer izpolnjujeta v primeru, ko pride do prenehanja opravljanja dejavnosti (in morebitnega prenosa dejavnosti na drugo fiziëno osebo ali gospodarsko druæbo), torej v primeru, ko davëni obraëun sestavlja podjetnik, ki je v davënem obdobju, za katerega se sestavlja davëni obraëun, prenehal z opravljanjem dejavnosti ali pa je prevzel dejavnost od drugega podjetnika. Novost pravzaprav predstavlja tabela 14a, na kateri bralca zbode v oëi predvsem poimenovanje nekaterih kategorij, kakrπno se v Zakonu o dohodnini sicer ne uporablja in jih tudi pri davënem obraëunu do sedaj nismo poznali. Tako se v tabelo vnaπajo podatki o skritih rezervah, skritih izgubah, poπtenih vrednostih in davënih vrednostih. Dejansko z izrazom skrite rezerve oziroma skrite izgube poimenujemo razliko med primerljivo træno vrednostjo in neodpisano vrednostjo sredstva (skrita rezerva, Ëe je razlika pozitivna, in skrita izguba, Ëe je razlika negativna), poπtena vrednost je le drugi izraz za primerljivo træno ceno, davëna vrednost pa drugi izraz za neodpisano vrednost sredstva v knjigovodskih evidencah. NiË posebnega torej, a vendarle so izrazi, uporabljeni v tabeli 14a, marsikomu povzroëili teæave z njihovo razlago. Pa πe nekaj naj omenim v zvezi s tabelo 14a, kar je zanesljivo povzroëilo veëjo dilemo kot uporaba omenjenih izrazov. Ta dilema pa je, kako se doloëi poπtena vrednost (torej primerljiva træna cena) in predvsem, ali je potrebno doloëiti poπteno træno vrednost tudi v primeru, ko se ob prenehanju opravljanja dejavnosti v gospodinjstvo prenesejo tista sredstva, katerih prenos se ne πteje za dohodek (oprema in nepremiënine, ki so bile pridobljene pred zaëetkom opravljanja dejavnosti, ter nepremiënine, ki so bile pridobljene v podjetje pred ). Odgovor, ki nam ga je v ustni obliki posredovala pristojna oseba z DavËne uprave, je, da je potrebno poπteno vrednost oziroma VeË na: 26 primerljivo træno ceno doloëiti tudi v tem primeru, vendar ni nujno, da se ta doloëa s cenitvijo zapriseæenega cenilca. Se pa nam ob tem kljub vsemu zastavlja vpraπanje, Ëemu ugotavljati ta podatek, saj glede na obstojeëo davëno zakonodajo to ni podatek, ki bi ga bilo mogoëe kakorkoli uporabiti v davëne namene oziroma za doloëitev kakπne davëne obveznosti ne ob prenehanju opravljanja dejavnosti ne pozneje. Podrobnejπa navodila za izpolnjevanje obrazca davënega obraëuna in pripadajoëih prilog si lahko ogledate na naπi internetni strani, saj tudi letos podrobnejπa navodila objavljamo le v elektronski obliki. l Nove (in stare) davëne olajπave Pri sestavi davënega obraëuna za leto 2010 podjetniki sicer ne bi smeli imeti veëjih teæav, Ëetudi je bila v letu 2010 sprejeta novela Zakona o dohodnini (ZDoh2G), ki je prinesla novo podjetniπko olajπavo (olajπava za zaposlovanje) in spremembo olajπave za vlaganja v raziskave in razvoj. Vendar pa se zaenkrat niso pojavile nikakrπne dileme v zvezi z interpretacijo doloëbe 61.a Ëlena Zakona o dohodnini, ki doloëa viπino in pogoje za uveljavljanje olajπave za zaposlovanje. Prav tako davëna uprava ni sprejela novih ali spremenila starih pojasnil, ki se nanaπajo na uporabo tistih zakonskih doloëb pri izvajanju Zakona o dohodnini, ki se nanaπajo na sestavo davënega obraëuna. Res pa je, da je bilo v preteklosti nekaj problemov v zvezi z interpretacijo posameznih zakonskih doloëb, predvsem tistih, ki se nanaπajo na uveljavljanje davënih olajπav, zato ni odveë, Ëe nanje tudi tokrat posebej opozorimo. Poglejmo si torej, katere podjetniπke olajπave je mogoëe uveljavljati v davënem obraëunu za leto 2010 ter katere dileme so se v zvezi s tem pojavljale v preteklih letih in so aktualne tudi letos. Samostojni podjetnik lahko v davënem obraëunu za leto 2010 uveljavlja naslednje podjetniπke olajπave: olajπava za investiranje, olajπava za vlaganja v raziskave in razvoj (v letu 2010 spremenjena), olajπava za zaposlovanje (nova), olajπava za zaposlovanje invalidov, olajπava za zavezanca invalida, olajπava za izvajanje praktiënega dela v strokovnem izobraæevanju, olajπava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, olajπava za donacije. Posebej pa naj opozorim, da je dve dodatni davëni olajπavi uvedel tudi Zakon o razvojni pomoëi pomurski regiji (olajπava za zaposlovanje na podlagi 5. Ëlena zakona, olajπava za investiranje na podlagi 6. Ëlena zakona). Zakon je bil objavljen v Uradnem listu RS, πt. 87/2009, vsebino obeh omenjenih olajπav pa si lahko preberete pri navodilih za izpolnjevanje obrazca davënega obraëuna, ki so objavljena na naπi internetni strani. V zvezi z omenjenima olajπavama sta v obrazcu davënega obraëuna dodani postavki z oznakama in Poglejmo si vsebino posameznih podjetniπkih olajπav, ki jih doloëa Zakon o dohodnini. l Olajπava za investiranje Podjetnik lahko uveljavlja zniæanje davëne osnove v viπini 30 % investiranega zneska v opremo in v neopredmetena dolgoroëna sredstva v letu vlaganja. Vendar pa med opremo, za katero je mogoëe uveljavljati olajπavo, ne sodijo: 1. pohiπtvo in pisarniπka oprema (razen raëunalniπke opreme), 2. motorna vozila (razen osebnih avtomobilov na hibridni ali elektriëni pogon, avtobusov na hibridni ali elektriëni pogon in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI).

3 27 Med neopredmetena dolgoroëna sredstva, za katera je mogo Ëe uveljavljati olajπavo, pa ne sodijo dobro ime in usredstveni stroπki naloæb v tuja opredmetena osnovna sredstva. Olajπavo za investiranje je mogoëe uveljavljati tudi za tisto opremo in neopredmetena dolgoroëna sredstva, ki jo je podjetnik pridobil na podlagi finanënega najema. Podjetnik lahko neizkoriπëeni del olajπave za investiranje prenaπa tudi v naslednja davëna obdobja, in sicer v naslednjih pet davënih letih po letu vlaganja. V primeru prenehanja opravljanja dejavnosti zaradi prenosa na drugo fiziëno ali pravno osebo lahko podjetnik na prevzemnika dejavnosti prenese tudi neizkoriπëeni del olajπave za investiranje. Pri opredelitvi opreme, za katero je mogoëe uveljavljati davëno olajπavo, je v preteklih letih prihajalo do zapletov, zato naj ponovno poudarim naslednja staliπëa oziroma pojasnila DavËne uprave: 1. DavËna uprava v svojem pojasnilu z dne navaja, da olajπave za investiranje ni mogoëe uveljavljati za motorna vozila, ki so prvenstveno namenjena prevozu potnikov ali tovora po cesti in ne izpolnjujejo navedenih zahtev glede energetske uëinkovitosti in varstva okolja (te so za leto 2010: da motor tovornega vozila ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO V, da motor avtobusa ustreza najmanj emisijskih zahtevam EURO IV, osebno vozilo na elektriëni ali hibridni pogon.) Olajπava za investiranje pa se lahko poleg motornih vozil, ki ustrezajo navedenim zahtevam glede energetske uëinkovitosti in varstva okolja, uveljavlja tudi za: nakup delovnih strojev in delovnih vozil, traktorjev, motokultivatorjev in drugih motornih vozil, katerih prvenstveni namen ni prevoz potnikov in tovora po cesti, nakup prevoznih sredstev, ki niso namenjena za prevoz po cesti (npr. vodna in zraëna plovila), za vsa druga motorna vozila, ki prvenstveno niso namenjena za prevoz tovora in potnikov po cesti. VleËno vozilo se obravnava kot motorno vozilo, prvenstveno namenjeno za prevoz tovora po cesti, saj je namenjeno vle Ëenju priklopnega vozila in s tem tovora. Zato se olajπava za nakup vleënega vozila lahko uveljavlja, Ëe posamezno vleëno vozilo ustreza doloëenim emisijskim zahtevam za tovorna motorna vozila (v letu 2010 EURO V). Naj posebej opozorim, da se je z letom 2010 konëalo prehodno obdobje, v katerem je πe mogoëe uveljavljati olajπavo za investiranje v nakup avtobusov z motorjem EURO IV in tovornih vozil z motorjem EURO V. Za nabave avtobusov z motorjem EURO IV in tovornih vozil z motorjem EURO V, ki so bile oziroma bodo opravljene od dalje, torej ne bo veë mogoëe uveljavljati olajπave za investiranje. PaË pa bodo lahko podjetniki, ki so investirali v nabavo navedenih vrst vozil do in v davënem obraëunu za leto 2010 ne bodo mogli ali æeleli v celoti koristiti pripadajoëe olajπave, prenesli olajπavo v naslednja obdobja in jo izkoristili v davënih obraëunih za naslednjih pet let (od 2011 do 2015). 2. DavËna uprava v svojem pojasnilu z dne opredeljuje pohiπtvo, za katerega ni mogoëe uveljavljati olajπave za investiranje, kot del opreme bivanjskega ali poslovnega prostora, ki z namenom sluæi neki funkcionalni rabi, npr. hranjenju in odlaganju predmetov, sedenju, leæanju ali izvajanju funkcije delovne povrπine. Med pohiπtvo tako sodijo omare, mize, stoli, police, regali, sedeæne garniture, klubske mize, leæiπëa, obeπalniki itd. Za nakup pohiπtva olajπave ni moæno uveljavljati, ne glede na to v katerem prostoru se pohiπtvo nahaja oziroma za kakπen namen se uporablja (npr. v pisarni, proizvodnem obratu, skladiπëu, gostinskem prostoru, laboratoriju, itd.). Upoπtevaje to pojasnilo DavËne uprave med pohiπtvo, za katerega ni mogoëe uveljavljati olajπave za investiranje, torej sodi tudi pohiπtvo v gostinskih lokalih (mize, stoli itd.) in v prenoëiπëih oziroma hotelih (omare, postelje, mize, stoli itd.). Pisarniπko opremo v istem pojasnilu DavËna uprava opredeljuje kot πiroko paleto pohiπtvenih izdelkov za opremljanje pisarniπkih delovnih prostorov (npr. omare, predalniki, regali, pisalne mize, konferenëne mize, vrtljivi pisarniπki stoli itd.), poleg tega pa tudi drugo opremo (npr. naprave, pripomoëke, stroje in druge predmete), ki se uporablja za opravljanje dejavnosti v pisarnah oziroma za pisarniπko poslovanje (npr. kopirni stroj, faks, telefoni, rezalniki papirja, itd.). Podobno kot pri pohiπtvu tudi za nakup pisarniπke opreme olajπave ni moæno uveljavljati, ne glede na to v katerem prostoru se pisarniπka oprema nahaja oziroma za kakπen namen se uporablja. l Olajπava za vlaganja v raziskave in razvoj Znesek oziroma odstotek olajπave za vlaganja v raziskave in razvoj se je z novelo Zakona o dohodnini ZDoh2G (Uradni list RS, 43/2010) poveëal, tako da lahko za leto 2010 podjetnik uveljavlja zniæanje davëne osnove v viπini 40 % zneska (prej 20 %), ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v davënem letu. Kot vlaganja v raziskave in razvoj se obravnavajo vlaganja: 1. v notranje raziskovalnorazvojne dejavnosti zavezanca, vkljuëno z nakupom raziskovalnorazvojne opreme, ki se izkljuëno in stalno uporablja pri izvajanju raziskovalnerazvojne dejavnosti zavezanca; 2. v nakup raziskovalnorazvojnih storitev. Podjetje, ki ima sedeæ in opravlja svojo dejavnost na podroëjih dræave, ki imajo bruto domaëi proizvod na prebivalca niæji od povpreëja dræave do 15 %, lahko uveljavlja zniæanje davëne osnove v viπini 50 % zneska (prej 30 %), ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj, zavezanec, ki ima sedeæ in opravlja svojo dejavnost na podroëjih dræave, ki imajo bruto domaëi proizvod na prebivalca niæji od povpreëja dræave za veë kot 15 %, pa v viπini 60 % (prej 40 %). Vlaganja v raziskave in razvoj mora podjetje opredeliti v poslovnem naërtu ali posebnem razvojnem projektu oziroma programu. Podjetnik lahko za neizkoriπëen del davëne olajπave v dav Ënem letu zniæuje davëno osnovo v naslednjih petih davënih letih. NeizkoriπËeni del davëne olajπave lahko ob prenehanju opravljanja dejavnosti zaradi prenosa na drugo fiziëno ali pravno osebo podjetnik prenese na prevzemnika dejavnosti. l Olajπava za zaposlovanje Olajπavo za zaposlovanje so podjetniki nazadnje imeli v Ëasu veljavnosti prejπnjega Zakona o dohodnini (ZDoh1), z uveljavitvijo ZDoh2, ki se je zaëel uporabljati , pa je bila ukinjena. Ponovno je bila uvedena z novelo ZDoh2G sredi lanskega leta, uveljavlja pa se lahko æe v davënem obraëunu za leto Ponovna uvedba olajπave za zaposlovanje je bila ena od pomembnejπih Zahtev slovenske obrti z davënega podroëja in je vsekakor zelo dobrodoπla, Ëetudi je pravica do uveljavljanja te olajπave omejena le na doloëene starostne kategorije delavcev in le na osebe, ki so bile predhodno brezposelne. Olajπavo za zaposlovanje namreë lahko uveljavlja podjetnik, ki na novo zaposli osebo, mlajπo od 26 let, ali osebo, starejπo od 55 let, ki je bila pred zaposlitvijo vsaj πest mesecev prijavljena v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in v obdobju zadnjih 24 mesecev ni bila zaposlena pri tem zavezancu ali njegovi povezani osebi, lahko uveljavlja zniæanje davëne osnove v viπini 45 % izplaëane plaëe te osebe. Podjetnik lahko uveljavlja olajπavo, Ëe zaposli delavca za nedoloëen Ëas na podlagi pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o delovnih razmerjih ter Ëe poveëa skupno πtevilo zaposlenih delavcev v davënem letu, v katerem na novo zaposli delavca, za katerega uveljavlja olajπavo. Kot poveëanje πtevila zaposlenih delavcev se πteje, Ëe je πtevilo zaposlenih delavcev na zadnji dan davënega leta viπje, kot je povpreëje 12 mesecev v tem davënem letu in manj mesecih, Ëe je bilo to obdobje krajπe. Pri ugotavljanju poveëanja πtevila zaposlenih delavcev se zaposleni za delovni Ëas, krajπi od polnega Ëasa, upoπtevajo sorazmerno, zaposleni za doloëen Ëas pa se ne upoπtevajo. Olajπava za zaposlovanje se lahko uveljavlja za prvih 24 mesecev zaposlitve novozaposlene osebe. Tudi to olajπavo lahko podjetnik ob prenehanju opravljanja dejavnosti zaradi prenosa na drugo fiziëno ali pravno osebo podjetnik prenese na prevzemnika dejavnosti. Olajπava za zaposlovanje se izkljuëuje z olajπavo za zaposlo 37

4 38 28 vanje invalidov in z olajπavami za zaposlovanje po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju (Uradni list RS, πt. 87/09). l Olajπava za zaposlovanje invalidov Podjetnik, ki zaposluje invalida v skladu z zakonom, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko uveljavlja zniæanje davëne osnove v viπini 50 % izplaëane plaëe te osebe, zavezanec, ki zaposluje invalida s 100odstotno telesno okvaro ali gluho osebo, pa v viπini 70 % izplaëane plaëe te osebe. Podjetnik, ki zaposluje invalide nad predpisano kvoto in katerih invalidnost ni posledica poπkodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko uveljavlja zniæanje davëne osnove v viπini 70 % izplaëanih plaë za te osebe. l Olajπava za zavezanca invalida Podjetnik, ki je invalid na podlagi zakona, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, in ne zaposluje delavcev, lahko uveljavlja zniæanje davëne osnove v viπini 30 % povpreëne meseëne plaëe zaposlenih v Sloveniji, podjetnik invalid s 100odstotno telesno okvaro ali zavezanec gluha oseba pa v viπini 60 % povpreëne meseëne plaëe zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec opravljanja dejavnosti. l Olajπava za izvajanje praktiënega dela v strokovnem izobraæevanju Podjetnik ali gospodarska druæba, ki sprejme vajenca, dijaka ali πtudenta na podlagi uëne pogodbe za izvajanje praktiënega dela v strokovnem izobraæevanju, lahko uveljavlja zniæanje davëne osnove v viπini plaëila tej osebi, vendar najveë v viπini 20 % povpreëne meseëne plaëe zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktiënega dela posamezne osebe v strokovnem izobraæevanju. l Olajπava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje Podjetnik ali gospodarska druæba, ki financira pokojninski naërt kolektivnega zavarovanja in izpolnjuje pogoje iz 302. do 305. Ëlena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, lahko za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih delno ali v celoti plaëa v korist delojemalcev zavarovancev izvajalcu pokojninskega naërta s sedeæem v Sloveniji ali v drugi dræavi Ëlanici EU, na podlagi pokojninskega naërta, ki je odobren in vpisan v poseben register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, uveljavlja davëno olajπavo za leto, v katerem so bile premije plaëane, vendar najveë do zneska, ki je enak 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca zavarovanca in ne veë kot 2.646,21 evra. l Olajπava za donacije Podjetnik lahko uveljavlja zniæanje davëne osnove za znesek izplaëil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraæevalne, zdravstvene, πportne, kulturne, ekoloπke in religiozne namene, in sicer le za takπna izplaëila rezidentom Slovenije in rezidentom drugih dræav Ëlanic EU, razen poslovnim enotam rezidentov dræav Ëlanic EU, ki se nahajajo zunaj dræav Ëlanic EU, ki so na podlagi posebnih predpisov ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti, do zneska, ki ustreza 0,3% obdavëenega prihodka zavezanca v davënem letu. NeizkoriπËenega dela te olajπave podjetnik ne more prenaπati v naslednja davëna obdobja. Podjetnik lahko uveljavlja tudi dodatno zniæanje davëne osnove do zneska, ki ustreza 0,2% obdavëenega prihodka zavezanca v davënem letu, za znesek izplaëil v denarju in v naravi za kulturne namene in za takπna izplaëila prostovoljnim druπtvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesreëami, ki delujejo v javnem interesu za te namene, in sicer le za takπna izplaëila rezidentom Slovenije in rezidentom drugih dræav Ëlanic EU, razen poslovnim enotam rezidentov dræav Ëlanic EU, ki se nahajajo zunaj dræav Ëlanic EU, ki so na podlagi posebnih predpisov ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti. Znesek te olajπave, ki ga podjetnik ne more uveljavljati v tekoëem letu, lahko prenese v naslednja tri davëna obdobja. Podjetnik lahko uveljavlja olajπavo za donacije tudi, Ëe gre za izplaëila v dræave Ëlanice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), ki hkrati niso dræave Ëlanice EU. Olajπav za donacije pa ni mogoëe uveljavljati za izplaëila v dræave, s katerimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki bi omogoëala spremljanje teh izplaëil. Podjetnik lahko uveljavlja tudi zniæanje davëne osnove za znesek izplaëil v denarju in naravi politiënim strankam, vendar najveë do zneska, ki je enak trikratni povpreëni meseëni plaëi na zaposlenega pri podjetniku. Podrobna navodila za izpolnjevanje obrazca davënega obraëuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti pa si lahko ogledate na internetni strani Svoboda sklepanja poslov Nataπa Cehtl, univ. dipl. prav. in strah pred njegovo morebitno izpodbojnostjo Podjetja morajo biti vse bolj pazljiva pri poslovanju in vzpostavljanju stikov s poslovnimi partnerji, πe posebej s tistimi, s katerimi πe nimajo lastnih izkuπenj. Poleg tega pa morajo zaradi hitrosti sprememb v poslovanju preverjati tudi obstojeëe pogodbene partnerje. Izjemnega pomena so dolgoroëna poslovna razmerja. Obvladovanje tveganj je tako postalo eden izmed kljuënih dejavnikov uspeπnosti poslovanja podjetja. Kdor sklene posel s podjetjem, ne da bi preuëil njegove bilance in se kako drugaëe pozanimal o novem poslovnem partnerju, se lahko znajde v veliki nevarnosti. Seznanjenost z boniteto podjetja zmanjπuje tveganje napaënih odloëitev ter pozneje obstoj podjetja. Tako je prva naloga vsakega podjetja preverjanje in redno spremljanje vsakega pogodbenega partnerja. Boniteta podjetja je tako ena izmed najpomembnejπih informacij pri vzpostavljanju stikov v poslovnem svetu in skuπa zagotoviti normalno poslovanje med dvema poslovnima partnerjema. Nadzor tveganja postaja bistven za zagotavljanje neprekinjenosti poslovnih procesov ter zadræevanja konkurenëne prednosti. l Preverjanje bonitete poslovnega partnerja Najhitrejπo sliko o podjetju, s katerim æe poslujemo ali poslovati πele nameravamo, dobimo, Ëe pogledamo izraëun njegove sploπne bonitetne ocene, ki upoπteva vse dejavnike tveganja. Javno dostopnih baz podatkov o podjetjih je danes sicer veliko, vendar je njihovo iskanje pogosto zamudno, nekonsistentno in ne omogoëa celovitega uvida v poslovanje podjetja. Pri bonitetni oceni so najpomembnejπe naslednje vrste finanënih tveganj: tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke, valutno tveganje, obrestno tveganje, likvidnostno tveganje in plaëilna sposobnost, naloæbeno tveganje. Eden izmed ponudnikov bonitetnih ocen je tudi Agencija za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Ena izmed njenih najbolj obseænih in zahtevnih nalog je objavljanje in posredovanje podatkov iz letnih poroëil poslovnih subjektov. Vsi poslovni subjekti morajo AJPES posredovati podatke iz

5 29 letnih poroëil. AJPES izdeluje tudi informacije o boniteti poslovanja poslovnih subjektov BON INFORMACIJE. Osrednji podatek v informaciji je bonitetna ocena, ki pove finanëno stabilnost, poslovno uspeπnost in tekoëo plaëilno sposobnost poslovnega subjekta. Pri presojanju bonitetne ocene ima najveëji pomen finanëna analiza, ki je narejena na podlagi bilance stanja, izkaza finanënega izida, izkaza denarnih tokov in osnovnih raëunovodskih kazalnikov. V njej najdemo tudi informacije o morebitnih sodnih postopkih poslovnega partnerja, predvsem ali poslovnega partnerja zaradi neplaëil æe kdo toæi in ali ta toæi koga drugega.»e so toæbeni zneski visoki, je veëja verjetnost, da bo partner zaπel v likvidnostne teæave. Prav tako je pomembna informacija o stanju njegovega transakcijskega raëuna, ali ima morebiti poslovni partner blokiran svoj raëun, saj v tem primeru ne more izplaëati morebitnih dogovorjenih zneskov in postavlja se tehtno vpraπanje, kdaj in ali jih bo sploh lahko izplaëal. V primeru sklepanja veëjih poslov in iskanja novih dolgoro Ënih poslovnih partnerjev je priporoëljivo, da si podjetnik najame ustrezno usposobljenega svetovalca. Obdelovanje podatkov za potrebe bonitetnih ocen morajo voditi strokovnjaki, in sicer na objektiven, transparenten in neodvisen naëin. Pomembno je tudi, da imajo izkuπnje. Le tako lahko podjetnik obvlada morebitno tveganje pri sklenitvi posla in se ustrezno zavaruje pred poznejπimi zanj neugodnimi pravnimi posledicam. l Nelikvidnost poslovnega partnerja in izpodbijanje pravnih poslov Zgornje uvodne navedbe o skrbni presoji poslovnega partnerja so najbolj pomembne predvsem v primeru morebitnega steëaja poslovnega partnerja. V zadnjem Ëasu se v praksi Ëedalje pogosteje posega za institutom vloæitve toæbe iz naslova izpodbijanja pravnih dejanj. Zato je namen tega prispevka pojasniti, kaj to sploh pomeni ter kakπen pomen ima za eno in drugo stran v steëajnem postopku, torej za upnika na eni strani in na drugi strani dolænika. Izpodbojni zahtevek je namreë posebne vrste obligacijski zahtevek, ki se opira neposredno na zakon. Ta zahtevek nastane, kakor hitro so izpolnjene vse zanj predpisane predpostavke. Posamezne sestavine izpodbojnega dejanskega stanja so izpolnjene veëinoma æe pred steëajem. Da pa je podano celotno izpodbojno dejansko stanje, je potreben πe zaëetek steëajnega postopka, ki je pri vsakem steëajnem izpodbijanju formalna objektivna sestavina izpodbojnega dejanskega stanja. Namen izpodbijanja dolænikovih pravnih dejanj je varstvo upnikov, in sicer v tem, da se vsi upniki v steëajnem postopku poplaëajo hkrati, skupno in v sorazmernem delu. Na aktivni strani izpodbojnega pravnega razmerja so vloge razdeljene tako, da pripada izpodbojna pravica v materialnopravnem pomenu skupaj steëajnim upnikom, toæbena pravica pa je dana drugim subjektom, namreë steëajnemu upravitelju ali posameznim steëajnim upnikom. Predmet izpodbijanja so tista dolænikova dejanja, ki se tiëejo njegovega premoæenja in jih je storil v zadnjem letu pred dnem zaëetka steëajnega postopka. Njihov pravni uëinek se kaæe v oπkodovanju steëajnih upnikov ali v naklanjanju ugodnosti posameznim upnikom. Izpodbojna so dolænikova dejanja, ki se nanaπajo tako na njegova materialnopravna kot tudi na njegova procesnopravna razmerja. Izpodbojna so tako dolænikova (aktivna) dejanja kot tudi opustitve njegovih dejanj (zaradi katerih je dolænik izgubil kakπno materialno pravico ali je zanj nastala kakπna materialna obveznost). Za izpodbijanje dolænikovih pravnih dejanj pa morata biti izpolnjeni dve predpostavki: objektivni element in subjektivni element. Za presojo objektivnega elementa je pomembno, da gre za pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je steëajni dolænik sklenil ali izvedel v obdobju od zaëetka zadnjih dvanajst mesecev pred uvedbo steëajnega postopka do zaëetka steëajnega postopka, Ëe je bila posledica tega dejanja: bodisi zmanjπanje Ëiste vrednosti premoæenja steëajnega dolænika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plaëilo svojih terjatev v manjπem deleæu, kot Ëe dejanje ne bi bilo opravljeno, bodisi, da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejπe pogoje za plaëilo svoje terjatve do steëajnega dolænika. Izpodbojni so pravni posli in dejanja: 1. Ëe je bilo dejanje opravljeno zaradi izpolnitve obveznosti steëajnega dolænika na podlagi dvostranske pogodbe ali drugega dvostranskega pravnega posla v korist upnika, ki je svojo nasprotno izpolnitev opravil pred izpolnitvijo steëajnega dolænika, 2. Ëe je upnik zaradi pravnega dejanja steëajnega dolænika pridobil poloæaj loëitvenega upnika glede plaëila terjatve, ki je nastala, preden je bilo opravljeno to dejanje, ali 3. Ëe je bilo dejanje opravljeno med postopkom prisilne poravnave v nasprotju s pravili o omejitvi sklepanja poslov v postopku prisilne poravnave (po uvedbi postopka prisilne poravnave dolænik namreë ne sme razpolagati s svojim premoæenjem, razen v obsegu, potrebnem za opravljanje poslov v postopku prisilne poravnave, najemati posojil ali kreditov, dajati poroπtev in avalov ali opravljati poslov ali drugih dejanj, katerih posledica je neenakopravno obravnavanje upnikov); 4. Ëe je bilo dejanje opravljeno v zadnjih treh mesecih pred uvedbo steëajnega postopka. Za presojo subjektivnega elementa pa je pomembno dejstvo, da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolænik insolventen. Domneva se, da je ta subjektivni pogoj izpolnjen, Ëe je upnik prejel izpolnitev svoje terjatve pred njeno zapadlostjo ali Ëe je izpolnitev prejel v obliki ali na naëin, ki po poslovnih obiëajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njim in steëajnim dolænikom, ne velja za obi Ëajno obliko ali naëin izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih znaëilnosti kot pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev steëajnega dolænika, ali Ëe je bilo dejanje opravljeno v zadnjih treh mesecih pred uvedbo steëajnega postopka. Izpodbojni zahtevek lahko v imenu steëajnega dolænika uveljavlja steëajni upravitelj. V svojem imenu in za raëun ste Ëajnega dolænika ga lahko uveljavlja tudi vsak upnik, ki je upraviëen opravljati procesna dejanja v steëajnem postopku. Izpodbojno toæbo je treba vloæiti v πestih mesecih po objavi oklica o zaëetku steëajnega postopka. Pravne posledice izpodbojnosti nastanejo, ko postane pravnomoëna sodba, s katero je sodiπëe na podlagi izpodbojnega zahtevka razveljavilo pravne uëinke pravnega dejanja.»e je oseba, v korist katere je bilo izpodbito pravno dejanje opravljeno, na podlagi tega dejanja prejela izpolnitev svoje terjatve, mora steëajnemu dolæniku vrniti to, kar je na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejela, Ëe pa to ni veë mogoëe, plaëati denarno nadomestilo po cenah ob izdaji te sodne odloëbe.»e je zaradi izpodbitega pravnega dejanja prenehala terjatev osebe, v korist katere je bilo izpodbito pravno dejanje opravljeno, do steëajnega dolænika, ta terjatev znova nastane in se plaëa iz razdelitvene mase po pravilih o plaëilu terjatev upnikov v steëajnem postopku, Ëe je prijavljena v roku enega meseca po dnevu, ko je bila vroëena izpodbojna toæba. Za dejanje, ki izpolnjuje vse elemente izpodbojnosti, bi πlo v naslednjem primeru. Predpostavimo, da ima oziroma znaπa dolænikovo premoæenje v doloëenem Ëasu pred zaëetkom steëaja x enot. V tem Ëasu ima dolænik pet upnikov, Ëigar terjatve so vrednostno in vsebinsko enake. Dolænik enega od upnikov izplaëa v celoti, ostale pa le delno ali pa sploh ne.»e dolænik pred zaëetkom steëaja ne bi izpolnil obveznosti nobenemu od upnikov, bi vsak od njih v steëajnem postopku prejel enak znesek. Takπno dejanje ima torej za posledico neenakomerno poplaëilo drugih upnikov oziroma oπkodovanje leteh. Preostali steëajni upniki namreë zaradi celotnega poplaëila enega upnika prejmejo v steëajnem postopku manj 39

6 30 kot bi prejeli, Ëe tega plaëila ne bi bilo. Pri tem je potrebno presoditi pravni posel tudi glede na trenutek, ko je bilo dejanje storjeno. NamreË, Ëe se v tistem trenutku, ko je bilo dejanje storjeno, dolænikovo premoæenje ni zmanjπalo, tako dejanje nima objektivnih elementov izpodbijanja. Za takπen primer gre pri pogodbah, pri katerih velja pravilo soëasne izpolnitve. V primeru soëasne izpolnitve vzajemnih pogodb se dolænikovo premoæenje ne zmanjπa, ostane torej vrednostno nezmanjπano. V praksi utegne biti za upnike πe posebej problematiëno doloëilo, na podlagi katerega se domneva, da je upnik vedel za slab finanëni poloæaj dolænika, Ëe je izpolnitev opravljena v zadnjih treh mesecih pred uvedbo steëajnega postopka. Sam Zakon o finanënem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) nalaga vodstvu dolænika, da najpozneje v 30 dneh po tem, ko druæba postane insolventna, izdela poroëilo o finanënem prestrukturiranju, in Ëe je mnenje o tem odklonilno, predlaga steëajni postopek. To pomeni, da od ugotovitve vodstva, da je druæba insolventna, do uvedbe steëaja preteëe manj kot dva meseca. Iz tega razloga so doloëbe ZFPPIPP, ki od upnika zahteva dokazovanje, ne vedenja, o dolænikovem insolvenënem poloæaju za vse leto pred uvedbo postopka zelo rigorozne, saj je jasno, da upnik zelo teæko ugotovi insolventnost dolænika, Ëe zanjo ne ve niti dolænik sam. l Sklep V tem primeru je torej najpomembnejπi ukrep skrbna presoja poslovnega partnerja æe v Ëasu sklepanja pravnega posla in pregled njegove bonitete poslovanja. Od uspeπne in skrbne presoje poslovnega partnerja je namreë odvisno, ali bo steëajni upravitelj oziroma upnik z izpodbojno toæbo uspel dokazati subjektivni element izpodbojnosti, to je, da je upnik ob sklepanju posla ali takrat, ko je bilo dejanje opravljeno, vedel ali bi moral vedeti, da je dolænik insolventen. Sklep tega prispevka je, da poslovni partnerji skrbno in vestno preverijo svojega pogodbenega partnerja æe ob sami sklenitvi pravnega posla. Ob samem poplaëilu pa je pomembno vedeti, da dolænik, ko je postal insolventen, ne sme skleniti nobenih pravnih poslov ali opraviti drugih pravnih dejanj, zaradi katerih bi bili upniki, ki so v razmerju do njega sicer v enakem poloæaju, obravnavani neenako. V naslednjem prispevku pa bomo predstavili, kako se kljub vsemu zavarovati pri sklepanju pravnih poslov ter kateri instrumenti zavarovanja so najprimernejπi in najustreznejπi. natasa.cehtl@ozs.si 40 Duπan Bavec, univ. dipl. prav. Kako se bomo upokojevali v zaëetku leta 2011? Kot je veëini bralcev najbræ æe dobro znano, pokojninska reforma zaradi napovedanega referenduma (kljub vehementnim napovedim, predvsem pa æeljam vladajoëih) z zaëetkom leta 2011 πe ni uveljavljena. Novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (v nadaljevanju ZPIZ2) je resda bil æe dvakrat ustrezno poæegnan«v parlamentu, toda za uveljavitev zakona bi moral biti ta seveda prej objavljen v Uradnem listu. Ker pa so sindikati zaëeli postopek za razpis referenduma, je to zadosten razlog, da se zaëasno zadræi uveljavitev zakona. Kako se bo o tem vpraπanju opredelilo ustavno sodiπëe in ali bo sledilo staliπëu vlade, da bi referendum o pokojninski reformi ne smel biti dopuπëen zaradi nevarnosti za izvajanje z ustavo zagotovljene pravice do socialne varnosti, v sklop katere sodi tudi pokojninsko in invalidsko zavarovanje in pravice na tej podlagi, npr. pokojnine, naj bi bilo jasno v roku enega meseca. Ena od moænosti je tudi ta, da bi utegnil novi pokojninski zakon zaëeti veljati 1. julija 2011, kar bi se lahko zgodilo predvsem v primeru, Ëe ustavno sodiπëe ne dovoli referenduma.»e do referenduma kljub vsem pomislekom vseeno pride, pa bo seveda merodajna vloga udeleæencev referenduma. Do nadaljnjega se bo torej moë upokojevati v skladu s sedaj veljavnim zakonom ZPIZ1, po æe dosedaj znanih pogojih oziroma zakonskih okvirih. Ti se zaradi prehodnega obdobja iz leta v leto πe vedno spreminjajo v nekaterih spodaj opisanih upokojitvenih postopkih (razen pri sploπnih upokojitvenih pogojih za moπke, ki so vseskozi enaki, z letom 2008 pa se je konëalo prehodno obdobje tudi v dveh upokojitvenih kategorijah za æenske, prav tako obdobje 18 najugodnejπih let zavarovanja, ki pridejo v poπtev za izraëun pokojninske osnove). Ob pregledu sploπnih upokojitvenih pogojev v letu 2011 kaæe uvodoma πe enkrat pojasniti, da so leti glede zahtevane starosti in pokojninske dobe enaki za vse kategorije zavarovancev, ne glede na to na kakπni podlagi so bili zavarovani (delavec iz delovnega razmerja, obrtnik kot samozaposleni...) Pogoji za starostno upokojitev za moπke bodo tudi v letu 2011 enaki kot v lanskem letu in kot æe zadnjih nekaj let, in sicer: A) starost 58 let in najmanj 40 let pokojninske dobe ali B) starost 63 let in najmanj 20 let pokojninske dobe ali C) starost 65 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe Pogoja zahtevane starosti in pokojninske dobe morata biti izpolnjena kumulativno, torej oba pogoja hkrati, in to vedno iz iste upokojitvene kategorije oziroma skupine. Pogoji za æenske pa se tudi v letu 2011 zaostrujejo v prvi skupini in znaπajo: A) starost 57 let ter 37 let in 6 mesecev pokojninske dobe (zahtevana starost se poveëuje po 4 mesece na leto, pokojninska doba pa po 3 mesece, tako da naj bi po preteku prehodnega obdobja leta 2014 pogoja znaπala 58 let starosti in 38 let pokojninske dobe ) ali B) starost 61 let ter minimalno 20 let pokojninske dobe (pogoj starosti se je zadnja leta zviπeval po 4 mesece na leto vse do leta 2008, ko znaπa 61 let in se je prehodno obdobje konëalo) ali C) starost 63 let ter najmanj 15 let zavarovalne dobe (pogoj starosti se je zadnja leta zviπeval po 4 mesece na leto vse do leta 2008, ko znaπa 63 let in se je prehodno obdobje konëalo). Polna starost, ki lahko v doloëenih primerih vpliva na zniæanje ali pa tudi na zviπanje pokojnine, znaπa v letu 2011 za moπke 63 let, za æenske pa 57 let. Ta starost je enaka starosti, ki za samozaposlenega predstavlja enega izmed pogojev, da lahko nadaljuje z dejavnostjo kljub upokojitvi. Zniæevanje starosti zaradi otrok in zaposlitve pred 18. letom starosti Upokojitvena starost se bo na raëun vzgoje in skrbi za otroke na zahtevo zavarovanca (ne pa po uradni dolænosti) zniæala za 6 mesecev za enega otroka, 15 mesecev za dva otroka, 27 mesecev za tri otroke ter πe dodatnih 15 mesecev za Ëetrtega in naslednje otroke, pri Ëemer se zahtevana starost v nobenem primeru ne more zmanjπati pod 53 let za æenske oziroma 58 let za moπke. Le æenski in to samo tisti zavarovanki iz zgoraj opredeljene upokojitvene skupine A, ki se je v obvezno zavarovanje vkljuëila, preden je dopolnila 18 let starosti, se obravnavana starostna meja na njen zahtevek lahko zniæa za vsako tako leto zavarovanja za 10 mesecev, nato pa se bo dodajal po en mesec zniæanja na vsako leto zavarovanja, vse do leta 2013, ko se ji bo priznalo 12 mesecev, pri Ëemer zavarovanka tudi v tem primeru ne more pridobiti pravice do starostne pokojnine pred dopolnitvijo 53 let starosti.

7 31 Marko Ocvirk, univ. dipl. ekon. Vsem zavarovancem (moπkim in æenskam), ki bodo uveljavljali dodano dobo, se bo v letu 2011 eno leto konëanega πtudija, vojaπkega roka in Ëasa, ko je bil zavarovanec prijavljen kot brezposeln pri zavodu za zaposlovanje, priznalo v trajanju 10 mesecev za vsako leto, kar pa velja seveda le v primeru, Ëe ta doba ni bila æe dokupljena oziroma Ëe ta obdobja æe niso vπteta v pokojninsko dobo. Z uporabo instituta dodane dobe je torej moë z vlogo zavarovanca in ne po uradni dolænosti upoπtevati tudi doloëena obdobja zunaj zavarovanja, ki se dodajo k pokojninski dobi, vendar se upoπtevajo le za izpolnitev minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne vplivajo pa na samo viπino pokojninske osnove in na viπino pokojnine. Kolikπna bo torej pokojnina? Pokojnina je odvisna tako od viπine pokojninske osnove kot tudi od dolæine dopolnjene pokojninske dobe, saj ta vpliva na viπino odstotka, v katerem se pokojnina odmeri od pokojninske osnove. Za izraëun pokojninske osnove, ki se ugotovi na podlagi meseënega povpreëja plaë, ki jih je zavarovanec prejel oziroma za obrtnika od zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obraëunani prispevki, bo merodajnih 18 (osemnajst) zaporednih najugodnejπih let zavarovanja. Vse od leta 2001 se je tovrstna podlaga podaljπevala za eno leto, tako da je bil prehod iz prejπnjih 10 na konënih 18 zaporednih najugodnejπih let zavarovanja konëan leta Leto, v katerem se upokojujemo, ne pride v poπtev za izraëun pokojninske osnove. PlaËevanje prispevkov od viπje zavarovalne osnove, kot je sicer doloëeno, zgolj v zadnjem letu letu upokojitve iz razloga priëakovane viπje pokojnine (pri obrtnikih so takπna napaëna priëakovanja πe vedno prepogosta), torej nima popolnoma nobenega smisla. Vsako leto dopolnjene pokojninske dobe od leta 2000 naprej se vrednoti z 1,5 % pokojninske osnove, najmanj 6 mesecev pa z 0,75 % (pred letom 2000 se je vrednotilo z 2 % oziroma z 1 %), zato kaæe ostati kak mesec ali dva dlje v zavarovanju kljub æe izpolnjenim minimalnim pogojem za upokojitev, Ëe se s tem zaokroæi pokojninsko dobo na relevantno polno leto ali polovico letega. Moænost nadaljevanja z dejavnostjo po upokojitvi Zdajπnji postopki uveljavljanja t. i. izvzema iz zavarovanja«na podlagi 18. Ëlena ZPIZ1, ki pod doloëenimi pogoji omogoëa nadaljevanje dejavnosti po upokojitvi, naj bi z uveljavitvijo novega pokojninskega zakona ZPIZ2 odpadli oziroma bi jih na nek naëin nadomestila delna upokojitev. Pri delni upokojitvi bi podjetnik lahko namreë takoj ob izpolnitvi sploπnih upokojitvenih pogojev uveljavil del pokojnine ( najveë 50 %), preostali del pa jo zamrznil (npr. 50 %) in na tej podlagi πe vedno ostal delno v zavarovanju ter plaëeval sorazmerne prispevke (torej najmanj 50 %). Variante, da bi podjetnik imel celotno pokojnino in plaëeval zgolj pavπalne prispevke, novi pokojninski zakon ZPIZ2 ne pozna veë. Na æalost delodajalec tudi ni sprejel predloga OZS o takπni kombinaciji delne upokojitve, da bi uveljavil tri Ëetrtine pokojnine in ostal v zavarovanju le v obsegu ene Ëetrtine, Ëeprav je takπno kombinacijo pred leti predlagalo samo ministrstvo ob spreminjanju tega zakona v letu 2007, ki pa ni bil sprejet. Za vse, ki so to moænost uveljavili oziroma jo bodo πe uveljavili kadarkoli pred uveljavitvijo novega zakona ZPIZ2, pa velja pomembno opozorilo, ki izhaja iz prehodnih doloëb novega zakona. Iz doloëbe 407. Ëlena je namreë razvidno, da se bodo morali v roku enega leta po uveljavitvi novega zakona ZPIZ2 obvezno zavarovati oziroma uskladiti svoj status z ostalimi podjetniki, ki bi se odloëili za delno upokojitev. To praktiëno pomeni, da bodo morali zaëeti plaëevati poloviëne prispevke in del pokojnine zamrzniti, kar bo zagotovo predstavljalo velik πok, ki bo mnoge prisilil k zapiranju dejavnosti. Kljub vsemu pa delna upokojitev v primerjavi s sedanjim sistemom prinaπa nekaj prednosti. Zadostovala bo namreë sploπna upokojitvena starost in torej ne bo potrebno Ëakati na starost 63 let, podjetnik bo lahko πe sam delal naprej in mu ne po potrebno zaposlovati delavcev, podjetnik ne bo omejen z obsegom poslovanja in tudi dobiëek bo v tem kontekstu nepomemben. Do uveljavitve predmetne spremembe, ki je odvisna seveda od uveljavitve novega zakona ZPIZ2, lahko zainteresirani koristno uporabljajo informacije iz Ëlanka revije Obrtnik πt. 5/09 na straneh od 79 do 82, kjer je podan celovit pregled vseh zakonitih moænosti za podjetnike, ki æelijo opravljati svojo dejavnost kljub upokojitvi. Pri tem pa naj seveda smiselno upoπtevajo prehodno obdobje pri dvigovanju starosti ter spremenjeni limit pri presoji, ali je triletni dobiëek iz 1. odstavka 18. Ëlena ustrezno nizek. Seveda pa si zadevni postopek lahko pogledate tudi v broπuri ZPIZa v tiskani obliki, ki je dostopna v obmoënih zbornicah in v obmoënih enotah ZPIZa kot tudi na njihovi uradni spletni strani, na naslovu: prvastran/zavarovanci/kategorijezavarovancev/spzasebni kikioprpokldej Ko bo kaj veë znanega o usodi referenduma, bomo v naslednjih πtevilkah Obrtnika predstavili najpomembnejπe novosti, ki jih utegne prinesti novi pokojninski zakon ZPIZ2. Opravljanje storitev v Avstriji in NemËiji po 1. maju Republika Avstrija (v nadaljevanju Avstrija) in Zvezna Republika NemËija (v nadaljevanju NemËija) s ukinjata delovna dovoljenja oziroma ukinjata omejitev opravljanja storitev na podroëju zaπëitenih storitev za napotene delavce, ki so dræavljani Slovenije. Na to temo se æe pojavljajo najrazliënejπa vpraπanja, na katera bomo skuπali delno odgovoriti v nadaljevanju, poleg tega pa bo OZS pripravila tudi zloæenko, v kateri bodo predstavljeni postopki in pravila opravljanja storitev v Avstriji in NemËiji. Na podroëju zaπëitenih storitev bodo, kot reëeno, za slovenske dræavljane odpravljena delovna dovoljenja, za dræavljane tretjih dræav pa ostajajo pravila nespremenjena. Za dræavljane tretjih dræav bosta Avstrija in NemËija πe naprej preverjali stanje trga. Za dræavljane Bolgarije in Romunije pa ostajajo omejitve πe do , z moænostjo podaljπanja do l Pravica do obëasnega opravljanja storitev v Avstriji in NemËiji Treba je opozoriti, da naëeloma velja pravica do obëasnega opravljanja storitev le za Ëas 183 dni, po tem Ëasu je potrebno ustanoviti podruænico in prijaviti prihodke v podruænici. Dohodnina oz. davek od dohodkov delavcev oz. samozaposlenih osebe se mora prav tako po 183 dnevih dela prijaviti v dræavi opravljanja storitve. Po 183 dneh postanejo fiziëne osebe davëni rezidenti dræave, kjer opravljajo delo. l PlaËilo socialnih prispevkov za delavca v primeru napotitve v Avstrijo in NemËijo V primeru napotitve iz dræave Ëlanice v drugo dræavo Ëlanico veljajo standardi socialnega zavarovanja dræave, ki je delavca napotila, Ëe napotitev ne bo presegla 24 mesecev. Napoteni delavci morajo imeti pri sebi dokazilo za socialno zavarovanje iz svoje domovine: ustrezno potrdilo E101 oziroma potrdilo A1, ki ga izda Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 41

8 42 AVSTRIJA l Prijava storitve (Dienstleistungsanzeige): Obstajata dve prijavi tako za fiziëne osebe kot za pravne osebe. Prijavo se poπlje na Bundesministerium für Wirtschaft, Familie und Jugend, Abteilung I/9, Stubenring 1, 1011 Wien. Telefon: +43 (0) , faks: +43 (0) , epoπta: post@i9.bmwfj.gv.at. l Priloge k prijavi Priloge k prijavi storitve mora prevesti sodni tolmaë. Te priloge so: izpisek iz registra Ajpes, EU potrdilo, ki ga izda Obrtnopodjetniπka zbornica Slovenije, izpisek iz obrtnega registra, potrdilo o dræavljanstvu, potrdilo o izobrazbi. Zgoraj omenjeni avstrijski urad potem slovenskemu podjetju potrdi opravljanje storitev tudi v Avstriji pod enakimi pogoji, kot to velja za avstrijska podjetja. Pogoj je, da se regulirano dejavnost v Avstriji prijavi. Prijava velja za eno leto in jo je potrebno vsako leto obnoviti. Pogoj za priznavanje poklicne kvalifikacije je, da je ponudnik storitve opravljal delo vsaj dve leti v zadnjih desetih letih v dræavi, od koder prihaja. Strokovno usposobljenost pa se lahko dokazuje tudi z javnoveljavno pridobljeno izobrazbo. PodroËje priznavanja poklicnih kvalifikacij ureja direktiva 2005/36/ES. l Prijava napotenih delavcev, ki so dræavljani Ëlanic EU Potrdilo o napotitvi (Meldung einer Entsendung nach Österreich). Potrebni podatki, ki jih potrebujete za izpolnitev obrazca: ime in naslov slovenskega delodajalca, ime in naslov avstrijskega naroënika, ime, rojstni datum, πtevilka socialnega zavarovanja, potrdilo o dræavljanstvu napotenih delavcev, zaëetek del in predvideno trajanje del, kraj opravljanja del oz. izvajanja storitev, podatki o viπini plaë posameznega delavca. Potrdilo o napotitvi se izda v primeru, ko: l tuji delodajalec zaposluje tujca v skladu s predpisi in traja zaposlitev neprekinjeno, l poseduje dovoljenje za prebivanje in dovoljenje za delo dræave poπiljateljice poslanih delavcev, v primeru ko je dræavljan tretje dræave in se tuji delodajalec zaveæe s prijavo, da bo upoπteval pogoje viπine plaë in delovnih pogojev, ki veljajo v Avstriji za podobno dejavnost (prvi odstavek, Ëlen 7b Delovnega prava za pogodbe o delu, zakona o prilagoditvi). Prijavo se odda pri Centralni koordinacijski toëki za nadzor ilegalnega zaposlovanja (KIAB) pri BMF (Zvezno ministrstvo za finance): Radetzkystraße 2, 1031 Wien, post.zko@bmf. gv.at, telefon: Obrazec je KIAB3: pdfs/9999/kiab3.pdf Potrebni dokumenti: pogodba, sklenjena z avstrijskim naroënikom; slovensko podjetje mora izkazati viπino plaëe delavcev; kopija pogodbe o zaposlitvi, ki jo je delavec sklenil s slovenskim podjetjem. Slovenski delodajalec mora izplaëati plaëo delavca v enaki viπini, kot je zagotovljena plaëa avstrijskim delavcem; Obrazec E101 oz. A1, s katerim se dokazuje, da ima oseba, ki dela v Avstriji, urejeno socialno zavarovanje v Sloveniji. To velja tako za samozaposlene osebe kot tudi za napotene delavce. Obrazec E101 oz. A1 izda Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije; na posebno zahtevo je treba predloæiti tudi dokazila o kvalifikaciji poslanega delavca (overjen prevod); 32 potrdilo o kvalifikaciji napotenih delavcev overjen prevod, evropsko potrdilo, s katerim druæba oz. samostojni podjetnik dokazuje, da v Sloveniji izpolnjuje pogoje za opravljanje obrtnih oziroma obrti podobnih dejavnosti. Potrdilo izda Obrtnopodjetniπka zbornica Slovenije, izpisek iz sodnega registra in izpisek iz obrtnega registra. l Prijava napotenih delavcev, ki niso dræavljani Ëlanic EU NaËeloma je moæno dovoljenje za napotitev za obdobje najveë 4 mesecev za tuje dræavljane. O potrdilu EU za napotitev za zaposlene iz tretjih dræav odloëa AMS po preverjanju razmer na trgu dela. Podrobnejπe informacije o tem posreduje regionalna enota avstrijskega zavoda za zaposlovanje (AMS). Izpolni se obrazec Dovoljenje za napotitev (Entsendebewilligung). l Spoπtovanje delovnopravnih predpisov v Avstriji Slovenski delodajalec mora napotenim delavcem v Avstriji izplaëati plaëe, kot so doloëene po tarifah za podobna dela v Avstriji. Avstrijski organi preverjajo izplaëila na podlagi pogodb o zaposlitvi s slovenskim delodajalcem. Preverijo pa podpisano pogodbo o opravljanju storitev z avstrijskim naroënikom. Predvsem pa mora biti viπina pogodbenega zneska ustrezna, da zagotavlja plaëila delavcev v viπini plaë, kot jih imajo avstrijski delavci. Delodajalec pa mora delavcem tudi zagotavljati odmore in poëitke v skladu z avstrijsko delovno zakonodajo. V Avstriji je v sektorju gradbeniπtva potrebno prijaviti delavce v sklad za gradbene delavce (BUAK). V ta sklad mora vplaëevati vsako podjetje, ki v Avstriji opravlja dela na podro Ëju gradbeniπtva. VplaËila v ta sklad so visoka, celo 30 EUR na dan za enega delavca. Namen sklada je izplaëilo denarja za letni dopust teh delavcev. Na podlagi zahtevka pa ti delavci po doloëenem Ëasu prejmejo nakazila od sklada BUAK. l Enotna kontaktna toëka za Avstrijo V skladu z direktivo o prostem opravljanju storitev je enotna kontaktna toëka za Avstrijo, kjer lahko podjetja dobijo informacije o prijavi opravljanja storitev: Zvezno ministrstvu za gospodarstvo in delo (BMWA) na Dunaju, oddelek I/9. Stubenring 1, 1011 Dunaj, telefon: , l za obrt gradbenih mojstrov in tesarskih mojstrov, elektrotehnike, pirotehnike: ministrski svetnik mag. dr. jur. Manfred Steiner, telefon: l za vse druge obrti: viπji svetnik mag. dr. jur. Clemens Steuer, telefon: NEM»IJA Slovenski dræavljani in dræavljani dræav Ëlanic EU, ki so leta 2004 vstopile v EU, bodo po prosto opravljali Ëezmejne storitve z lastnim osebjem, ne da bi bilo potrebno pridobiti delovno dovoljenje. l Prijava storitve Pred prvim opravljanjem storitve je leto potrebno prijaviti pri obmoëni obrtni zbornici v NemËiji. Ko je vloga pozitivno reπena, lahko slovenski samostojni podjetnik ali druæba te storitve opravlja tudi na obmoëju NemËije pod enakimi pogoji, kot to velja za nemπke dræavljane oziroma podjetja. Pri reπevanju vloge se upoπteva obrtne pogoje glede na nemπke predpise. V ta namen je treba priloæiti potrdilo o izobrazbi in izpisek iz AJPESovega registra in/ali izpisek iz obrtnega registra. Poleg omenjenih izpiskov podjetje za prijavo potrebuje πe evropsko potrdilo. Z njim dokazuje, da opravlja v Sloveniji registrirano dejavnost. Za izdajo tega potrdila je pristojno ministrstvo za gospodarstvo (Bojanka VelepiË, telefon: , bojanka.velepic@gov.si).

9 33 l Prijava napotenih delavcev Pri napotitvi zaposlenih v NemËijo za opravljanje dejavnosti, ki je zajeta v okviru zakona (AENTG), je treba najprej opraviti prijavo pri Zvezni finanëni direkciji Zahod (Bundesfinanzdirektion West), Wörthstraße 13, Köln, telefaks: + 49 (0)221/ l Spoπtovanje delovnopravnih predpisov v NemËiji Za slovenske delavce veljajo v NemËiji enaki pravni predpisi kot za domaëe. To velja zlasti za delovni Ëas, dopust in predpise v zvezi z varstvom pri delu. Slovenski delodajalec, ki napotuje delavce, mora spoπtovati panoæno kolektivno pogodbo oziroma mora biti plaëa napotenega delavca v viπini plaëe nemπkega delavca. Prav tako se mora spoπtovati delovni Ëas, vkljuëno z odmori in poëitki. Na podroëju gradbenih dejavnosti (npr. zidarska dela, izolacijska dela, montaæna gradnja in fasadna dela, suhomontaæna in montaæna gradbena dela, πtukaturna dela in ometi ipd.) ter na podroëju vrtnarstva in krajinarstva ali ËiπËenja stavb je treba pri napotitvi delavcev upoπtevati nemπki zakon o napotitvi delavcev (AEntG). Tudi NemËija ima sklad za plaëilo nadomestil za letni dopust gradbenih delavcev (ULAK). Poleg plaëe je potrebno dodatno odvajati prispevke v nemπki sklad za regres in izravnavo plaëe za podroëje gradbeniπtva. Oprostitev plaëila velja le, Ëe podjetje oziroma napoteni delavci primarno niso zaposleni v gradbeniπtvu. Naslov: ULAK, Wiesbaden evropski oddelek, poπtni predal 57 11, telefon: 06 11/7070. Zaradi poostrenih kontrol je treba imeti vedno pri sebi tudi dokumentacijo. GradbiπËa redno preverjajo mobilne enote nemπke carine, zato je treba na kraju samem vedno imeti na vpogled naslednjo dokumentacijo: l potrdilo obrtnopravnega dovoljenja (potrdilo o priznavanju usposobljenosti, mojstrsko diplomo, obrtno dovoljenje), NA NAMIG mag. Larisa Vodeb Svetovalni center OZS larisa.vodeb@ozs.si 01/ PomoË pri javnih razpisih Nekatera domaëa ministrstva in agencije ter skladi, ki so odgovorni za pripravo in izvajanje javnih razpisov za sofinanciranje podjetniπkih investicijskih ali razvojnoraziskovalnih projektov, v zaëetku leta pripravijo tako imenovano najavo ali pregled javnih razpisov za tekoëe leto. Najave tovrstnih razpisov so dobrodoπla usmeritev za podjetja ali obrtnike, da se lahko pravoëasno pripravijo na prihajajoëe razpise in tudi ustrezno planirajo svoj investicijski cikel. Tako lahko na spletnih straneh Slovenskega podjetniπkega sklada najdete pregled razpisov, ki jih namerava sklad objaviti letos. Tej dobri praksi naj bi sledilo tudi ministrstvo za kmetijstvo oziroma Agencija za kmetijske trge in razvoj podeæelja. Svetujemo, da skrbno spremljate spletne strani financerjev in se na podlagi njihovih predobjav odloëite, kateri razpis bi bil glede na vaπo podjetniπko zamisel najprimernejπi, ter se nanj zaënete takoj pripravljati.»e boste æeleli, vam bomo pri tem radi pomagali. TUKAJ SMO, DA VAM POMAGAMO! l kopijo prijave gradbiπëa pri FinanËni kontroli za delo na Ërno, Köln, l plaëilne liste kot dokazilo za upoπtevanje nemπkih minimalnih plaë, l dokazilo, da so zaposleni socialno zavarovani v dræavi, ki jih je napotila (obrazec E101), l zapise o dnevnem delovnem Ëasu, l osebni dokument s fotografijo. l Pravica bivanja v NemËiji Dræavljani EU lahko v NemËiji bivajo do treh mesecev brez dovoljenja. Vedno pa je treba imeti s seboj osebni dokument s fotografijo.»e je bivanje daljπe od treh mesecev, se je treba prijaviti pri pristojnem uradu za prijavo prebivalcev. V skladu z zakonom o prostem pretoku v EU izstavi urad za tujce po uradni dolænosti le deklarativno dovoljenje za bivanje. Dræavljani tretjih dræav, ki so napoteni v NemËijo, pa morajo prijaviti bivanje pri nemπkem veleposlaniπtvu. l Odbitni davek v gradbeniπtvu Za zajezitev dela na Ërno mora naroënik gradbenih storitev odvesti 15 % od zneska na raëunu in ga nakazati nemπkemu davënemu uradu. Vsa podjetja, ki opravljajo gradbena dela v NemËiji, se morajo prijaviti pri pristojnem davënem uradu, kjer prejmejo davëno πtevilko in pa t. i. Freistellungsbescheinigungen, po katerem je podjetje potem upraviëeno plaëila posebnega davka. Prijava se opravi na: Finanzamt Oranienburg, Oranienburg, HeinrichGrüberPlatz 3. Telefon: , telefaks: , epoπta: poststelle.faoranienburg@ fa.brandenburg.de V skladu z direktivo o storitvah je enotna kontaktna toëka za NemËijo: Handswerkskammer fur Munchen und Oberbayern, Max JosephStrasse 4, D8033 Munchen. Telefon: 49(0) , aussenwirtschaft@hwkmuenchen.de. l PomoË in informacije Obrtnopodjetniπka zbornica Slovenije, Celovπka 71, Ljubljana, marko.ocvirk@ozs.si, T: 01/ Veleposlaniπtvo Republike Slovenije v Berlinu, Hausvogteiplatz 34, Berlin, T: +49 (0) , veleposlanistvo.si Veleposlaniπtvo Republike Slovenije na Dunaju, Nibelungengasse 13/3, 1010 Dunaj/Wien, T: , www. dunaj.veleposlanistvo.si IZ SODNE PRAKSE Kako obrtniki odgovarjajo za svoje pomoënike V moji bliæini æivi krovec, ki velja za mojstra svoje obrti. Nedavno sva se sreëala, malo poklepetala in tako sem ga tudi vpraπal, ali bi mi bil pripravljen na hiπi obnoviti streho, ko se bo to izkazalo za potrebno. Ker sem vedel, da je precej zaposlen, sem mu πe omenil, da ne bi imel nië proti, Ëe bi mi lahko streho obnovil tudi kateri izmed njegovih sodelavcev. O, to pa ne«, mi je odvrnil. Jaz svoje delo æe dvaindvajset let opravljam izkljuëno sam.»eprav delam tudi po dvanajst ur na dan, Ëe je treba, raje vse opravim sam, kot pa da me kakπen fuπar, ki bi delal v mojem imenu, spravil na slab glas«, mi je razloæil svoje staliπëe, h kateremu nisem imel kaj dodati. Poznam nekaj mojstrov, ki æe vse æivljenje prisegajo na samostojnost pri opravljanju svojega poklica. Gre za tako imenovane individualiste«, ki tudi v primeru poveëanega obsega naroëil vztrajajo pri tem, da svoje delo opravijo sami, 43