LETNO POROČILO BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE ZA LETO 2014

Transcript

1 LETNO POROČILO BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE ZA LETO 2014 Celje, marec 2015

2 Letno poročilo za leto 2014, pripravljeno po mednarodnih standardih računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

3 Vsebina NAGOVOR UPRAVE BANKE CELJE D.D POROČILO NADZORNEGA SVETA BANKE CELJE D.D I POSLOVNO POROČILO POMEMBNEJŠI PODATKI IZ POSLOVANJA BANKE PREDSTAVITEV AKTIVNOSTI PRIDOBIVANJA KAPITALA, POSTOPEK DRŽAVNE POMOČI IN PRENOS SLABIH TERJATEV NA DUTB POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2014 IN DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA INFORMACIJE O UKREPIH IN POSTOPKIH NA PODROČJU ODŠKODNINSKIH ZAHTEVKOV PLAN POSLOVANJA BANKE ZA POSLOVNO LETO GOSPODARSKO IN BANČNO OKOLJE V LETU Gospodarsko okolje v letu Bančno okolje v letu POROČILO O POSLOVANJU V LETU Finančni rezultat Finančni položaj Analiza poslovanja po ključnih področjih Prevzemanje in upravljanje bančnih tveganj Notranja organizacija in upravljanje s kadri Informacijska podpora Trajnostni razvoj in družbena odgovornost Trženjsko komuniciranje Delovanje službe notranje revizije ORGANI UPRAVLJANJA BANKE ORGANIZACIJSKA SHEMA BANKE IZJAVA O UPRAVLJANJU IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA POROČILO POOBLAŠČENEGA REVIZORJA II RAČUNOVODSKO POROČILO IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA IZKAZ DENARNIH TOKOV POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM OSNOVNI PODATKI POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV Izhodišča za pripravo računovodskih izkazov Primerjalne informacije Odvisna družba Konsolidacija Prevedba tuje valute Prihodki in odhodki za obresti Prihodki in odhodki za opravnine Prihodki iz dividend Finančni instrumenti Oslabitev finančnih sredstev Pobot Začasni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev Denar in denarni ustrezniki Računovodsko obračunavanje najemov Naložbene nepremičnine Opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena sredstva Zaloge Davki Ugodnosti zaposlenih Prejeti krediti, prejeti depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji Rezervacije za obveznosti in stroške Finančne in storitvene garancije

4 2.24 Delniški kapital Poročanje po segmentih Pomembnejše računovodske usmeritve in ocene RAZKRITJA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA Čiste obresti Prihodki iz dividend Čiste opravnine Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čiste (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju Dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji Čisti dobički / (izgube) iz tečajnih razlik Druge čiste poslovne (izgube) Administrativni stroški Amortizacija Rezervacije Oslabitve POJASNILA K IZKAZU FINANČNEGA POLOŽAJA Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah Finančna sredstva, namenjena trgovanju Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti bankam (brez vpoglednih vlog) Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju Opredmetena osnovna sredstva Naložbene nepremičnine Neopredmetena sredstva Dolgoročne naložbe banke v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb Druga sredstva Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti vloge bank in centralnih bank Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti vloge strank, ki niso banke Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti krediti bank in centralnih bank Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti krediti strank, ki niso banke Dolžniški vrednostni papirji Druge finančne obveznosti Rezervacije Druge obveznosti Kapital Dividenda na delnico Potencialne in prevzete obveznosti Denar in denarni ustrezniki Razkritja odnosov s povezanimi osebami Podatki o delu poslovno-organizacijskih enot v tujini Dogodki po preteku poslovnega leta UPRAVLJANJE Z BANČNIMI TVEGANJI Kreditno tveganje Tržna tveganja Likvidnostno tveganje Kapital in kapitalska ustreznost Poštena vrednost finančnih sredstev in obveznosti SEGMENTNA ANALIZA III RAZKRITJA BANKE CELJE D.D SPLOŠNA POJASNILA CILJI IN POLITIKE UPRAVLJANJA TVEGANJ (435. ČLEN UREDBE CRR) PODROČJE UPORABE (436. ČLEN UREDBE CRR) KAPITAL (437. ČLEN UREDBE CRR) KAPITALSKE ZAHTEVE (438. ČLEN UREDBE CRR) IZPOSTAVLJENOST KREDITNEMU TVEGANJU NASPROTNE STRANKE (439. ČLEN UREDBE CRR) POPRAVKI ZARADI KREDITNEGA TVEGANJA (442. ČLEN UREDBE CRR) NEOBREMENJENA SREDSTVA (443. ČLEN UREDBE CRR) UPORABA ECAI (444. ČLEN UREDBE CRR) IZPOSTAVLJENOST TRŽNEMU TVEGANJU (445. ČLEN UREDBE CRR) OPERATIVNO TVEGANJE (446. ČLEN UREDBE CRR)

5 12 IZPOSTAVLJENOST IZ NASLOVA LASTNIŠKIH INSTRUMENTOV, KI NISO VKLJUČENI V TRGOVALNO KNJIGO (447. ČLEN UREDBE CRR) IZPOSTAVLJENOST OBRESTNEMU TVEGANJU PRI POSTAVKAH, KI NISO VKLJUČENE V TRGOVALNO KNJIGO (448. ČLEN UREDBE CRR) SISTEM PREJEMKOV (450. ČLEN UREDBE CRR) UPORABA TEHNIK ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNIH TVEGANJ (453. ČLEN UREDBE CRR) Seznam kratic ALCO Assets and Liabilities Committee Odbor za upravljanje z bilanco banke Banka Banka Celje d.d., Celje CIR Cost Income Ratio delež stroškov v neto prihodkih CISA Certified Information System Auditor revizor informacijskih sistemov COREP Common Reporting skupno poročanje CRD IV Capital Requirements Directive IV Direktiva o kapitalskih zahtevah IV CRR Capital Requirements Regulation Uredba o kapitalskih zahtevah DDV davek na dodano vrednost DUTB Družba za upravljanje terjatev bank EBA The European Banking Authority Evropski bančni organ EBA-DPM The European Banking Authority Data Point Model EBITDA Earnings before Interest, Taxes, Depreciation and Amortization poslovni izid pred obrestmi in davki ECAI External Credit Assessment Institutions zunanja bonitetna agencija ECB Evropska centralna banka EK Evropska komisija EU Evropska unija EWS Early warning sistem sistem zgodnjega odkrivanja povečanega kreditnega tveganja FINREP Financial Reporting finančno poročanja FURS Finančna uprava Republike Slovenije ICAAP The Internal Capital Adequacy Assessment Process proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala IRB Internal Rating Based Approach pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov IT Information Technology informacijska tehnologija LCR Liquidity Coverage Ratio količnik likvidnostnega kritja MRA Master Restructuring Agreement pogodba o finančnem prestrukturiranju MRS Mednarodni računovodski standardi MSRP mednarodni standardi računovodskega poročanja MT Monitoring Trustee nadzorni zaupnik NPL non-performing loans nedonosni krediti NSFR Net Stable Funding Ratio količnik neto stabilnega financiranja NSVS nacionalna stanovanjska varčevalna shema Odvisna družba Posest d.o.o., Celje OMRS Odbor za mednarodne računovodske standarde OPMSRP Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja PKT Sistem spremljanja povečanega kreditnega tveganja RS Republika Slovenija SEPA Single Euro Payments Area enotno območje plačil v evrih SISBON slovenski informacijski sistem bonitet fizičnih oseb Skupina Skupina Banke Celje SME Small and medium-sized enterprises mala in srednje velika podjetja TRR transakcijski račun ZBan-1 Zakon o bančništvu ZDavP-2 Zakon o davčnem postopku ZGD-1 Zakon o gospodarskih družbah 5

6 ZTFI Zakon o trgu finančnih instrumentov ZUKSB Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank 6

7 NAGOVOR UPRAVE BANKE CELJE d.d. Za nami je eno najintenzivnejših let v 150-letni zgodovini Banke Celje. Izzivi so bili veliki. Poleg zagotavljanja nemotenega bančnega poslovanja in vzdrževanja visokih likvidnostnih rezerv smo se morali namreč soočiti s potrebo po zmanjšanju kapitalskega primanjkljaja, kar nam zagotavlja dolgoročno stabilno kapitalsko ustreznost. To smo v letu 2014 dosegli, hkrati pa smo se uspešno repozicionirali in usmerili na svoj primarni regijski trg. Aktivnosti za povečanje kapitala so se pričele že na skupščini banke leta 2013, po objavi rezultatov stresnih testov konec leta 2013 pa smo dokapitalizacijske aktivnosti okrepili. Opravili smo razgovore s tedanjimi večjimi lastniki banke, prav tako pa tudi s predstavniki slovenskih bank v tuji lasti. Potencialnega vlagatelja smo iskali tudi zunaj Slovenije. Pri iskanju strateškega partnerja smo sodelovali s tujo svetovalno družbo, ki je testirala bančni trg. Žal so bile razmere v prvem četrtletju 2014 tako zahtevne, da nihče od potencialnih vlagateljev ni izrazil zadovoljivega interesa za dokapitalizacijo Banke Celje. Po odredbi regulatorja smo aprila 2014 izvedli dokapitalizacijsko skupščino. Sočasno je nastal program za pridobitev državne pomoči, saj je bilo banki naloženo, da mora v primeru neuspele dokapitalizacijske skupščine regulatorju predložiti podroben načrt ukrepov za svojo reorganizacijo ter pobudo za izvedbo ukrepov državne pomoči. Ker obstoječi delničarji, imetniki podrejenih kapitalskih instrumentov banke in drugi zainteresirani vlagatelji, niso uspeli povečati kapitalskega vložka v Banko Celje, smo konec aprila zaprosili za državno pomoč prek prenosa določenega premoženja na državno Družbo za upravljanje terjatev bank (v nadaljevanju DUTB) in povečanja osnovnega kapitala. Med obravnavo načrta, ki smo ga predložili, je Vlada Republike Slovenije izrazila potrebo po dodatni zavezi, in sicer, naj država v primeru pridobitve večinskega deleža, Banko Celje združi z Abanko. Na podlagi teh izhodišč smo oktobra 2014 Evropski komisiji (v nadaljevanju EK) v Bruselj predložili program prestrukturiranja združene Banke Celje in Abanke. Ves čas smo vzporedno iskali tudi možnosti za povečanje osnovnega kapitala Banke Celje prek zasebnih vlagateljev, zato je v banki potekal skrbni pregled. Po koncu skrbnega pregleda je zasebni vlagatelj izrazil interes za sodelovanje v kasnejših fazah konsolidacije slovenskega bančnega sistema. S ciljem, da se v Banki Celje vzpostavijo pogoji za dolgoročno uspešno poslovanje, upoštevaje združitev banke z Abanko, in da se ohrani stabilnost slovenskega finančnega sistema, smo 16. decembra 2014 iz Banke Slovenije prejeli odločbo o izrednih ukrepih. Na podlagi te odločbe so prenehale vse kvalificirane obveznosti banke, izvedla pa se je dokapitalizacija v višini 190 milijonov evrov. Država je tako postala edina lastnica Banke Celje. S povečanjem osnovnega kapitala so bile izpolnjene zahteve glede minimalnega kapitala in zagotovljena je bila dolgoročna kapitalska ustreznost. Zahtevnim procesom navkljub nam je uspelo ohraniti zaupanje komitentov, kar se odraža med drugim v rasti depozitov prebivalstva in samostojnih podjetnikov. V preteklem letu smo skupno odobrili za 213 milijonov evrov novih kreditov, tako podjetjem kot samostojnim podjetnikom in prebivalstvu. Krediti nebančnemu sektorju so se glede na leto poprej sicer znižali, vendar je treba pri tem upoštevati prenos slabih terjatev na DUTB v povezavi s pridobivanjem državne pomoči. Tudi sicer je razmere v celotnem bančnem sistemu v državi zaznamovalo upadanje kreditiranja, kar gre pripisati šibki kreditni sposobnosti podjetij, začetim stečajnim postopkom in izbrisom družb iz poslovnih registrov zaradi stečaja. Banka Celje je v letu 2014 ustvarila 38,7 milijona evrov dobička pred oblikovanjem oslabitev in rezervacij. Po prenosu slabih terjatev na DUTB ter oblikovanju oslabitev in rezervacij v višini 64,4 milijona evrov, beleži za 21,1 milijona evrov negativnega finančnega rezultata po davkih.

8 Banka je v minulem poslovnem letu nemoteno zagotavljala bančne storitve vsem strankam, uvajala pa je tudi nove storitve in pripravljala posebne ponudbe. Ob spremenjeni poslovni politiki smo se prednostno usmerili k ponudbi klasičnih bančnih produktov z manjšo porabo kapitala. Tako smo na prvem mestu podpirali mala in srednje velika podjetja ter prebivalstvo, ki so postali najmočnejši segment kreditnega poslovanja banke. Spremenjen model poslovanja in finančni načrt s programom prestrukturiranja ter oblikovanja nove združene banke izvajamo tudi v letu Banka Celje bo letos poleg usmerjanja poslovanja na regionalni trg in kreditiranja malih in srednje velikih podjetij ter prebivalstva še povečevala stopnjo opremljenosti komitentov s svojimi produkti, nadgrajevala bo proces upravljanja s tveganji in dalje izboljševala operativno učinkovitost. Kot zaupanja vreden poslovni partner bo, tako kot doslej, z vsemi deležniki v okolju razvijala družbeno odgovorne odnose, v svoje poslovanje pa bo vpenjala temeljne vrednote tradicije, znanja in strokovnosti.

9 POROČILO NADZORNEGA SVETA BANKE CELJE d.d. Okvir za delovanje nadzornega sveta banke ter njegove pristojnosti in obveznosti opredeljujejo zakonodaja (Zakon o bančništvu, Zakon o gospodarskih družbah, Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic) in interni akti banke (Statut ter Poslovniki o delu nadzornega sveta in njegovih odborov) ter ostale pravne norme, ki se nanašajo na delovanje banke. Strokovno podporo pri odločanju na nekaterih posebnih področjih delovanja banke so nadzornemu svetu v letu 2014 zagotavljali revizijski odbor, komisija za prejemke in kadrovska komisija. Delovanje nadzornega sveta Nadzorni svet Banke Celje d.d. je bil imenovan na 26. redni Skupščini delničarjev Banke Celje d.d. dne 24. maja V letu 2014 je deloval v sestavi: dr. Jure Peljhan, predsednik, mag. Barbara Smolnikar, namestnica predsednika, dr. Tomaž Subotič, Melita Malgaj, mag. Zdenko Zanoški in Bojan Šrot, kot člani nadzornega sveta. Nadzorni svet se je v letu 2014 sestal na desetih rednih sejah, na katerih je obravnaval 104 točke dnevnega reda, in petih korespondenčnih sejah, na katerih je obravnaval 11 točk dnevnega reda. Na sejah se je nadzorni svet preko poročil uprave banke seznanjal z medletnim poslovanjem banke. Posebno skrb je namenil obravnavi ukrepov, ki jih je banka prejela od Banke Slovenije, skupaj z informacijami o aktivnostih banke za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Tekoče se je zelo natančno seznanjal z aktivnostmi za dokapitalizacijo banke ter s postopkom konsolidacije Banke Celje in Abanke. Obravnaval in potrdil je revidirano Letno poročilo banke in skupine za leto 2013, po obrazložitvi revizorjevega poročila s strani pooblaščenega revizorja. Nadzorni svet se je tekoče seznanjal tudi z vsemi ključnimi elementi Letnega poročila banke in skupine za leto Nadzorni svet se je seznanil z ukrepi banke na področju izboljšanja upravljanja s tveganji (s posebnim poudarkom na kreditnem tveganju) ter izdal soglasja za politike in strategije banke za upravljanje s tveganji in profil tveganja banke za leto Sprejel je poslovno politiko in finančni načrt banke za leto 2014 ter spremljal delovanje službe notranje revizije. Na pobudo nadzornega sveta je bil s strani zunanjega izvajalca izveden tudi poseben pregled odobravanja kreditov več pomembnim komitentom banke s trenutnim statusom neplačnika, od leta 2008 dalje; izsledki pregleda in aktivnosti banke za izboljšanje so bili članom nadzornega sveta podrobno predstavljeni na več sejah. Nadzorni svet je potrdil tudi Politiko ocenjevanja primernosti članov organov vodenja in nadzora v Banki Celje, seznanil pa se je s Politiko ocenjevanja primernosti nosilcev ključnih funkcij v Banki Celje d.d. Predsednik nadzornega sveta je bil v rednih stikih z upravo banke, kar je nadzornemu svetu omogočilo tekoče nadziranje njenega delovanja. Nadzorni svet je na svoje seje povabil pooblaščenega revizorja in mu omogočil, da mu je predstavil ugotovitve, povezane z revidiranjem banke. Nadzorni svet ugotavlja, da v letu 2014 njegovi člani niso bili v nasprotju interesov ter da so kot člani nadzornega sveta delovali samostojno in neodvisno. Sej nadzornega sveta so se člani udeleževali redno, tako da je nadzorni svet zasedal v polni sestavi, vsi člani pa so aktivno sodelovali pri kreiranju odločitev, saj so se udeleževali razprav pri posameznih točkah dnevnega reda. Na osnovi obsega opravljenih aktivnosti v letu 2014 nadzorni svet ocenjuje, da je bilo delo nadzornega sveta v letu 2014 izvedeno strokovno korektno, v največji možni meri skladno s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb, in da ni prihajalo do odstopanj od dobre prakse njegovega delovanja.

10 Delovanje revizijskega odbora, komisije za prejemke in kadrovske komisije Revizijski odbor v sestavi: dr. Tomaž Subotič, predsednik, Melita Malgaj, namestnica predsednika, mag. Barbara Smolnikar, članica in mag. Blanka Vezjak, pooblaščena revizorka, zunanja neodvisna članica revizijskega odbora, se je v letu 2014 sestal na osmih sejah. Obravnaval je 67 točk dnevnega reda. Obravnavana gradiva so se nanašala na sprejem načrta delovanja revizijskega odbora v letu 2014, seznanitev s poročilom o delu službe notranje revizije za leto 2013, s programom dela službe notranje revizije za leto 2014 in poročilom o delu službe notranje revizije v prvem polletju 2014, seznanitev z informacijo o pregledu Banke Slovenije (proces ICAAP) in o vseh drugih odprtih zadevah banke do Banke Slovenije, s strategijo in politikami upravljanja s tveganji, strategijo trgovanja ter profilom tveganja banke vse za leto V juliju se je seznanil s ponudbami za izbor revizorja in nadzornemu svetu predlagal imenovanje revizorja za poslovno leto Spremljal je medletne poslovne rezultate banke ter izpostavljenost banke kreditnemu tveganju (četrtletno), petletni razvojni plan banke ter poslovno politiko in finančni načrt banke za leto Revizijski odbor je aktivno (na vsaki seji) obravnaval aktivnosti s potekom restrukturiranja terjatev do 15 največjih podjetij, ki imajo potencial za preživetje. Spremljal je poročila o proučitvi pravnih možnosti za vložitev zahtevkov (odškodninskih, kazenskih ali drugih postopkov) pri odobravanju kreditov v obdobju v Sloveniji in izven. Predstavljene so mu bile: pogodba o revidiranju poslovanja banke za leto 2014, ugotovitve zunanjega revizorja po opravljeni predhodni reviziji za leto 2014 ter poslovanje odvisne družbe Posest d.o.o. Predsednik revizijskega odbora je nadzorni svet redno, preko poročil na sejah nadzornega sveta, obveščal o vseh aktivnostih revizijskega odbora. Revizijski odbor je v letu 2014 uspešno izvedel vse z načrtom zadane naloge in je nadzornemu svetu nudil ustrezno svetovalno podporo na področjih, zaradi katerih je bil tudi ustanovljen. Komisija za prejemke se je v letu 2014 sestala na dveh sejah in se seznanila s smernicami Evropskega bančnega organa o ocenjevanju primernosti članov organov vodenja ali nadzora ter obravnavala Politiko ocenjevanja primernosti članov organov vodenja in nadzora v Banki Celje ter se strinjala z njeno vsebino. Kadrovska komisija se je v letu 2014 sestala dvakrat ter obravnavala in potrdila kriterije za izbor predsednika uprave banke, prav tako je obravnavala ponudbe kadrovskih agencij in izbrala kadrovsko agencijo za izvedbo postopka za izbor novega predsednika uprave. S sklepom o prekinitvi postopka izbora predsednika uprave, ki ga je sprejel nadzorni svet, je kadrovska komisija zaključila svoje delo v letu 2014.

11 POSLOVNO POROČILO

12

13 Poslovno poročilo 2014 I POSLOVNO POROČILO 1 POMEMBNEJŠI PODATKI IZ POSLOVANJA BANKE - zneski v tisoč evrih Indeksi =1:2 5=2:3 1. Izkaz finančnega položaja (na dan 31. decembra) Bilančna vsota Skupni znesek vlog nebančnega sektorja pravnih oseb in s.p prebivalstva Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju pravnim osebam in s.p prebivalstvu Celotni kapital Oslabitve finančnih sredstev in rezervacije Obseg zunajbilančnega poslovanja Izkaz poslovnega izida (v obdobju od do ) Čiste obresti Čisti neobrestni prihodki Redni stroški (28.688) (30.610) (31.848) Stroški restrukturiranja (1.052) Amortizacija (2.593) (2.891) (3.392) Oslabitve in rezervacije (64.352) ( ) (63.600) Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega poslovanja (25.651) ( ) (27.537) Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja (10.673) (43) (418) 3. Izkaz vseobsegajočega donosa Drugi vseobsegajoči donos pred obdavčitvijo (8.135) (96) 460 Davek od dohodkov pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa (279) 586 (265) (48) (221) 4. Število komitentov - prebivalstvo pravne osebe Število zaposlenih (na dan 31. decembra) Delnice Število delničarjev Število delnic Nominalna vrednost delnice oz. pripadajoči znesek kosovne delnice v osnovnem kapitalu (v evrih) Knjigovodska vrednost delnice (v evrih) Kazalci v % Kapital Količnik kapitalske ustreznosti 18,22 2,49 13, Kvaliteta sredstev in prevzetih obveznosti Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in rezervacije za prevzete obveznosti na razvrščene aktivne bilančne in zunajbilančne postavke 13,01 21,61 7, Profitabilnost Obrestna marža 2,35 1,73 1, Marža finančnega posredništva 4,28 6,13 2, Donos na aktivo po obdavčitvi (1,27) (5,87) (1,03) Donos na kapital pred obdavčitvijo (45,76) (81,59) (15,37) Donos na kapital po obdavčitvi (37,64) (89,12) (13,95) Stroški poslovanja Operativni stroški na povprečno aktivo 1,95 1,56 1, Vir: Metodologija za izračun kazalnikov poslovanja z dne in navodila o spremembi z dne Krediti in depoziti pravnih oseb vključujejo tudi podatke o samostojnih podjetnikih, v nadaljevanju poročila so samostojni podjetniki vključeni k podatkom za prebivalstvo. 13

14 Poslovno poročilo PREDSTAVITEV Banka ima v 100 % lasti družbo Posest d.o.o. Celje, v konsolidacijo z banko je vključena po polni konsolidaciji. Odvisna družba je z vidika obsega poslovanja nematerialna, pomembnejše bilančne postavke pa so podrobneje predstavljene v računovodskem delu letnega poročila. Predstavitev banke Začetki delovanja banke segajo v leto 1864, ko je bila ustanovljena Hranilnica mestne občine Celje. Leta 1971 se je kot Kreditna banka Celje priključila k Ljubljanski banki, konec leta 1989 se je preoblikovala v delniško družbo in v sistemu Ljubljanske banke kot banka hči ostala do leta Od 15. junija 1994 banka posluje samostojno in lastniško neodvisno pod današnjim imenom Banka Celje d.d. V skladu s strategijo širitve izven celjske regije je banka v letu 1996 pripojila Banko Noricum d.d. Ljubljana in jo najprej preoblikovala v Glavno podružnico Ljubljana in nato v letu 2014 v poslovno enoto banke, v letu 1998 pa je pripojila še Hmezad banko d.d. Žalec in jo najprej preoblikovala v Podružnico Hmezad, leta 2011 pa prav tako v poslovno enoto banke. Leta 1999 je podpisala Pogodbo o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju z Novo Ljubljansko banko d.d. ter postala pridružena članica njene bančne skupine. V februarju 2011 se je konzorcij lastnikov banke odločil za postopek javne prodaje delnic banke, na podlagi česar je bil v maju 2011 opravljen skrbni pregled poslovanja banke s strani potencialnega kupca, lastniki so nato prodajo začasno ustavili. Decembra 2014 je banka zaradi primanjkljaja kapitala ob dovoljenju Evropske komisije prejela državno pomoč in sprejela zavezo, da se bo združila z Abanko najkasneje do 1. januarja V letu 2014 je banka praznovala 150. letnico delovanja, ki jo je javnosti predstavljala s sloganom»z vami skozi generacije, iz leta v leto, že 150 let«. Osebna izkaznica banke Ime Banka Celje d.d. Sedež Vodnikova 2, 3000 Celje Transakcijski račun IBAN SI SWIFT SBCESI2X Davčna številka Identifikacijska številka za DDV SI Matična številka Osnovni kapital ,00 evrov Št. reg. vpisa pri Okrožnem sodišču v Celju Srg.3053/94 Telefon Telefax Spletni naslov E-pošta info@banka-celje.si Facebook Banka Celje Obseg poslovanja Banka je samostojna finančna institucija, ustanovljena kot delniška družba za opravljanje vseh bančnih in drugih finančnih storitev. Na podlagi izdanih dovoljenj lahko opravlja naslednje vzajemno priznane finančne storitve po 10. členu Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan-1): - sprejemanje depozitov; - dajanje kreditov, kar vključuje tudi: potrošniške kredite, hipotekarne kredite, odkup terjatev z regresom ali brez njega (factoring), financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim 14

15 Poslovno poročilo 2014 financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting); - plačilne storitve; - izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in bančnih menic) v delu, v katerem ta storitev ni vključena v storitve iz 3. alineje; - izdajanje garancij in drugih jamstev; - trgovanje za svoj račun ali za račun strank: s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli, s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami, z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti; - trgovanje za svoj račun: z instrumenti denarnega trga, s prenosljivimi vrednostnimi papirji; - oddajanje sefov v najem. Banka lahko opravlja tudi naslednje dodatne finančne storitve po 11. členu ZBan-1: - posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo; - trženje investicijskih skladov, prodajo investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov; - storitve odvisnega borznoposredniškega zastopnika. Svojo ponudbo storitev banka dopolnjuje še preko specializirane odvisne družbe Posest d.o.o. Celje, ki je bila ustanovljena leta 1991 kot družba z omejeno odgovornostjo. Predstavitev skupine Skupino Banke Celje (v nadaljevanju skupina) na dan 31. decembra 2014 sestavljata: Banka Celje d.d. (v nadaljevanju banka) kot matična banka, in Posest d.o.o. Celje (v nadaljevanju odvisna družba). Banka je 100-odstotni lastnik odvisne družbe. Osebna izkaznica odvisne družbe Ime družbe Posest d.o.o. Celje Sedež Vrunčeva ulica 1, 3000 Celje Transakcijski račun odprt pri Banki Celje Identifikacijska številka za DDV SI Matična številka Osnovni kapital ,00 evrov Telefon Telefax Spletni naslov E-pošta info@posest.si Družba Posest je bila ustanovljena 6. septembra 1991, njen daljši naziv je: Posest, Podjetje za trgovino, inženiring in posredovanje, d.o.o., Celje. Obseg poslovanja odvisne družbe Družba je registrirana za opravljanje najrazličnejših dejavnosti, med osnovne posle pa spadajo: - trženje nepremičnin v lasti družbe in banke; - cenitve nepremičnin in opreme; - kontrola namenske porabe odobrenih kreditov banke investitorjem; - pomoč pri unovčevanju težje izterljivih terjatev banke; - lizing nepremičnin; - inženiring lastnih in tujih nepremičnin; - svetovanje banki na področju financiranja nepremičninskih projektov. 15

16 Poslovno poročilo AKTIVNOSTI PRIDOBIVANJA KAPITALA, POSTOPEK DRŽAVNE POMOČI IN PRENOS SLABIH TERJATEV NA DUTB Zaradi ugotovljenega primanjkljaja kapitala je banka do konca januarja 2014 regulatorju posredovala načrt aktivnosti za zmanjšanje oziroma pokritje kapitalskega primanjkljaja do leta Sočasno s pripravo dokumenta je banka izbrala družbo za svetovanje pri dokapitalizaciji in pristopila k intenzivnemu iskanju zasebnih strateških vlagateljev. Dvostopenjski proces iskanja potencialnega kupca se je zaključil zaradi ne dovolj močno izkazanih zavez. Po prejemu Odredbe Banke Slovenije o dodatnih ukrepih za povečanje osnovnega kapitala v mesecu aprilu 2014, je bila sklicana dokapitalizacijska skupščina, vendar povečanje kapitala v zahtevanem roku ni bilo realizirano. Po nerealizirani dokapitalizaciji s strani zasebnih vlagateljev je banka konec aprila 2014 zaprosila za državno pomoč v obliki prenosa določenega premoženja na DUTB in povečanja osnovnega kapitala v skladu z Zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (v nadaljevanju ZUKSB) in s pravili o državnih pomočeh. Za pridobitev državne pomoči je pripravila samostojni program prestrukturiranja banke, ki je bil v mesecu aprilu posredovan Evropski komisiji, v mesecu oktobru pa ji je bil posredovan nov program prestrukturiranja, izdelan za združeni Abanko in Banko Celje. Evropske komisija je soglasje za državno pomoč izdala dne 16. decembra 2014 pod pogojem združitve z Abanko najkasneje do 1. januarja 2016 in odprodajo združene banke do leta Dne 16. decembra 2014 je banka prejela odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih, na podlagi katere so v celoti prenehale vse kvalificirane obveznosti banke, ki so nastale do dneva izdaje odločbe in so predstavljale osnovni kapital banke ter podrejene finančne instrumente in se je hkrati povečal kapital banke. Po zmanjšanju osnovnega kapitala na nič evrov (0) se je kapital banke hkrati povečal za 190 milijonov evrov, država pa je postala edina lastnica banke. Osnovni kapital banke po dokapitalizaciji znaša 50 milijonov evrov in je razdeljen na 5 milijonov novih navadnih kosovnih delnic s pripadajočim zneskom 10 evrov, emisijska vrednost delnice je znašala 38 evrov. Polovica dokapitalizacije banke je bila realizirana z denarnimi vložki, druga polovica pa s prejemom obveznic RS. Soglasje Evropske komisije za odobritev državne pomoči je bilo tudi predpogoj za prenos slabih terjatev na DUTB. Prenosna vrednost terjatev je bila določena v višini tisoč evrov in vključuje prenos kreditov, finančnih naložb in z njimi povezanih terjatev. Za prenesene terjatve je banka prejela obveznice DUTB s poroštvom države v znesku tisoč evrov. Evropska komisija je izdajo dovoljenja pogojevala z izpolnjevanjem zavez, ki jih mora banka izpolnjevati in jih bo redno spremljal nadzorni zaupnik t.i.»monitoring Trustee«(MT). Zaveze banke se nanašajo predvsem na izboljšanje stroškovne učinkovitosti, izboljšanje upravljanja s tveganji, umik banke iz tveganih trgov in naložb ter izboljšanje korporativnega upravljanja. V januarju 2015 je bila za koordinacijo dela pri izpolnjevanju zavez ustanovljena posebna delovna skupina. 16

17 Poslovno poročilo POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2014 IN DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA Pomembnejši dogodki v letu priprava in posredovanje načrta aktivnosti za zmanjšanje oziroma pokritje kapitalskega primanjkljaja do leta 2015 Banki Slovenije skladno z zahtevo iz odredbe dne 17. januarja 2014; - sodelovanje banke s tujo svetovalno družbo pri iskanju strateškega partnerja banke; - izvedba skrbnega pregleda s strani zasebnega investitorja, ki je ob zaključku izrazil interes za sodelovanje v kasnejših fazah konsolidacije slovenskega bančnega sistema; - prejem Odredbe o odpravi kršitev z dodatnimi ukrepi, ki jo je Banka Slovenije izdala 11. marca 2014, z zahtevkom sklica dokapitalizacijske skupščine; - sklep Vlade RS z dne 19. marca 2014, da je banka primerna za izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti bank (na osnovi ZUKSB) in da bo Vlada RS izvršila svojo zavezo po dokapitalizaciji banke in prenosu dela tveganih postavk na DUTB, če dokapitalizacija s strani zasebnih vlagateljev ne bo uspešna; - izvedba dokapitalizacijske skupščine delničarjev dne 11. aprila 2014 in izglasovanje sklepa o povečanju osnovnega kapitala z denarnimi vložki najmanj v višini 160 mio evrov z rokom vplačila do 25. aprila 2014; dokapitalizacija ni uspela, saj nihče od povabljenih vlagateljev ni vplačal novih delnic; - obravnava samostojnega programa prestrukturiranja banke na Ministrstvu za finance in Svetu Banke Slovenije v mesecu aprilu ter njegovo posredovanje Evropski komisiji s kasnejšimi dopolnitvami; - prejem sklepa in sodbe Višjega sodišča v Celju v gospodarskem sporu zaradi plačila nadomestila glede nezmožnosti uporabe v denacionalizaciji vrnjene upravne stavbe na Vodnikovi 2 in plačilo 5 milijonov evrov dne 30. septembra 2014 denacionalizacijskima upravičenkama, hkrati banka vodi nadaljnje aktivnosti v postopku za plačilo odškodnine v zvezi z navedenim postopkom; - priprava in posredovanje programa prestrukturiranja združene Abanke in Banke Celje Evropski komisiji dne 15. oktobra 2014; - prejem Odredbe Banke Slovenije z dne 19. novembra 2014 o posebnih ukrepih nadzora, na podlagi katere se do odločitve Evropske komisije o dopustni državni pomoči banki zadrži izplačilo glavnice in obresti iz naslova podrejenih obveznosti banke; - prejem Odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih z dne 16. decembra 2014 s ciljem, da se v banki ponovno vzpostavijo pogoji za njeno dolgoročno poslovanje, upoštevajoč združitev z Abanko, ter ohrani stabilnost finančnega sistema v RS. Dogodki po datumu bilance stanja - ustanovitev delovne skupine za izvajanje koordinacije z Monitoring Trusteejem (MT) z dne 12. januarja 2015, katere ključni nalogi bosta spremljava in poročanje o uresničevanju sprejetih zavez Evropske komisije; - v okviru aktivnosti, povezanih z združevanjem Abanke in Banke Celje, sta banki v februarju izbrali družbo za izvajanje svetovalnih storitev na področju združevanja; - zaključek sodelovanja banke s Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) v okviru horizontalnega monitoringa z uveljavitvijo spremenjene zakonodaje v mesecu aprilu 2015 in prehod na formalno davčno obravnavo poslovanja banke v skladu z določbami Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2); - v procesu združevanja z Abanko se bo mag. Aleksander Vozel, po pridobitvi licence Banke Slovenije in po imenovanju novega člana uprave Banke Celje, pridružil upravi Abanke, kjer bo nadaljeval delo pri združevanju obeh bank. 17

18 Poslovno poročilo INFORMACIJE O UKREPIH IN POSTOPKIH NA PODROČJU ODŠKODNINSKIH ZAHTEVKOV Zaradi zaščite interesov in povrnitve ugleda je banka na podlagi odredbe Banke Slovenije dolžna vložiti zahtevke v okviru odškodninskih, delovnopravnih in drugih ustreznih postopkov, kjer je to pravno mogoče, ter zahtevati povrnitev škode in vseh koristi, pridobljenih s kršitvijo veljavnih predpisov. Podatke je dolžna banka javno razkriti. Na tej osnovi je banka v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2014 skupaj z zunanjimi odvetniki vložila 43 naznanitev sumov storitev kaznivih dejanj oziroma kazenskih ovadb zoper 31 fizičnih in 12 pravnih oseb. V skupno 32 premoženjsko pravnih zahtevkih je bilo priglašeno za 32,6 milijonov evrov škode. Hkrati je tudi zunanja revizijska družba v prvem polletju 2014 izvajala pregled odobravanja, spremljanja in izterjevanja kreditov za izbrane komitente banke z vidika spoštovanja predpisane bančne regulative, internih aktov banke in mednarodne bančne prakse na tem področju. 6 PLAN POSLOVANJA BANKE ZA POSLOVNO LETO 2015 Banka je v mesecu novembru 2014 nadzornemu svetu predstavila planska izhodišča, končni planski dokument za leto 2015 pa je bil pripravljen po potrditvi programa prestrukturiranja na Evropski komisiji oziroma po pridobitvi državne pomoči. Kot strateški dokument za obdobje do leta 2019 se bo uporabljal program prestrukturiranja združene Banke Celje in Abanke. Poslovna politika banke s finančnim načrtom za leto 2015 temelji na programu prestrukturiranja združene Banke Celje in Abanke, ki je bil pripravljen v sodelovanju z zunanjo svetovalno družbo, in je bil 15. oktobra 2014 posredovan Evropski komisiji v okviru postopka presoje dovoljene državne pomoči. Prav tako plan spoštuje zaveze banke, dane Evropski komisiji. Pri oblikovanju poslovnih usmeritev in finančnega načrta za leto 2015 je banka upoštevala: - zagotovitev dolgoročno stabilne kapitalske ustreznosti; - prejem kapitala; - ohranitev samostojnosti poslovanja v letu 2015, ciljni datum združitve Banke Celje in Abanke je 1. januar 2016; - makroekonomske napovedi in zakonske spremembe. Poslovni načrt banke za leto 2015 vključuje naslednje ključne cilje: - usmeritev na regionalni trg in v kreditiranje malih in srednje velikih podjetij (v nadaljevanju SME, Small and Medium-sized Enterprises) ter prebivalstva; - povečanje stopnje opremljenosti strank s produkti; - nadgradnjo procesa upravljanja s tveganji; - nadaljnje izboljšanje operativne učinkovitosti. Ciljni trg banke je Slovenija, predvsem regije, kjer ima svoje poslovne enote. Z namenom razpršitve kreditnega tveganja bo banka v letu 2015 pospeševala kreditiranje SME in prebivalstva. Glede na planirane trženjske aktivnosti in predvidene spremembe prodajnih procesov banka načrtuje za leto 2015 povišanje povprečne opremljenosti strank s produkti banke. Povečanje stopnje opremljenosti strank s produkti je predvideno pri vseh ključnih segmentih poslovanja s prebivalstvom. Na področju upravljanja s tveganji bo banka v letu 2015 nadgradila interni bonitetni sistem razvrščanja dolžnikov in določanje limitov, vzpostavila sistem zgodnjega odkrivanja povečanega kreditnega tveganja (EWS, Early Warning Sistem), nadgradila področje upravljanja z likvidnostnim tveganjem in izvajanje stres testov za merjenje izpostavljenosti posameznim tveganjem. 18

19 Poslovno poročilo GOSPODARSKO IN BANČNO OKOLJE V LETU Gospodarsko okolje v letu 2014 V letu 2014 se je v Sloveniji nadaljevalo okrevanje gospodarske aktivnosti. Po prvi oceni se je bruto domači proizvod v letu 2014 realno povečal za 2,6 %. K rasti sta največji delež prispevala zunanje povpraševanje in bruto investicije. Tradicionalno je največ prispeval izvoz, ki se je v letu 2014 povečal za 6,3 %, čedalje bolj pa se krepi tudi uvoz. V letu 2014 je dosegel 4,1 %, kar bi lahko poleg ohlajanja gospodarstev v najpomembnejših trgovinskih partnericah v prihodnje vplivalo na manjši prispevek neto izvoza h gospodarski rasti. Investicije so se povečale predvsem v infrastrukturi na lokalni ravni, ki so bile delno financirane z evropskimi sredstvi. Skupno so se v letu 2014 povečale za 3,6 %. Ob izboljševanju gospodarskih razmer v državi se je v letu 2014 začela postopoma zniževati stopnja brezposelnosti. Konec leta 2014 je bilo brezposelnih oseb, stopnja brezposelnosti pa je znašala 13,0 %. Leta 2013 je stopnja brezposelnosti znašala 13,5 %, število brezposelnih pa je preseglo oseb. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v Sloveniji v letu 2014 negativna v višini 0,1 %, deflacija je bila predvsem posledica nižjih cen energentov, pa tudi hrane in trajnih dobrin. Povprečna 12-mesečna rast cen je znašala 0,4 % in je bila za 1,5 odstotne točke nižja kot v letu V državah članicah Evropske monetarne unije je letna stopnja inflacije po novembrskih podatkih v povprečju znašala 0,3 %, v državah članicah Evropske unije (v nadaljevanju EU) 0,4 % in v Sloveniji 0,1 %. BRUTO DRUŽBENI PROIZVOD realne stopnje rasti v % 3,0 2,6 2,0 1,0 0,0-1,0 ocena ,0-2,0-3,0-2,6 Vir: Ekonomsko ogledalo, januar 2015, Urad za ekonomske analize in razvoj 19

20 Poslovno poročilo Bančno okolje v letu 2014 Krčenje bilančne vsote bančnega sistema se je v letu 2014 nadaljevalo peto leto zapored, a je bilo v primerjavi s predhodnima dvema letoma počasnejše. Na naložbeni strani bančnih bilanc so se najbolj zmanjšala posojila nebančnemu sektorju, povečale pa so se manj donosne naložbe v bolj likvidna sredstva in vrednostne papirje. V okviru posojil nebančnemu sektorju so se krediti podjetjem na eni strani zniževali zaradi prenosa slabih terjatev na DUTB in na drugi strani zaradi šibke kreditne sposobnosti podjetij. V letu 2014 so se začeli stečajni postopki v družbah, 850 družb je bilo izbrisanih iz poslovnega registra Slovenije zaradi končanih stečajnih postopkov. Povečevalo se je le kreditiranje prebivalstva, ki z nizko stopnjo nedonosnih terjatev velja za manj tvegan sektor. Zaradi relativno nizke zadolženosti se v prihodnje pričakuje še več aktivnosti bank usmerjenih k prebivalstvu. Na kreditno aktivnost bank so vplivali tudi nestabilni viri financiranja. Vse več je namreč kratkoročnih virov financiranja, ki predstavljajo precejšnjo omejitev pri financiranju dolgoročnejših posojil, zato jih banke delno investirajo v vrednostne papirje. Tudi viri Evropske centralne banke (v nadaljevanju ECB) so kratkoročne narave in so primerni predvsem za kratkoročno uravnavanje likvidnosti. Obseg kreditov v tuji valuti, kjer prevladuje zadolžitev v švicarskem franku, je konec leta 2014 znašal manj kot 5 % vseh kreditov. Več kot dve tretjini vseh kreditov v tuji valuti predstavljajo krediti prebivalstvu, ki se je zadolževalo predvsem za stanovanjske namene. Od najvišje ravni oktobra 2008 se je obseg kreditov v švicarskih frankih znižal za okoli 60 %, z razdolževanjem in zamenjavami v evrske kredite. Obseg vlog prebivalstva in države se je v letu 2014 povečal, obveznosti bank do tujih virov financiranja pa so se še zmanjševale. Prebivalstvo je v letu 2014 povečevalo predvsem vpogledne vloge, država pa je nasprotno v največji meri povečevala kratkoročne in dolgoročne depozite. Obveznosti do ECB so se zaradi izvedbe druge avkcije ciljno usmerjenih dolgoročnejših operacij refinanciranja ob koncu leta 2014 povišale, vendar so bile še vedno precej nižje kot v letu Ob izrazitem izboljšanju kapitalske ustreznosti po izpeljanih dokapitalizacijah v letih 2013 in 2014 je potrebno upoštevati, da je zmanjševanje kreditne aktivnosti in prilagajanje strukture tveganosti naložb bank ter s tem povezano zniževanje kapitalskih zahtev prevladujoč način vzdrževanja in izboljševanja kapitalske ustreznosti. Zaradi nizkih obrestnih mer, zmanjševanja obsega poslovanja in povečanega financiranja podjetij v tujini se bo v slovenskih bankah v prihodnje povečevalo dohodkovno tveganje, saj bodo banke v takšnih razmerah težko ustvarile dovolj prihodkov za pokrivanje operativnih stroškov in stroškov oslabitev. Ključen vpliv na obseg dohodkovnega tveganja v bankah bosta imeli kreditna rast in obseg slabih posojil v strukturi posojil. 20

21 Poslovno poročilo POROČILO O POSLOVANJU V LETU Finančni rezultat V letu 2014 je banka ustvarila dobiček pred oblikovanjem oslabitev in rezervacij v višini tisoč evrov. Po zmanjšanju za dodatno oblikovane oslabitve in rezervacije je bil ustvarjen negativni finančni rezultat pred obdavčitvijo v višini tisoč evrov. GIBANJE OBRESTNIH IN NEOBRESTNIH PRIHODKOV, STROŠKOV POSLOVANJA TER OSLABITEV IN REZERVACIJ v tisoč evrih Obrestni prihodki Neobrestni prihodki Redni stroški Oslabitve in rezervacije Čiste obresti so bile za tisoč evrov višje kot v letu 2013, pri tem so bili prihodki nižji za tisoč evrov in odhodki za tisoč evrov. Na nižje prihodke so vplivala nižja povprečna stanja obrestovanih sredstev in nižje obrestne mere. Nižje so bile predvsem obrestne mere kupljenih vrednostnih papirjev in kreditov bankam. Tudi na nižje odhodke so vplivala nižja povprečna stanja obrestovanih obveznosti in nižje obrestne mere depozitov, dodatno pa še manj obresti od izdanih podrejenih obveznic in potrdil o vlogi zaradi zadržanja izplačil zapadlih obveznosti po teh instrumentih in njihove razveljavitve ob dokapitalizaciji banke s strani države, skladno z odločbama Banke Slovenije. Obrestna marža banke je znašala 2,35 % in je bila zaradi višjih čistih obresti in nižje bilančne vsote višja kot v letu 2013, ko je znašala 1,73 %, presegla je tudi doseženo v bančnem sistemu. Neobrestni prihodki so znašali tisoč evrov in vključujejo čiste opravnine in čiste dobičke iz finančnih poslov. Čiste opravnine so z realizacijo v višini tisoč evrov zaostajale za realizacijo v letu 2013 za 5,5 %, razmerje med čistimi opravninami in stroški poslovanja pa je znašalo 46,2 %. Večino čistih opravnin je banka ustvarila s kartičnim poslovanjem, plačilnim prometom in vodenjem računov. Iz naslova finančnih poslov je bil realiziran dobiček v višini tisoč evrov, v letu 2013 pa v znesku tisoč evrov. V letu 2013 je bil dobiček predvsem posledica vrednotenja podrejenih obveznosti na pošteno vrednost, v letu 2014 pa je bil dobiček ustvarjen predvsem s prodajo naložb v delnice in vzajemne sklade ter s prodajo obveznic RS. 21

22 Poslovno poročilo 2014 Redni stroški z amortizacijo so dosegli tisoč evrov in so bili za tisoč evrov oziroma za 6,6 % nižji kot v letu Stroški dela so bili realizirani v višini tisoč evrov. Banka je skladno s planom zniževala število zaposlenih v letu 2014 za 32 delavcev in prenehala vplačevati premije dodatnega pokojninskega zavarovanja. Stroški materiala in storitev so znašali tisoč evrov, največji del stroškov se je nanašal na IT storitve in stroške plačilnih kartic. Stroški amortizacije so se v letu 2014 znižali za 10,4 % in ob koncu leta 2014 znašali tisoč evrov. Stroški restrukturiranja so znašali tisoč evrov in predstavljajo enkratne stroške v procesu združevanja z Abanko skladno z zavezami, danimi EK. Realizirani so bili v višini 72,6 % načrtovanih za leto 2014 in so vključevali stroške odpravnin, stroške revizijskih in svetovalnih storitev, stroške nadzora restrukturiranja in stroške iz naslova selitve iz upravne stavbe Vodnikova. Stroškovna učinkovitost banke, merjena z deležem operativnih stroškov v povprečni bančni aktivi, je v letu 2014 znašala 1,95 %, delež stroškov v neto prihodkih (CIR, Cost Income Ratio) pa 45,52 %. Oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v skupni višini tisoč evrov in so bile nižje kot v letu Oslabitve in rezervacije v višini tisoč evrov so bile oblikovane za kreditno tveganje, oslabitve v znesku tisoč evrov se nanašajo na vrednostne papirje, razpoložljive za prodajo, dodatno oblikovane rezervacije v znesku 458 tisoč evrov pa na pravno nerešene tožbe v zvezi z denacionalizacijskim postopkom. 8.2 Finančni položaj V letu 2014 se je obseg bilančnega poslovanja v banki zmanjšal za tisoč evrov, oziroma za 5,7 %. Bilančna vsota banke je ob koncu decembra 2014 znašala tisoč evrov. SREDSTVA BANKE v tisoč evrih Krediti strankam, ki niso banke Finančna sredstva Krediti bankam, denar v blagajni in sredstva pri CB Druga sredstva Neto krediti nebančnemu sektorju so se zmanjšali za tisoč evrov oziroma za 28,1 % in so imeli z realizacijo v višini tisoč evrov v strukturi aktive 52-odstotni delež. Največje zmanjšanje je bilo realizirano v mesecu decembru, ko so bile prenesene slabe terjatve na DUTB. 22

23 Poslovno poročilo 2014 Najbolj so se zmanjšali neto krediti velikim podjetjem, in sicer za 40,6 %, vrednostno za tisoč evrov, njihov delež v vseh sredstvih banke pa se je znižal z 21 % na 13 %. Krediti SME so se znižali za 31,1 % oziroma za tisoč evrov, krediti drugim osebam pa za 36,0 % oziroma za tisoč evrov. Najmanj so se znižali krediti prebivalstvu in samostojnim podjetnikom, in sicer za 8,6 %, vrednostno za tisoč evrov. Njihov delež v strukturi aktive je z 19 % ostal nespremenjen in hkrati postal najmočnejši segment kreditnega poslovanja banke. Naložbe v finančna sredstva so konec decembra 2014 znašale tisoč evrov in so se v letu 2014 povečale skupno za 43,8 % oziroma za tisoč evrov. Banka je v letu 2014 zmanjšala naložbe v finančna sredstva, namenjena trgovanju in obstoječe naložbe v finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. Povečanje je predvsem posledica dokapitalizacije in prenosa slabih terjatev na DUTB v mesecu decembru. Iz naslova dokapitalizacije je banka prejela obveznice RS v višini tisoč evrov, ob prenosu slabih terjatev na DUTB pa je prejela obveznice DUTB s poroštvom države v višini prenosne vrednosti slabih terjatev. Krediti bankam, denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki so se zaradi visoke operativne likvidnosti in likvidnostne rezerve v letu 2014 povečali za 45,8 %, vrednostno za tisoč evrov. Povečanje je predvsem posledica dokapitalizacije banke v mesecu decembru delno z denarnimi vložki, in sicer v višini tisoč evrov. OBVEZNOSTI BANKE v tisoč evrih Obveznosti do strank, ki niso banke Kapital Obveznosti do bank in ECB Izdani VP Druge obveznosti Obveznosti do nebančnega sektorja so se zmanjšale za 1,8 %, vrednostno za tisoč evrov, njihov delež v vseh obveznostih pa se je povišal s 70 % na 73 %. V primerjavi z letom 2013 so se najbolj zmanjšali depoziti velikih podjetij, in sicer za 36,9 %, kar vrednostno predstavlja zmanjšanje za tisoč evrov. Depoziti SME so se zmanjšali za 4,6 %, vrednostno za tisoč evrov, depoziti drugih oseb pa za 0,9 % oziroma za tisoč evrov. V okviru depozitov drugih oseb več kot polovico vlog predstavljajo depoziti Ministrstva za finance, ki so konec leta 2014 znašali tisoč evrov. Depoziti prebivalstva in samostojnih podjetnikov so edini segment, ki je v letu 2014 dosegel rast, in sicer za 2,9 %, njihov delež v strukturi obveznosti pa se je povišal z 38 % na 41 %. Banka je sledila cilju zagotavljanja ustreznega razmerja med krediti in depoziti nebančnega sektorja, ki se je v letu 2014 znižalo z 0,97 na 0,72. 23

24 Poslovno poročilo 2014 Obveznosti do bank in ECB so se zmanjšale za 60,6 % in so konec decembra 2014 znašale tisoč evrov. Večina obveznosti do bank je dolgoročnih. Banka ob koncu leta 2014 ni imela obveznosti iz naslova najetih kreditov pri ECB, saj jih je v mesecu juniju v celoti odplačala. Kapital banke je konec decembra 2014 znašal tisoč evrov in se je v letu 2014 povišal za tisoč evrov. Obstoječi osnovni kapital banke v višini tisoč evrov je bil 16. decembra 2014 zmanjšan na nič evrov (0), nato je bila banka dokapitalizirana s 190 milijoni evrov. Dodatno sta na spremembo kapitala v letu 2014 negativno vplivala čista izguba v višini tisoč evrov in znižanje prevrednotovalnega popravka finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, v znesku tisoč evrov. Pozitivni vpliv je imelo povečanje kapitalskih rezerv iz naslova poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic v znesku tisoč evrov in prenos neizplačanih dividend v višini 9 tisoč evrov ter neizplačanih nagrad članom nadzornega sveta iz preteklih let v višini 34 tisoč evrov v druge rezerve iz dobička. Ker so vse kvalificirane obveznosti banke na dan dokapitalizacije prenehale, banka na dan 31. decembra 2014 ni imela več lastnih delnic. Obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev so se zmanjšale za 20,8 %, vrednostno za tisoč evrov. Sprememba je nastala predvsem zaradi zapadlosti potrdil o vlogi različnih ročnosti in izplačila obresti po izdanih obveznicah. 8.3 Analiza poslovanja po ključnih področjih Poslovanje s podjetji Poslovanje s podjetji je banka spremljala po treh segmentih, in sicer velika podjetja, SME ter druge osebe. Med druge osebe so vključeni predvsem država in druge finančne organizacije. Krediti podjetjem Kreditiranje podjetij se je v letu 2014 zmanjšalo za 35,8 % oziroma za tisoč evrov in ob koncu leta 2014 v neto vrednosti znašalo skupno tisoč evrov. Največje zmanjšanje je bilo realizirano v mesecu decembru, ko so bile prenesene slabe terjatve na DUTB. Čeprav so se vrednostno znižali krediti vsem segmentom, se je delež kreditov SME v strukturi aktive banke zmanjšal najmanj in s 15-odstotnim deležem skladno s poslovnimi usmeritvami banke postal najmočnejši segment kreditojemalcev med podjetji. Banka je v letu 2014 podjetjem odobrila za tisoč evrov novih kreditov, bruto kredite v skupni višini tisoč evrov pa je obnovila. Hkrati so zapadli bruto krediti podjetjem v skupni višini tisoč evrov, pri čemer so med zapadle kredite vključena tudi predčasna odplačila in prenos terjatev na DUTB. 24

25 Poslovno poročilo 2014 NETO KREDITI PODJETJEM v tisoč evrih Velika podjetja SME Druge osebe Banka je v letu 2014 odobrila reprogram kreditov v skupni vrednosti preko 150 milijonov evrov, in sicer predvsem iz naslova pravnomočno potrjenih prisilnih poravnav in zavez v okviru sklenjenih pogodb o finančnem prestrukturiranju (MRA, Master Restructuring Agreement). Od problematičnih dolžnikov je prejela poplačila terjatev v skupnem znesku 45 milijonov evrov. Depoziti podjetij Depoziti podjetij so se zmanjšali za 7,2 %, vrednostno za tisoč evrov in ob koncu leta 2014 dosegli tisoč evrov, njihov delež v vseh obveznostih pa je znašal 32 %. Največji delež predstavljajo depoziti drugih oseb, v njihovem okviru pa depoziti Ministrstva za finance. Med preostalimi depoziti podjetij največji delež zavzemajo depoziti SME z realizacijo v višini tisoč evrov Poslovanje s prebivalstvom in samostojnimi podjetniki Poslovanju s prebivalstvom in samostojnimi podjetniki posveča banka veliko pozornosti, zato ima v celjski regiji široko razvejano mrežo poslovnih enot in bankomatov, s katero želi svojo ponudbo približati čim več strankam. Ta segment poslovanja bo banka pospeševala tudi v prihodnje. Krediti prebivalstvu in samostojnim podjetnikom V letu 2014 so se krediti prebivalstvu znižali za 5,9 %, vrednostno za tisoč evrov in so ob koncu leta 2014 znašali tisoč evrov. Kljub znižanju je njihov delež v strukturi aktive s 17 % ostal nespremenjen in hkrati postal najmočnejši segment kreditnega poslovanja banke. Krediti samostojnim podjetnikom so se zmanjšali za 28,5 % oziroma za tisoč evrov na skupno tisoč evrov kreditov. Zmanjšanje je v veliki meri posledica preoblikovanja samostojnih podjetnikov v družbe z omejeno odgovornostjo. Banka je v letu 2014 prebivalstvu in samostojnim podjetnikom odobrila za tisoč evrov novih kreditov, bruto kredite v skupni višini tisoč evrov pa je obnovila. Hkrati so zapadli bruto krediti v skupni višini tisoč evrov, pri čemer so med zapadle kredite vključena tudi predčasna odplačila. Preko 90 % vseh bruto kreditov je bilo odobrenih prebivalstvu. 25

26 Poslovno poročilo 2014 KREDITI PREBIVALSTVU v tisoč evrih Stanovanjski krediti Potrošniški krediti Ostalo Depoziti prebivalstva in samostojnih podjetnikov Depoziti prebivalstva in samostojnih podjetnikov so segment nebančnega sektorja, ki je v letu 2014 dosegel rast, njihov delež v strukturi pasive pa se je povišal z 38 % na 41 %. Povečanje depozitov za 2,9 % kaže na to, da prebivalstvo banki kljub dolgotrajnemu procesu dokapitalizacije še vedno zaupa. Varčevanje prebivalstva se je v letu 2014 povečalo za 1,9 % na skupno tisoč evrov, depoziti samostojnih podjetnikov pa za 26,4 % na tisoč evrov. Čeprav so se v letu 2014 povečale vpogledne vloge prebivalstva za 8,2 %, vezane vloge pa so se zmanjšale za 3,3 %, varčevanje prebivalstva še vedno ostaja najmočnejši in najstabilnejši vir financiranja banke. DEPOZITI PREBIVALSTVA v tisoč evrih Vpogledne vloge Vezane vloge 26

27 Poslovno poročilo 2014 Uvedba novih storitev in posebnih ponudb Banka je z namenom pospeševanja poslovnega sodelovanja s prebivalstvom uvajala nove, komercialno zanimive produkte in izboljševala obstoječo ponudbo. Pomembnejše novosti v ponudbi so bile naslednje: - uvedba kreditiranja stanovanjskih skladov; - uvedba družinskega kredita; - uvedba kratkoročnega postopnega varčevanja; - paket»prava odločitev», namenjen novim strankam; - možnost ugodnejšega sklepanja depozitov v domači valuti preko spletne poslovalnice Klik; - uvedba posebne ponudbe rentnega varčevanja z ugodnejšo obrestno mero za nove stranke; - posebna ponudba»poletni paket«; - posebna ponudba stanovanjskih kreditov s prilagojeno obrestno mero in znižanjem stroškov odobritve kredita. Bančno zavarovalništvo Banka omogoča svojim varčevalcem tudi alternativne oblike varčevanja. Že nekaj let trži zavarovalne storitve ter s tem dopolnjuje klasične bančno-finančne posle. V okviru zavarovalnih storitev strankam nudi številne oblike zavarovanj, na podlagi izdanega dovoljenja za posredovanje zavarovalniških storitev sodeluje z zavarovalnicami: NLB Vita, Zavarovalnico Maribor, Zavarovalnico Triglav, Adriatic Slovenico in zavarovalnico Tilia. Banka svojim strankam nudi zavarovanje za primer brezposelnosti, nezgode in trajne invalidnosti, življenjsko zavarovanje, nezgodno zavarovanje, premoženjsko zavarovanje, turistično zavarovanje in zavarovanje imetnikov kartic. Sodobne tržne poti Poleg klasičnega poslovanja v poslovnih enotah, banka že vrsto let ponuja svojim strankam tudi sodobnejše tržne poti, kamor spadajo kartično in bankomatsko poslovanje, elektronsko bančništvo, telefonsko bančništvo, bančno pismo in spremljava poslovanja s pomočjo kratkih SMS sporočil. Na področju brezgotovinskega poslovanja ima banka v svoji ponudbi široko paleto kartičnih storitev. Izdaja plačilne kartice blagovnih znamk Maestro, Mastercard, Visa in Visa Electron. Ob koncu leta 2014 je imela banka izdanih kartic, največ je bilo kartic Maestro, sledile so ji kartice Mastercard. Za spodbujanje uporabe plačilnih kartic z odloženim načinom plačila je banka ob koncu leta uvedla posebno ponudbo, ki novim uporabnikom plačilnih kartic z odloženim načinom plačila omogoča prvo leto brezplačno članarino za izdajo navadne ali zlate plačilne kartice Activa/MasterCard in/ali Activa/Visa ter prvo leto brezplačno prejemanje varnostnih SMS sporočil o opravljenih transakcijah za eno ali vse plačilne kartice. Banka je konec junija 2014 mrežo POS terminalov za plačila s karticami prenesla v zunanje upravljanje. Ob koncu leta 2014 je banka v svojo kartično ponudbo dodala sklepanje pogodb za hotelske rezervacije in storitev avtomatski polog gotovine, ki stranki omogoča takojšnje razpolaganje s položenimi sredstvi na transakcijski račun (v nadaljevanju TRR). Na področju samopostrežnega poslovanja je bilo uporabnikom ob koncu leta 2014 na voljo 79 bankomatov. Banka vseskozi skrbi za varnost, širitev uporabnosti in dostopnost bankomatskega poslovanja. Uporabnikom je 24 ur dnevno, poleg storitev dviga gotovine, plačila UPN nalogov, pologov gotovine, polnjenja mobilnih računov, na voljo tudi mini izpisek z možnostjo izpisa transakcij za zadnjih 90 dni. 27

28 Poslovno poročilo 2014 Sodobna spletna poslovalnica Klik je strankam na voljo že 15 let in omogoča hitro, varno in preprosto opravljanje večine storitev, ki jih banka ponuja. Elektronsko bančništvo se nenehno prilagaja novim sodobnim tehnologijam, za varnost pa je poskrbljeno z najsodobnejšimi spletnimi tehnologijami. Uporabnikom Klika je omogočena uporaba elektronskega bančništva z mobilnim telefonom in tabličnim računalnikom, pregled prometa in podrobnosti plačilnih kartic ter poslovanje z e-računi Poslovanje z bankami Krediti bankam in vloge pri centralni banki Krediti bankam so se zaradi visoke operativne likvidnosti in likvidnostne rezerve v letu 2014 povečali za tisoč evrov in ob koncu leta znašali tisoč evrov. Povečala so se predvsem stanja na transakcijskih računih v tujini in druge kratkoročne naložbe v tuje banke. Vloge pri centralni banki so se nasprotno zmanjšale, in sicer za tisoč evrov, saj je banka operativne presežke likvidnosti zaradi izboljšanja dobičkonosnosti v večji usmerjala na medbančni trg. Obveznosti do bank in ECB Obveznosti do bank so se zmanjšale za 29,9 % in so konec decembra 2014 znašale tisoč evrov. Medbančne vire financiranja je banka pridobila pri SID banki. V letu 2014 je ob zapadlosti odplačala kredite v skupni višini 55 milijonov evrov, za neporabljen del virov pa je sklenila novo kreditno pogodbo in tako pridobila nov dolgoročni, petletni namenski vir financiranja. Banka je v juniju 2014 v celoti odplačala vse najete vire financiranja pri ECB Poslovanje s finančnimi instrumenti Naložbe v vrednostne papirje Obseg naložb v vrednostne papirje je ob koncu leta 2014 znašal tisoč evrov oziroma 28 % vseh sredstev banke in se je v primerjavi z letom 2013 povečal za 43,8 %. Banka je v decembru 2014 prejela državno pomoč, od tega polovico v obveznicah, in prenesla slabe terjatve na DUTB, v zameno pa prejela obveznice s poroštvom države. Ob koncu leta 2014 je imela banka le slab odstotek naložb v finančna sredstva, namenjena trgovanju, skupno tisoč evrov, ves preostali del v znesku tisoč evrov so predstavljale naložbe v finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. 28

29 Poslovno poročilo 2014 NALOŽBE V VREDNOSTNE PAPIRJE v tisoč evrih VP, namenjeni trgovanju VP, razpoložljivi za prodajo Banka je v letu 2014 skladno s poslovnimi usmeritvami odprodala vse naložbe v finančna sredstva, namenjena trgovanju. V tej kategoriji finančnih sredstev je izkazovala le še terjatve po izvedenih finančnih instrumentih v višini njihove poštene vrednosti. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so namenjena upravljanju likvidnostnega, valutnega in obrestnega tveganja. Naložbe v vrednostne papirje ECB»eligible«so del likvidnostne rezerve banke. Med naložbami v tej kategoriji finančnih sredstev so naložbe v lastniške vrednostne papirje znašale tisoč evrov in so predstavljale manj kot 1 odstotek vseh naložb v vrednostne papirje, razpoložljive za prodajo. Stanje naložb v delnice se je v letu 2014 zaradi prodaj in prenosa na DUTB znižalo za 66,4 %. Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so ob koncu leta 2014 znašale tisoč evrov in so se v primerjavi z letom 2013 povečale za tisoč evrov oziroma za 50,8 %. Poleg prejema dokapitalizacijskih obveznic v višini 95 milijonov evrov in obveznic DUTB v višini 125,8 milijona evrov je banka zaradi presežne likvidnosti sredstva plasirala tudi v nakup prvovrstnih vrednostnih papirjev. Izdani vrednostni papirji Obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev so se v letu 2014 zmanjšale za 20,8 % in so ob koncu leta 2014 znašale skupno tisoč evrov oziroma 6 % vseh obveznosti banke. Sestavljale so jih navadne obveznice in navadna potrdila o vlogi. Podrejene obveznosti so bile v letu 2013 prevrednotene na pošteno vrednost, decembra 2014 pa so ob dokapitalizaciji banke s strani države v celoti prenehale (Odločba Banke Slovenije o izrednih ukrepih). Banka je tako imela ob koncu leta 2014 izdane še tri emisije navadnih obveznic, dve z zapadlostjo v letu 2015, in eno z zapadlostjo v letu Obveznosti banke iz tega naslova so znašale tisoč evrov in so se v letu dni zmanjšale za 761 tisoč evrov zaradi izplačila obresti. Obveznosti iz izdanih navadnih potrdilih o vlogi so ob koncu leta 2014 znašale tisoč evrov in so se v primerjavi z letom 2013 zmanjšale za tisoč evrov. Banka je manjši del zapadlih navadnih potrdil o vlogi v letu 2014 obnovila z izdajo novih emisij v skupni višini tisoč evrov. 29

30 Poslovno poročilo Plačilni promet Banka je na področju plačilnega prometa tudi v letu 2014 sledila vsem spremembam, ki jih prinaša zakonodaja in jih narekujejo poslovne potrebe njenih komitentov. Na področju SEPA (Single Euro Payments Area - enotno območje plačil v evrih) je v tehnološkem smislu, skladno z Uredbo 260/2012, implementirala vse zahteve, kar pomeni tudi popolno uporabo standarda ISO xml pri izmenjavi podatkov med banko in komitentom. Glede na dejstvo, da imajo banke nosilno vlogo pri razvoju in procesiranju e-računov, je tudi naša banka v letu 2014 številne aktivnosti usmerila prav na to področje. V želji čim večje uporabe tega produkta je nadaljevala z aktivnim trženjem obstoječega produkta. Komitentom je pripravila tudi možnost ročnega vnosa e-računa, saj se zaveda, da nekateri komitenti nimajo svojih lastnih rešitev oziroma možnosti izdaje e-računov. Kljub pestri ponudbi in konkurenčnim cenam, ki jih ponujajo nekatere druge slovenske banke, je banka v letu 2014 povečala število odprtih TRR za slabih 500 računov glede na leto Ob koncu leta je bilo v banki odprtih transakcijskih računov, kar predstavlja 5,7 % delež v slovenskem merilu. Za svoje komitente je banka v letu 2014 preko transakcijskih računov opravila 12,5 milijonov plačilnih transakcij v skupnem znesku milijonov evrov. Kljub nekoliko nižjemu deležu banke (3,44 %) v skupnem številu odlivnih transakcij v Sloveniji, v primerjavi z letom 2013 (3,47 %), se je povečal obseg plačilnega prometa za 3 %. 8.4 Prevzemanje in upravljanje bančnih tveganj Banka je pri svojem poslovanju izpostavljena različnim tveganjem, zato je razvila številne postopke in metode za njihovo upravljanje. Kakovostno ocenjevanje vseh vrst tveganj ter pravočasno odzivanje in zmanjševanje izpostavljenosti tveganjem so med pomembnejšimi dejavniki za doseganje strateških ciljev banke. Banka ima izdelano strategijo prevzemanja in upravljanja s tveganji in devet politik, v katerih so podrobno opisani postopki ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj. Strategija in politike prevzemanja in upravljanja s tveganji se letno posodabljajo, pri tem se upoštevajo razmere v okolju in pri poslovanju banke ter novo pridobljene izkušnje in znanja na področju upravljanja s tveganji. Ne glede na predhodno navedena tveganja banka zagotavlja, da je sposobna upravljati tudi z vsemi drugimi pomembnimi tveganji, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja. V primeru pojava novih tveganj se taka tveganja vključi v vse aktivnosti upravljanja s tveganji. Banka je najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju, sledijo tveganje dobičkonosnosti, strateško, likvidnostno, operativno tveganje, tveganje ugleda, obrestno in kapitalsko tveganje ter tržna tveganja. Banka je vzpostavila in uresničuje Politiko prejemkov v Banki Celje d.d., Politiko za oceno primernosti nosilcev ključnih funkcij v Banki Celje d.d. in Politiko ocenjevanja primernosti članov organov vodenja in nadzora v Banki Celje d.d. 30

31 Poslovno poročilo 2014 S 1. januarjem 2014 je pričela veljati nova kapitalska ureditev kot posledica zahtev Basla III. Vsebina nove kapitalske ureditve je v evropski bančni prostor prenesena v obliki dveh dokumentov: - Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (v nadaljevanju Uredba CRR - Capital Requirements Regulation); - Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (v nadaljevanju Direktiva CRD IV - Capital Requirements Directive IV). Nova kapitalska ureditev Basel III, ki je bila v bančni prostor prenesena v obliki zgoraj omenjene direktive in uredbe, je bila v poslovanje banke implementirana 1. januarja Vse aktivnosti za implementacijo določil nove zakonodaje se v banki izvajajo v okviru Projektne skupine Basel III, katere cilj je zadostiti zakonskim zahtevam glede poročanja regulatorju ter izboljšati spremljavo tveganj kot podlago za nadaljnji proces odločanja. Nova zakonodaja najbolj posega na področje upravljanja s kapitalskim in likvidnostnim tveganjem, pomembne pa so tudi spremembe na področju upravljanja s kreditnim tveganjem. V nadaljevanju so opredeljena posamezna bančna tveganja. Kreditno tveganje Kreditno tveganje predstavlja tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke in spada med najpomembnejša bančna tveganja. Cilj prevzemanja in upravljanja s kreditnim tveganjem je, da banka skrbi za sprotno upravljanje in ocenjevanje tveganosti dolžnikov oziroma naložb in kreditnega portfelja. Banka čim bolj natančno izmeri tveganost dolžnika pred odobritvijo kredita in nato ves čas kreditnega razmerja meri velikost izpostavljenosti kreditnemu tveganju. Banka usmerja naložbe k dolžnikom z dobro bonitetno oceno ter k manj tveganim dejavnostim in regijam. Tveganost naložb vgradi v obrestno mero in poskrbi za čim boljše zavarovanje terjatev. Koncentracijo portfelja omejuje z vzpostavljenimi limiti do dolžnikov oziroma skupin povezanih oseb in limiti za celotni kreditni portfelj (po sektorjih, regijah, poslih, dejavnostih). Večji del poslov izvaja na območju RS, v drugih državah EU izvaja predvsem zakladniške posle na trgih JV Evrope pa znižuje izpostavljenost. Banka ima vzpostavljen sistem zgodnjega odkrivanja povečanega kreditnega tveganja ter svoje aktivnosti intenzivno usmerja v izterjavo neporavnanih terjatev. K restrukturiranju finančnih sredstev pristopi tam, kjer ima podjetje vzdržni model in zadostni denarni tok za odplačilo kreditov pod novimi restrukturiranimi pogoji. Ob nepristranskih dokazih o povečanem kreditnem tveganju banka oceni izgube iz kreditnega tveganja ter oblikuje oslabitve in rezervacije v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP) ter nato sproti preverja njihovo ustreznost. Banka izračunava kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu. Na tri mesece izračunava tudi interno oceno kapitalskih potreb za pokrivanje nepričakovanih izgub iz naslova kreditnega tveganja. Banka interno oceno kapitalskih potreb presoja tudi z vidika zunanjih dejavnikov in izvaja stresne teste ter meri vpliv izrednih, a verjetnih dogodkov, na dohodek in finančni položaj banke. V letu 2014 je prenos terjatev na DUTB vplival na znižanje izpostavljenosti kreditnemu tveganju. Pomembno so se znižali nedonosni krediti in krediti v dejavnostih z višjo stopnjo tveganja (gradbeništvo, finančno posredništvo, strokovne, znanstvene in poslovne dejavnosti). Delež dolžnikov razvrščenih v bonitetni skupini A in B (investicijsko sprejemljivi skupini) se je povečal na 67,20 % (2013: 57,12 %), v bonitetni skupini C (podstandardna bonitetna skupina) se je znižal na 10,97 % (2013: 11,39 %), v bonitetni skupini D in E (neplačniki oz. nedonosni krediti) pa se je znižal 31

32 Poslovno poročilo 2014 na 21,83 % (2013: 31,49 %). Banka je v letu 2014 oblikovala dodatne oslabitve in rezervacije za pokrivanje izgub iz kreditnega tveganja v višini tisoč evrov (2013: tisoč evrov). Na oblikovanje oslabitev v letu 2014 so imeli vpliv novi insolvenčni postopki in postopki preventivnih prestrukturiranj podjetij, znižanje poštene vrednosti zavarovanj, dolgotrajni postopki izterjave, nadaljnji negativni dogodki pri dolžnikih, do katerih je banka restrukturirala terjatve. Nova kapitalska ureditev (Uredba CRR in Direktiva CRD IV) je uvedla na področju upravljanja s kreditnim tveganjem spremembe izračuna kapitalskih zahtev za kreditno tveganje, s ciljem omejiti naložbe v izpostavljenosti z višjo stopnjo tveganja ter jih usmeriti v bančništvo na drobno, predvsem v majhna in srednja podjetja, kjer je uvedena dodatna spodbuda znižanja kapitalskih zahtev. Uvedla je enotno opredelitev neplačila in standarde spremljanja neplačanih izpostavljenosti. Poenotili so tudi opredelitev restrukturiranih izpostavljenosti in postavili zahteve glede njihovega spremljanja po izvedbi restrukturiranja. S tem želijo doseči transparentnejše poslovanje bank ter večjo primerljivost med bankami. V letu 2015 ostaja kreditno tveganje med pomembnejšimi tveganji v banki, zato bo banka nadalje skrbno spremljala izpostavljenost kreditnemu tveganju in izvajala ukrepe za zmanjšanje izgub. Ciljni trg ostaja Slovenija, zato bo nadalje zniževala izpostavljenost do podjetij iz tujine, ohranjala pa bo poslovanje s tujimi bankami z manj tveganih trgov. Tržna tveganja Tržna tveganja so tveganja izgub zaradi sprememb obrestnih mer, deviznih tečajev in tržnih cen finančnih instrumentov. Med tržnimi tveganji izstopa pozicijsko tveganje pri lastniških in dolžniških finančnih instrumentih. Izpostavljenost valutnemu tveganju je nizka. Banka je na področju trgovanja s finančnimi instrumenti usmerjena pretežno na območje EU (posli z vrednostnimi papirji držav in prvovrstnih bank z namenom zagotavljanja primerne likvidnostne rezerve). Področje investiranja v finančne instrumente je v banki opredeljeno s podrobno razdeljenimi limiti na več nivojih (po izdajateljih, vrstah poslov, regijah itd.), ki jih banka sproti prilagaja razmeram na finančnih trgih in poslovni strategiji. Poleg tega ima banka sprejete tudi limite največje dovoljene izgube. Banka sklepa posle z valutnimi in obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Osnovna usmeritev na področju trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti je sklepanje poslov za varovanje lastnih postavk in za stranke, pri čemer se ti posli varujejo z nasprotnimi posli, ki se sklepajo s prvovrstnimi bankami, izpostavljenost tržnim tveganjem je zato iz naslova teh instrumentov nizka. Na področju valutnega tveganja banka vodi politiko izravnane valutne pozicije po posameznih tujih valutah. Uravnavanje valutne odprtosti v banki poteka preko promptnih poslov in poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti na tujo valuto v okviru limitov. Limiti so nizki in namenjeni uravnavanju valutne odprtosti pri rednem poslovanju in niso namenjeni špekulativnim poslom. Banka izračunava kapitalske zahteve za tržna tveganja po standardiziranem pristopu. Banka bo v letu 2015 kupovala finančne instrumente zgolj z namenom uravnavanja obrestnega in likvidnostnega tveganja. Obrestno tveganje Tveganje spremembe obrestne mere se nanaša na izpostavljenost finančnega stanja banke gibanju obrestnih mer predvsem zaradi neujemanja zapadlosti naložb in virov sredstev banke oziroma neujemanja vrste obrestne mere ali obdobja, v katerem se obrestna mera ponovno določi. Izpostavljenost obrestnemu tveganju tako vpliva na višino neto obrestnih prihodkov banke in tudi na ekonomsko vrednost njenega kapitala. 32

33 Poslovno poročilo 2014 Banka za znižanje višine obrestnega tveganja uporablja klasične bilančne posle in posle z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ki niso namenjeni špekulativnemu trgovanju, ampak so namenjeni varovanju posameznega posla. Skladno z MSRP banka sklenjene obrestne izvedene finančne instrumente vrednoti po pošteni vrednosti, kar lahko predstavlja pomemben vpliv na izkaz poslovnega izida. Banka je zato uvedla računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji (hedge accounting), s čimer dosega manjšo nestanovitnost poslovnega izida iz naslova sprememb poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, katerih namen je varovanje tveganja. Banka vsake tri mesece oceni interno kapitalsko potrebo za pokrivanje nepričakovanih izgub iz naslova obrestnega tveganja v bančni knjigi v skladu s sprejeto metodologijo. Banka bo v letu 2015 nadalje zapirala obrestne razmike z bilančnimi instrumenti in s sklepanjem obrestnih izvedenih finančnih instrumentov, pri čemer bo zmanjševala vpliv na izkaz poslovnega izida z uporabo računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji. Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje je tveganje, ki vključuje tveganje zagotavljanja virov likvidnosti. To nastopi, kadar banka ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma je primorana pridobivati vire likvidnosti s pomembno višjimi stroški. Sem sodi še tržno likvidnostno tveganje, ki nastopi, kadar finančnih instrumentov ni mogoče odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomembnega vpliva na tržno ceno. S časovnega vidika ločimo upravljanje operativne likvidnosti in upravljanje strukturne likvidnosti. Banka skrbi za učinkovito upravljanje operativne in strukturne likvidnosti, ki predstavlja upravljanje denarnih tokov za izbrani časovni interval ob upoštevanju likvidnosti razpoložljivih sredstev in stabilnosti virov likvidnosti. Upravljanje denarnih tokov operativne in strukturne likvidnosti temelji na simulacijah zapadlosti virov likvidnosti in dospelosti sredstev ob upoštevanju takojšnje unovčitve sredstev. Na področju operativne likvidnosti banka razpolaga z zadostno višino likvidnostnih rezerv, ki banki omogoča poravnavanje zapadlih obveznosti v krajšem časovnem obdobju, ko običajni viri likvidnosti niso razpoložljivi oziroma ne zagotavljajo zadostne višine likvidnosti. Na področju strukturne likvidnosti banka skladno s Sklepom o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnosti bank in hranilnic banka zagotavlja ustrezen količnik likvidnosti, s katerim se ustvarja potrebna rezerva v obliki presežka strukturne likvidnosti. Skladno s Sklepom o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, banka kvartalno izvaja scenarije izjemnih likvidnostnih razmer. Na osnovi rezultatov stresnih scenarijev ima banka opredeljene ciljne kazalnike in limite obvladovanja likvidnostnega tveganja. S stresnimi scenariji banka določi strukturo in minimalno višino likvidnostne rezerve ter opredeli krizni načrt za ravnanje banke že v času prvih znakov likvidnostne krize. Z limitnim sistemom banka zasleduje tudi cilj čim večje razpršenosti virov. Z razpršenostjo virov likvidnosti s poudarkom na dolgoročnih virih likvidnosti, banka sledi cilju optimalne likvidnostne vrzeli, kot razlike med sredstvi in viri likvidnosti v določenem časovnem intervalu. V letu 2014 je banka upravljala z likvidnostnim tveganjem v skladu s sprejeto politiko, vendar v spremenjenih okoliščinah dostopa do likvidnih sredstev. Banka ni imela težav z operativno likvidnostjo, saj je z zagotavljanjem ustrezne višine likvidnostne rezerve (visoko likvidna sredstva, ki so hkrati tudi primerna za zavarovanje obveznosti pri ECB in na medbančnem repo trgu) uravnavala potrebno raven operativne likvidnosti. 33

34 Poslovno poročilo 2014 Več aktivnosti je namenila zagotavljanju ustrezne razpršenosti virov likvidnosti, s katero je sledila cilju optimalne strukture virov likvidnosti s poudarkom na stabilnih virih likvidnosti. Ob tem je sledila cilju zagotavljanja ustreznega razmerja med krediti nebančnega sektorja in depoziti nebančnega sektorja. Uredba o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja na področju likvidnostnega tveganja uvaja naslednje novosti: izpolnjevanje količnika likvidnostnega kritja (LCR, Liquidity Coverage Ratio), količnika neto stabilnega financiranja (NSFR, Net Stable Funding Ratio) in dodatne metrike za spremljanje likvidnosti. Banka je v letu 2014 poročala nabor postavk za LCR in NSFR, medtem ko se poročanje likvidnostnih metrik uvaja tekom leta Operativno tveganje Operativno tveganje predstavlja tveganje izgub kot posledice neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi ali delovanja sistemov oziroma zaradi zunanjih dejavnikov. Hitri razvoj in značilnosti finančnega sistema zahtevajo vzpostavljanje trdnega in zanesljivega sistema prevzemanja in upravljanja z operativnim tveganjem. Pri opredelitvi načina prevzemanja in upravljanja z operativnim tveganjem banka upošteva svojo velikost in razvitost ter naravo in kompleksnost poslovnih dejavnosti. Banka je izdelala celovito sliko svoje potencialne izpostavljenosti na tem področju po poslovnih procesih, ki temelji na prikazu izpostavljenosti po kategorijah operativnega tveganja, pogostosti nastanka, učinkih tveganja ter kontrolnega okolja. Banka ima izdelan katalog operativnih tveganj, ki jih je identificirala ter matriko povezav organizacijskih enot. Banka izračunava kapitalsko zahtevo za operativno tveganje po enostavnem pristopu. Vsake tri mesece ocenjuje tudi interno oceno kapitalskih potreb za pokrivanje nepričakovanih izgub iz naslova operativnega tveganja v skladu s sprejeto metodologijo. Neprekinjeno poslovanje banke ureja pravilnik, ki določa postopke, aktivnosti ter procese delovanja in organiziranja ob nastanku kriznih razmer, ki so del operativnih tveganj. Namen načrtov neprekinjenega poslovanja je zagotoviti varnost zaposlenih in komitentov ter ob nastanku kriznih razmer vzpostaviti nemoteno delovanje ključnih poslovnih procesov v najkrajšem možnem času na primarni ali sekundarni lokaciji. Za poslovne procese v banki so izdelani načrti izvajanja procesa ob nedelovanju informacijske podpore. Cilj organiziranega delovanja je zmanjšanje poslovne in finančne škode, ki bi nastala ob opustitvi aktivnosti in postopkov, opredeljenih v načrtih neprekinjenega poslovanja v banki in okrevalnem načrtu izvajanja aktivnosti za obnovitev procesov. Kapital in kapitalska ustreznost Banka mora pri svojem poslovanju vedno razpolagati z ustrezno višino kapitala, odvisno od obsega in vrste storitev, ki jih banka opravlja, ter od njene strategije. Ustrezna kapitalska osnova predstavlja varnostno rezervo za različne vrste tveganj, ki jim je banka izpostavljena pri svojem poslovanju. Kapital vsake banke mora za potrebe pokrivanja nepričakovanih izgub vedno dosegati najmanj znesek, ki je enak vsoti kapitalskih zahtev za kreditno, tržna in operativno tveganje, kapitalska ustreznost, ki predstavlja razmerje med kapitalom in vsoto tveganju prilagojenih postavk, pa mora vedno znašati najmanj 8 %. Upravljanje kapitala in kapitalske ustreznosti banke temelji na sprejeti strategiji in politiki prevzemanja in upravljanja s kapitalskim tveganjem ter poslovnih načrtih, ki se izražajo v potrebah po zadostni višini regulatornega kapitala. Z namenom ocenjevanja sposobnosti prevzemanja tveganj banka izdeluje projekcije gibanja kapitala in kapitalskih zahtev ter projekcije interne ocene kapitala in kapitalskih potreb za obdobje petih let v skladu z načrtom prestrukturiranja banke. 34

35 Poslovno poročilo 2014 Banka skrbi za zmanjšanje naložb z večjo porabo kapitala (na področju kapitalskih zahtev za kreditno in tržna tveganja), kapitalske zahteve za kreditno tveganje znižuje tudi z vključevanjem nepremičnin (stanovanjskih in poslovnih) v izračun tveganju prilagojene izpostavljenosti. Banka je v letu 2014 nadaljevala z aktivnostmi za zmanjšanje kapitalskega tveganja in bila konec leta uspešno dokapitalizirana s strani države. S povečanjem osnovnega kapitala je zagotovljena dolgoročna kapitalska ustreznost banke. Količnik kapitalske ustreznosti po dokapitalizaciji banke na dan 31. decembra 2014 znaša 18,22 %. Podrobnosti so predstavljene v točki 5.4 Računovodskega poročila. Vsake tri mesece izračunava banka tudi interno oceno kapitalskih potreb za pokrivanje nepričakovanih izgub iz naslova kapitalskega tveganja v skladu s sprejeto metodologijo. Tveganje dobičkonosnosti Tveganje dobičkonosnosti se nanaša na neustrezno sestavo ali na nezmožnost banke, da zagotavlja zadostno in stalno raven dobičkonosnosti. Metodologija ugotavljanja tveganja dobičkonosnosti temelji na ugotavljanju ustreznosti strukture izkaza finančnega položaja, postavk izkaza poslovnega izida, obrestne marže, stroškovne učinkovitosti, donosnosti novih poslov ter donosnosti sredstev in kapitala. Zato se v banki mesečno izdelujejo kvantitativne in kvalitativne analize izkaza finančnega položaja, izkaza poslovnega izida, izkaza vseobsegajočega donosa in denarnega toka, ugotovitve pa se upoštevajo pri poslovnih odločitvah. V skladu s profilom tveganja banke se tveganje dobičkonosnosti uvršča med višje ocenjena tveganja, za katere se izračunavajo kapitalske potrebe v skladu s predpisano metodologijo. Strateško tveganje Cilj upravljanja s strateškim tveganjem v banki je zmanjšanje tveganja izgube zaradi nepravilnih poslovnih odločitev, neustreznega izvajanja sprejetih odločitev ali premajhne odzivnosti na spremembe poslovnega okolja. Banka ima skladno s sprejeto zavezo o združitvi z Abanko izdelane strateške usmeritve samo za leto 2015, za nadaljnja štiri leta pa je izdelana strategija za združeno banko. Uresničevanje strateških usmeritev bo banka redno spremljala s ciljem sprejemanja pravilnih poslovnih odločitev in pravočasnega prepoznavanja povečanega tveganja. Strateške usmeritve se izvajajo na vseh nivojih banke in so ustrezno podprte z vsemi potrebnimi izračuni ter kadrovskimi in tehnološkimi zmožnostmi. Tveganje ugleda Tveganje ugleda je tveganje nastanka izgube zaradi negativne podobe, ki jo imajo o banki njeni komitenti, poslovni partnerji, lastniki in investitorji ali nadzorniki. Da bi bil ugled banke, kot ga dojema zainteresirana javnost, kar najbolj primeren za doseganje poslovnih ciljev banke, je upravljanje z ugledom strateška naloga banke kot celote in ne le njenega posameznega dela. Največja pozornost je namenjena delu s komitenti ter stikom z nadzornimi institucijami, potencialnimi investitorji in ostalimi javnostmi. Banka obvladuje tveganje ugleda tako, da zagotavlja varno, kvalitetno in stabilno poslovanje, uprava in nadzorni svet ravnata v skladu s profesionalno skrbnostjo in najvišjimi etičnimi standardi korporativnega upravljanja. Banka zagotavlja transparentnost poslovanja, izvaja monitoring medijske podobe, sistematično komunicira z različnimi javnostmi, skrbno upravlja z zaposlenimi, je 35

36 Poslovno poročilo 2014 družbeno odgovorna. Posebno pozornost banka namenja komunikaciji s komitenti, poslovnimi partnerji, lastniki, investitorji in ostalimi zainteresiranimi javnostmi. Proces ICAAP Banka ima vzpostavljen proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (v nadaljevanju ICAAP, Internal Capital Adequacy Assessment Process), ki: - temelji na ugotavljanju, merjenju oziroma ocenjevanju tveganj, oblikovanju zbirne ocene tveganj ter spremljanju pomembnih tveganj; - omogoča zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala v razmerju do profila tveganosti banke; - je ustrezno vključen v sistem upravljanja (pri sprejemanju poslovnih odločitev, na področju upravljanja s tveganji idr.). Banka za potrebe ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala izračunava interne ocene kapitalskih potreb pri tistih tveganjih, ki jih skozi profil tveganja oceni kot pomembna ali v postopkih ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj ugotovi, da lahko pomembno vplivajo na poslovanje banke in mora zanje zagotavljati ustrezno višino kapitala. Banka izračunava interno oceno kapitala in kapitalskih potreb vsake tri mesece. Izračun, ki ga obravnava Odbor za tveganje, nato posreduje v obravnavo in potrditev na Odbor za upravljanje z bilanco banke (v nadaljevanju ALCO, Assets and Liabilities Committee). Banka je ponovno ocenila višino izpostavljenosti pomembnejših poslovnih aktivnosti do posameznih tveganj ter kakovost kontrolnega okolja, izračunala profil tveganja banke in izdelala matriko tveganj. Na podlagi profila tveganja, izdelanega decembra 2014, je banka najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju, sledijo tveganje dobičkonosnosti, strateško, likvidnostno, operativno tveganje, tveganje ugleda, obrestno in kapitalsko tveganje ter tržna tveganja. Trend padanja profila tveganja se je v letu 2014 zaustavil, vendar izračunan profil tveganja še vedno odstopa od želenega profila tveganja banke, opredeljenega v Strategiji prevzemanja in upravljanja s tveganji. Kljub pozitivnim trendom v gospodarstvu, je v prihodnjem letu planirana združitev z Abanko Vipa d.d., kar s seboj prinaša določene negotovosti in tveganja. 8.5 Notranja organizacija in upravljanje s kadri Banka v vsem obdobju poslovanja skrbi za svoj nadaljnji razvoj, ki ji ga omogočajo vlaganja v učinkovito informacijsko podporo, poslovno mrežo in kadrovski potencial. Notranja organizacija Organizacijska struktura Banka je organizirana kot celovit organizacijski sistem. Oblikovani so štirje glavni odločitveni nivoji, in sicer uprava banke, dva izvršna direktorja, direktorji sektorjev in vodje služb ter vodje poslovnih enot in oddelkov. Z dobro razvito poslovno mrežo je prisotna v vseh večjih krajih celjske regije, v Ljubljani, kot finančnem središču Slovenije, ter v Mariboru in Kopru. Poslovne enote ima odprte samo na območju Slovenije. Ob koncu leta 2014 je v okviru devetih poslovnih enot delovalo 8 poslovalnic in 20 agencij za fizične osebe ter 5 poslovalnic za pravne osebe (mikro, SME) in samostojne podjetnike. Organizacijske spremembe V letu 2014 so organizacijske spremembe sledile predvsem načrtu prestrukturiranja, ki je bil posredovan Evropski komisiji. Z namenom razbremenitve poslovne mreže je bil oblikovan ločen oddelek neposredne podpore komercialnim poslom. Oblikovan je bil tudi samostojni oddelek podpore trženju, razvoja produktov in storitev, ki je prevzel razvojne in trženjske naloge na področju 36

37 Poslovno poročilo 2014 komerciale. Na ta način lahko enote poslovne mreže opravljajo izključno komercialno funkcijo. S ciljem zmanjšanja vodstvenih nivojev in večje usmerjenosti v komercialno področje sta bili reorganizirani tudi Glavna podružnica Ljubljana in Poslovna enota Maribor. Izvajanje storitev telefonske centrale je bilo preneseno v zunanje upravljanje. Sistemizacija delovnih mest Za zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja poslovnih procesov so bila v poslovni mreži poenotena delovna mesta z namenom oblikovanja univerzalnega delovnega mesta osebnega bančnega svetovalca. Pogoj za razporeditev zaposlenih na novo delovno mesto je bil uspešno opravljen interni preizkus znanja, ki ga je opravilo 27 zaposlenih od 45 potencialnih kandidatov. Proces upravljanja z dokumentacijo Banka je v letu 2014 pristopila tudi k elektronskemu upravljanju z dokumentacijo. V prvi fazi so se izvajale aktivnosti na področju uvedbe novega načina likvidacije faktur in sprejemanja sodne pošte in izvršb v elektronski obliki. Oba procesa sta bila implementirana v mesecu februarju Upravljanje z nepremičninami Banka zaradi prenehanja poslovanja nekaterih poslovnih enot v preteklih letih prazne poslovne prostore prodaja. V decembru 2014 je prodala poslovne prostore v Preboldu. Za vse poslovne prostore, ki jih daje v najem ali so predmet prodaje, je pridobila energetske izkaznice. Do konca leta 2014 so bile energetske izkaznice nameščene tudi na večino ostalih nepremičnin v lasti banke, manjši del bo nameščen najkasneje do konca marca Upravljanje s kadri Gibanje števila zaposlenih Kadrovska politika se je v letu 2014 prilagajala poslovnim razmeram. Število zaposlenih se je postopoma zmanjševalo, v primerjavi z letom 2013 za 6,4 %. Na dan 31. decembra 2014 je bilo v banki zaposlenih 468 delavcev, povprečno je imelo v letu 2014 v banki delo 497 delavcev. Delovno razmerje je v letu 2014 prenehalo 33 delavcem, od tega 29 za nedoločen čas in 4 za določen čas. Na novo je bil zaposlen 1 delavec za določen čas. Razlogi prenehanja delovnega razmerja delavcev so bili v večini primerov poslovne narave. Stopnja fluktuacije je v letu 2014 znašala 6,25 % in je bila za 1,53 odstotne točke višja kot v letu Struktura zaposlenih po starosti in spolu Povprečna starost zaposlenih je znašala 46,6 let in se je zvišala v primerjavi z letom 2013, ko je znašala 46,0 let. Prevladovala je starostna skupina med 51 in 55 letom. Visoka povprečna starost zaposlenih je na eni strani posledica dejstva, da ima banka dolgoletno tradicijo in na drugi strani posledica restriktivne kadrovske politike v zadnjih letih. Povprečna delovna doba zaposlenih v banki je znašala 21,4 let, povprečna skupna delovna doba pa 24,5 let. V strukturi zaposlenih po spolu imajo ženske prevladujoč delež in so v letu 2014 v strukturi zaposlenih predstavljale 78 %. V zadnjih nekaj letih se struktura po spolu bistveno ne spreminja. Izobrazbena struktura zaposlenih Banka namenja veliko pozornost znanju in izobrazbi, kar potrjuje podatek, da ima 4,9 % zaposlenih zaključen podiplomski študij in 60,7 % višjo, visoko strokovno oziroma univerzitetno izobrazbo. Izboljšanje izobrazbene strukture banka podpira z delnim financiranjem študija ter z možnostjo razporejanja sodelavcev po zaključenem študiju na delovna mesta, ki jim omogočajo osebnostni in strokovni razvoj. V primerjavi z letom 2013 se je delež visokošolske izobrazbe povečal za 2,8 %. 37

38 Poslovno poročilo 2014 Zaposleni z omejeno delovno zmožnostjo Delež zaposlenih z omejeno delovno zmožnostjo (invalidov II. in III. kategorije) predstavlja 2,1 % in se je v primerjavi z letom 2013 znižal za 1,3 odstotne točke, predvsem zaradi prenehanja delovnega razmerja delavcev invalidov. Dve tretjini sodelavcev z omejeno delovno zmožnostjo je zaposlenih v poslovni mreži. Sredstva iz naslova oprostitve in ugodnosti pri plačevanju prispevkov zaradi zaposlovanja invalidov banka porablja za delno kritje stroškov plač invalidov. Spremljanje, razvoj in napredovanje zaposlenih V letu 2014 so bili opravljeni letni razvojni razgovori, ki so osnova za oceno razvojnega potenciala posameznika, opredelitev ključnih kadrov ter za izdelavo načrta izobraževanja, tako za posameznike, kot skupine zaposlenih. Na osnovi ocene letne delovne uspešnosti je napredovalo približno 2 % zaposlenih (vertikalno in horizontalno napredovanje). S ciljem ugotavljanja kariernega potenciala zaposlenih je bilo izvedeno testiranje z namenom oblikovanja kadrovske baze za razporejanje zaposlenih na ustrezna delovna mesta. V testiranje je bilo vključenih 10 % sodelavcev. Na osnovi podatka o ugotovljenem kadrovskem potencialu in oceni preteklega dela je napredovalo približno 1 % zaposlenih, del zaposlenih pa je bil razporejen na druga delovna mesta. V okviru notranjega upravljanja in v skladu z zahtevami smernic EBA (European Banking Authority Evropski bančni organ) sta bili v preteklem letu sprejeti politiki za ocenjevanje primernosti članov organov vodenja in nadzora ter nosilcev ključnih funkcij. Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih V letu 2014 so se zaposleni udeležili 147 internih in eksternih izobraževalnih akcij. Banka je bistveno bolj spodbujala izvajanje internega izobraževanja oziroma prenos znanja (tailor-made) med zaposlenimi, saj se je na ta način v izobraževanje lahko vključilo večje število zaposlenih. Izobraževanje je zajemalo produktna znanja, poznavanje aplikacij, zakonodajno področje, finančno področje, kakor tudi praktična znanja. Motivacija in nagrajevanje V internih aktih banke je med drugim zapisana tudi politika nagrajevanja. Plačni sistem vključuje fiksni in variabilni del plače. Variabilni del plače je namenjen nagrajevanju zaposlenih z nadpovprečnimi delovnimi rezultati. Nagrajevanje se izvaja mesečno na osnovi ocenjevanja sodelavcev po kriterijih in merilih, določenih v internem aktu (kvaliteta, količina, gospodarnost, inovativnost, prizadevnost pri delu). Banka nagrajuje najboljše komercialiste, zaposlene na področju poslovanja s prebivalstvom skladno z modelom, ki je prilagojen tako poslovanju banke, kot uspešnosti posameznika. Nagrajevanje se izvaja kvartalno, v letu 2014 je nagrado prejelo povprečno po 16 zaposlenih. Nagrajuje se tudi vodenje in sodelovanje v projektih ter delovnih skupinah. Študentsko in agencijsko delo Preko zaposlitvene agencije je bilo zaposlenih povprečno 5 delavcev, vsi na področju poslovne mreže. Delo preko študentskega servisa je v povprečju opravljalo 7 študentov, pretežno na področju tajniških in drugih operativnih del. Certifikat»Družini prijazno podjetje«banka je ponosna na dejstvo, da je imetnik certifikata»družini prijazno podjetje«. Zato veliko pozornosti posveča družinam in usklajevanju službenega in družinskega življenja zaposlenih. Med 15 ukrepi, ki jih je sprejela, posebej izpostavlja otroški časovni bonus, novoletno obdarovanje otrok in obdaritev novorojenca. 38

39 Poslovno poročilo 2014 Skrb za zaposlene Banka načrtno spremlja zdravstveno stanje zaposlenih, kar je tudi zakonska obveza. V letu 2014 je obdobni zdravniški pregled opravilo več kot 40 % zaposlenih. V preteklem letu so bila pripravljena navodila in kriteriji za dodeljevanje solidarnostne pomoči zaposlenim, solidarnostno pomoč je bila dodeljena 4 zaposlenim. V mesecu oktobru 2014 je bila podpisana tudi hišna kolektivno pogodba. 8.6 Informacijska podpora Temeljni cilj področja informatike je zagotavljanje nemotenega delovanja informacijske podpore. Hkrati so bile aktivnosti usmerjene tudi v programiranje posameznih novih rešitev, v sodelovanje pri nekaterih večjih projektih ter v izvajanje nadgradenj in prilagoditev obstoječe komunikacijske strojne in programske opreme. Delo na projektnih nalogah Delo na projektu optimizacije procesov kartičnega poslovanja je bilo v januarju 2015 zaključeno, nadaljnji razvoj se bo izvajal linijsko. Obsežna dela so se izvajala na področju zagotovitve COREP in FINREP poročanja po metodologiji EBA-DPM (European Banking Authority Data Point Model). Nova poročila so se že uspešno poročala. Skladno z zahtevo Banke Slovenije je bila izdelana nova aplikacija za poročanje o tokovih likvidnosti. Tudi to poročanje uspešno teče že od 1. aprila Izdelana je bila rešitev za natančnejšo evidenco nepremičnin, vključno z njihovim prevrednotenjem. Gre za etapni razvoj s sprotnim testiranjem, predvidena je rešitev za interaktivni vnos podatkov. V podatkovnem skladišču je bila posledično potrebna popolna prenovitev modula za določanje zavarovanj. Zaradi interesa po vključevanju večjega števila izdajateljev e-računov je bila v letu 2014 nadgrajena podpora za sprejem e-računov preko več kanalov. Prenos poslov v zunanje izvajanje V letu 2014 je bilo v sklopu racionalizacije poslovanja, izvajanje tiskanja in kuvertiranja preneseno v zunanje izvajanje. V ta namen je bila izdelana podpora za pripravo in izmenjavo dokumentov. Projekt je bil sredi leta v celoti zaključen. K zunanjemu partnerju je bilo preneseno tudi upravljanje s POS terminali. Aktivnosti za zmanjšanje IT tveganja Za zmanjševanje IT (Information Technology) tveganja se redno mesečno poroča o uspehu namestitev varnostnih popravkov na bančni opremi, redno tedensko pa se izvaja poročanje o motnjah v delovanju ključnih računalniških in komunikacijskih sistemov z napovedjo planiranih posegov. Banka je nadaljevala tudi z uvajanjem nadzornega sistema, ki med drugim zagotavlja neposredno obveščanje skrbnikov v primeru nepravilnega delovanja ali pojava preobremenitev nadziranih sistemov. 39

40 Poslovno poročilo Trajnostni razvoj in družbena odgovornost Trdni temelji uspešnega bančnega poslovanja, ki jih je banka postavila pred skoraj poldrugim stoletjem, utrjujejo odlično sodelovanje banke s partnerji in okoljem, v katerem se nahaja. V časih, ko svet zaznamujejo hitre spremembe, je strateško usmerjena komunikacija ključna za uspešno delovanje na trgu, zato uprava banke skrbi za proaktivno in transparentno komuniciranje z vsemi zainteresiranimi javnostmi, vzpostavljene pa ima tudi vse mehanizme obvladovanja tveganj. Premišljene, a hitre odločitve vodilnih, strokovnih in motiviranih sodelavcev omogočajo, da banka zadovolji vsa pričakovanja. Prilagaja se tržnim razmeram ter različnim potrebam posameznikov in gospodarskih družb. Zanesljiv bančni servis z razvejano mrežo poslovalnic in sodobnimi bančnimi potmi zagotavlja ponudbo storitev, ki jih stranke pričakujejo. Vpetost v ožje in širše okolje je pomembno za uspešno poslovanje, kvalitativni razvoj in napredek banke, zato se aktivno in odgovorno vključuje v družbeno okolje. V skladu z vizijo in strategijo vlaga v okolje, v katerem deluje. S pokroviteljskimi sredstvi podpira šport in kulturo, sodeluje v številnih dobrodelnih prireditvah, aktivno se vključuje tudi na področju družbeno-socialne dejavnosti, saj se zaveda, da je uspešnost in učinkovitost poslovanja odvisna tudi od podpore okolja in zaupanja interesnih skupin. Poleg sodelovanja z raznimi kulturnimi, humanitarnimi in športnimi društvi banka podporo namenja Muzeju novejše zgodovine, v okviru katerega deluje Hermanov brlog, edini otroški muzej v Sloveniji, Pelikanovemu ateljeju, vsa leta podpira Slovensko ljudsko gledališče Celje, Zavod Celeia, in ostale ustanove ter podjetja, ki organizirajo številne kulturne in športne dogodke. Pri poslovanju izkazuje posebno skrb depriviligiranim skupinam strank, saj ima posebne ugodnosti za upokojence, študente, humanitarne in druge organizacije, še vedno pa na osnovnih šolah vzdržuje šolske hranilnice. S tem želi prispevati k razvoju vrednot, ki so povezane z bančništvom. Svojim poslovnim partnerjem banka omogoča investiranje v ekološke projekte, v izgradnjo čistilnih naprav, izvajanje socialnih in družbeno odgovornih projektov. Pri nabavi materialov skrbi, da so okoljsko varni, ločuje odpadke, zbira odpadni papir in kartuše, ter ima centralno krmiljeno toplotno ogrevanje za racionalno porabo energije. 8.8 Trženjsko komuniciranje Trženjsko komuniciranje banke sta v letu 2014 zaznamovali dve ključni komunikacijski smernici: obeleževanje 150. obletnice delovanja banke, v drugi polovici leta pa intenzivnejše komuniciranje nove strateške pozicije banke. Predvsem v drugi polovici leta so bile tržno-komunikacijske aktivnosti usmerjene na regionalno področje širše celjske regije, natančneje, v tiste kraje in okolico krajev, kjer ima banka svoje poslovne enote, poslovalnice in bankomate. Večina aktivnosti se je zato izvajala v Savinjski regiji, kjer sta prepoznavnost banke in delež strank tudi največja. Še bolj pa se je preusmeritev fokusa na regionalno področje izrazila v trženjskem komuniciranju, saj je banka predvsem v drugi polovici leta 2014 začela intenzivneje izvajati komunikacijske akcije prav na tem področju. Povečevanje pozornosti regionalnemu področju se je najprej in najbolj opazno odrazilo s spremembo korporativnega slogana banke - iz "Tradicija dobrega dela" (slogan, ki je poudarjal tradicijo, 150 let in kakovost), v nov slogan "Vam blizu", ki je popolnoma spremenil komunikacijski fokus. 40

41 Poslovno poročilo 2014 Z novim sloganom je banka začela poudarjati svojo geografsko bližino strankam, hkrati pa se tako navzven kot navznoter zavezala k spremembam in izboljšavam, ki bodo storitve banke še bolj približale strankam. Izvedene so bile številne, tudi interne, komunikacijske aktivnosti, ki so poudarjale željo in voljo po spremembah storitev, pogojev in obnašanja banke v odnosih s strankami. Nova usmeritev je bila podprta s trženjsko-komunikacijsko korporativno kampanjo v jeseni. Komunikacijskim aktivnostim je banka proti koncu leta začela intenzivneje dodajati tudi produktna sporočila z jasnim namenom, da strankam sporoči, da jim ni blizu le v geografskem smislu, ampak tudi z izboljševanjem storitev in pogojev. 8.9 Delovanje službe notranje revizije Služba notranje revizije deluje skladno z mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju kot samostojna štabna služba, podrejena neposredno upravi banke, na drugem organizacijskem nivoju vodenja. Služba je v rednem stiku z revizijskim odborom in tudi z nadzornim svetom. Zaposleni v službi se pri svojem podajanju mnenj, ocen in priporočil opirajo na uveljavljena mednarodna strokovna merila za notranje revidiranje in so neodvisni od drugih delov banke. Služba deluje skladno s kodeksom načel notranjega revidiranja in kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev. Zadnja presoja skladnosti delovanja službe notranje revizije s standardi je bila izvedena v obdobju november 2012 januar 2013 (interval presoje je petletni), informacija o izvedbi presoje je javno objavljena na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo. Osnovna planska dokumenta službe za leto 2014 sta bila dinamični triletni strateški načrt in letni program dela. Dokumenta je sprejela uprava banke, soglasje k njima je dal nadzorni svet, ob predhodni obravnavi na revizijskem odboru. Dokumenta temeljita na profilu tveganja banke, letnem planu in strategiji banke ter temeljnih značilnosti okolja, v katerem banka deluje. Načrtovanje dejavnosti službe podrobneje opredeljujejo šestmesečni operativni delovni načrti, ki jih sprejema uprava banke. Za tekoče spremljanje delovanja službe uprava banke sprejema šestmesečna in letna poročila, kjer so predstavljene opravljene aktivnosti službe s poudarkom na najpomembnejših ugotovitvah, vključno s pregledom izdanih in realiziranih priporočil. Nadzorni svet se je s poročili seznanil, obravnaval jih je tudi revizijski odbor, posvetovalni organ nadzornega sveta, ki se je v letu 2014 tekoče seznanjal z opravljenimi aktivnostmi službe. Nadzorni svet je bil redno seznanjen s pregledi zunanjih institucij nadzora in z aktivnostmi banke zaradi prejetih zahtev Banke Slovenije. Letno poročilo o notranjem revidiranju Banke Celje d.d. z mnenjem Nadzornega sveta Banke Celje d.d. obravnava tudi skupščina delničarjev. Naloge službe so zakonsko določene in so povezane z ugotavljanjem kakovosti obvladovanja vseh vrst tveganj (z ustreznim vzpostavljenim sistemom notranjih kontrol), izvajanjem nadzora nad spoštovanjem pravnih predpisov in internih določil ter nad spoštovanjem načel racionalnega poslovanja. Za spremljanje realizacije priporočil po opravljenih notranjih revizijah je uvedeno najmanj dvostopenjsko poročanje upravi banke: najprej po vsaki opravljeni notranji reviziji, nato pa vsaj še eno celovito letno poročanje o realizaciji vseh danih priporočil. Celovita spremljava uresničevanja letnega programa dela je omogočena z vzpostavljenim krovnim sistemom primerjave plana in realizacije notranjih revizij. 41

42 Poslovno poročilo 2014 Služba koordinira aktivnosti izbora zunanjega revizorja (preko uprave banke, revizijskega odbora in nadzornega sveta) za odločanje na skupščini delničarjev banke. Okvirni letni program dela je v letu 2014 predvideval revidiranje 22 poslovnih področij banke in dokončanje štirih notranjih revizij iz leta 2013 ob predpostavki, da ne bo izrednih nalog v velikem obsegu (skupaj 26 notranjih revizij). Poudarek je bil na revidiranju kreditnega in likvidnostnega tveganja. Dejansko je bilo do konca februarja 2015 izvedenih 17 rednih načrtovanih notranjih revizij, dokončane so bile štiri notranje revizije iz leta 2013, izvedenih je bilo tudi šest izrednih reviziji (skupaj 27 revizij); ena notranja revizija je bila še v teku, ena notranja revizija ni bila izvedena, ker je zaposlenemu v notranji reviziji v novembru prenehalo delovno razmerje, dve notranji reviziji pa nista bili izvedeni, ker izvedba zaradi spremenjenih okoliščin v poslovanju banke ni bila smiselna. Revizija implementacije novih bančnih produktov se ob njihovi uvedbi obvezno izvaja, v letu 2014 ni bilo uvedbe novih produktov. Služba je opravila tudi 20 neformalnih svetovalnih poslov z namenom prispevati k boljšemu delovanju banke kot ustanove. Najpomembnejša področja poslovanja, ki so bila v letu 2014 revidirana, so: področje obvladovanja kreditnega tveganja v najširšem smislu, upravljanje s kapitalskim tveganjem, kvaliteta upravljanja informacijskih sistemov z več vidikov in področje spoštovanja nove, spremenjene zakonodaje. Pri vseh notranjih revizijah in pregledih je bilo najbolj poudarjeno: ugotavljanje postopkov, vgrajenih za obvladovanje tveganj, ugotavljanje dejanskega stanja v primerjavi z evidentiranim, kakovost vzpostavljenih sistemov notranjih kontrol, pravočasnost izterjevalnega postopka in ustreznost zavarovanj, skladnost poslovanja z zakonodajo in notranjimi pravili, operativna tveganja na področju opremljenosti z informacijsko tehnologijo, možnosti za izboljšanje obstoječih postopkov, vse z namenom nadaljnjega dviga kakovosti delovanja banke in s tem prispevka k dodani vrednosti. Pri svojem delu so notranji revizorji pogosto sodelovali z oddelkom za skladnost poslovanja. V službi notranje revizije je naloge revidiranja v letu 2014 do novembra opravljalo pet zaposlenih (vključno z vodjo službe), konec novembra je delovno razmerje prenehalo enemu zaposlenemu z nazivom pooblaščenega revizorja. Ob poteku mandata konec leta 2014 je bila na delovno mesto vodje službe od 1. januarja 2015 imenovana nova zaposlena, magistra znanosti. En zaposleni ima naziv preizkušeni notranji revizor, eden ima licenco CISA (Certified Information System Auditor) in naziv preizkušenega revizorja informacijskih sistemov, je tudi magister znanosti. Vseh pet zaposlenih ima najmanj visoko strokovno izobrazbo, en zaposleni ima licenco za zavarovalnega posrednika, dva pa evropski bančni certifikat. Izobraževanje notranjih revizorjev je bilo tudi v letu 2014 permanentno prisotno znanja so pridobivali na področju notranjega revidiranja, bančnega poslovanja, veščin s področja informacijske tehnologije, preprečevanja pranja denarja, upravljanja s tveganji in korporativnega upravljanja. 42

43 Poslovno poročilo ORGANI UPRAVLJANJA BANKE SKUPŠČINA DELNIČARJEV BANKE REVIZIJSKI ODBOR NADZORNI SVET KOMISIJA ZA PREJEMKE UPRAVA BANKE KREDITNI ODBOR LIKVIDNOSTNA KOMISIJA KOLEGIJ BANKE ORGANIZACIJSKE ENOTE ODBOR ZA UPRAV. Z BILANCO BANKE - ALCO DRUGI ODBORI IN KOMISIJE 43

44 Poslovno poročilo ORGANIZACIJSKA SHEMA BANKE UPRAVA BANKE Predsednik uprave Davorin Leskovar Član uprave mag. Aleksander Vozel SLUŽBA NOTRANJE REVIZIJE Pooblaščenec za PPDFT Pooblaščenec za restrukt. Svetovalec za IT SEKTOR FINANČNIH TRGOV IZVRŠNI DIREKTOR IZVRŠNI DIREKTOR SEKTOR INFORMATIKE SEKTOR PRAVNIH POSLOV IN SKLADNOSTI POSLOVANJA SEKTOR POSLOVANJA Z GOSPODARSKIMI DRUŽBAMI SEKTOR RAČUNOVODSTVA SLUŽBA SPLOŠNIH POSLOV ODDELEK PODPORE TRŽENJU, RAZVOJA PROD. IN STOR. SEKTOR UPRAVLJANJA S TVEGANJI SLUŽBA UPRAVLJANJA S KADRI IN ORGANIZACIJO SEKTOR POSLOVNE MREŽE SEKTOR PLAČILNEGA PROMETA IN SPREMLJAVE POSLOVANJA POSLOVNA ENOTA ZA PREBIVALSTVO CELJE SEKTOR ZA RESTRUKTURIRANJE IN IZTERJAVO TERJATEV POSLOVNA ENOTA ZA PO IN SP CELJE POSLOVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE POSLOVNA ENOTA HMEZAD ŽALEC POSLOVNA ENOTA ŠENTJUR POSLOVNA ENOTA LAŠKO POSLOVNA ENOTA ROGAŠKA SLATINA POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA KOPER 44

45 Poslovno poročilo IZJAVA O UPRAVLJANJU Izjava o upravljanju banke je sestavljena skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) in se nanaša na poslovno leto 2014, okvirno so predstavljene tudi pomembne spremembe, ki so se zgodile do dneva podpisa izjave. V točki 11.1 vsebuje izjavo uprave in nadzornega sveta banke o spoštovanju Kodeksa upravljanja javnih delniških družb ter v točki 11.2 dodatna pojasnila skladno s petim in šestim odstavkom 70. člena ZGD Izjava uprave in nadzornega sveta Banke Celje d.d. o spoštovanju Kodeksa upravljanja javnih delniških družb Banka Celje d.d., Celje, kot javna družba, katere obveznice so uvrščene v borzno kotacijo Ljubljanske borze d.d., posluje skladno z ZBan-1, ZGD-1 ter spoštuje določila Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju ZTFI), Pravila Ljubljanske borze ter druge splošne predpise, ki urejajo vprašanja, ki jih obravnava tudi Kodeks upravljanja javnih delniških družb. Kodeks je javno dosegljiv na spletnih straneh Ljubljanske borze: pod»za izdajatelje/predpisi, brošure, ceniki«. Banka spoštuje določbe Kodeksa upravljanja javnih delniških družb z dne 8. decembra 2009 (v nadaljevanju Kodeks) z nekaterimi odstopanji oziroma posebnostmi, ki so po posameznih točkah Kodeksa obrazložena v nadaljevanju. Odvisna družba Posest d.o.o. kot nejavna družba pri svojem poslovanju ne uporablja določil Kodeksa. Točka 1 Cilji banke so opredeljeni v letnem planu in strategiji banke, katere potrjuje nadzorni svet in niso posebej opredeljeni še v Statutu banke. Točka 2, 2.1 in 2.2 Banka nima oblikovane in sprejete politike upravljanja banke kot samostojnega dokumenta, ampak ima to področje urejeno v različnih internih dokumentih, tako kot to predpisujejo evropska bančna zakonodaja, ZBan-1, podzakonski akti Banke Slovenije, ZGD-1, ZTFI in drugi področni zakoni. Točka 4.2 Banka si je sicer želela, da bi večji in institucionalni delničarji javnost seznanjali z njihovo politiko upravljanja z naložbo v banki, vendar je bila slednja odločitev prepuščena njim samim. Banka je od 16. decembra 2014 v lastništvu enega delničarja, države RS, katera pa seznanja zainteresirano javnost s svojo naložbo. Točka 5.2 (drugi odstavek) Banka posebej ni objavljala stroškov, ki so nastali v povezavi z zbiranjem pooblastil. Slednji stroški so bili vključeni v stroške organizacije in izvedbe vsakokratne skupščine. Banka je od 16. decembra 2014 v lastništvu delničarja, države RS. Točka 5.4 Delnice banke ne kotirajo na borzi. Točka 5.5 V zadnjem skupščinskem predlogu za imenovanje članov nadzornega sveta banke so podani vsi zakonsko zahtevani podatki, drugi podatki so javno dosegljivi. 45

46 Poslovno poročilo 2014 Točka 5.6 Banka je skladno z uveljavljeno prakso, člane nadzornega sveta praviloma volila skupinsko. Točka 5.7 O politiki plačil uprave banke odloča nadzorni svet na predlog Komisije za prejemke. Točka 5.8 Skupščina banke ločeno odloča o uporabi bilančnega dobička in ločeno o podelitvi razrešnice, vendar o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu odloča z enotnim glasovanjem. Točka 5.9 Računovodski izkazi so del letnega poročila, s katerim se, skupaj z revizorjevim mnenjem, seznani skupščina banke. Predstavnika pooblaščenega revizorja banke se na skupščino ne vabi. V kolikor bi bila skupščina pooblaščena za sprejem letnih računovodskih izkazov, bi bil na sejo povabljen tudi predstavnik pooblaščenega revizorja. Točka 8.12 Nadzorni svet v svojem poročilu zajema vse zahteve sklepa Banke Slovenije o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta in poskuša zajeti čim več informacij, ki bi ustrezno predstavile njegovo delovanje med letom. Priporočila točke 8.12 Kodeksa se upoštevajo v največji možni meri. Točka 11 Nadzorni svet v dosedanjem delu še ni imenoval sekretarja nadzornega sveta. To delo opravlja, v skladu z dogovorom med upravo in nadzornim svetom, ustrezna strokovna služba v banki. Točki 16.5 in 16.6 Banka nima opcijskega načrta in primerljivih finančnih instrumentov kot obliko izplačila variabilnih prejemkov članov uprave banke. Točka 20.2 Posamezna področja komuniciranja so bila do sedaj urejena s posameznimi internimi akti, banka pa si bo v prihodnje prizadevala to področje urediti v skladu s priporočilom. Točka 20.3 Banka do 16. decembra 2014 ni imela posebnega notranjega akta v zvezi z omejitvami in razkritji trgovanja z delnicami banke. Banka nima lastnih delnic. Točka 20.4 Banka pri pomembnejših objavah za delničarje in javnost upošteva zakonsko določene roke, zato nima izdelanega koledarja pomembnejših objav. Banka bo v prihodnje stremela k upoštevanju tega priporočila. Točka 22.2 Banka nima posebnega trajnostnega poročila, to področje je delno vsebovano v letnem poročilu. Točka 22.3 Banka skladno z ZGD-1, ZBan-1 in ZTFI pristojne organe obvešča o pridobitvi kvalificiranega deleža. Točka 23 Izjava o upravljanju banke je sestavni del letnega poročila, ki je objavljeno na spletnih straneh banke. 46

47 Poslovno poročilo Dodatna pojasnila, skladna s petim in šestim odstavkom 70. člena ZGD Opis glavnih značilnosti notranjih kontrol in upravljanja tveganj v povezavi s postopkom računovodskega poročanja Banka ima ves čas svojega delovanja vzpostavljen lastni sistem notranjih kontrol, saj je dolžnost uprave banke, da s svojim delovanjem vsem poslovnim partnerjem, lastnikom in nadzornim institucijam zagotovi ustrezen sistem za obvladovanje tveganj. Sistem notranjih kontrol je povezan v zaključeno celoto v smislu krovnega akta, ki determinira vse razsežnosti kontrolnega delovanja. Sistem notranjih kontrol v banki mora biti oblikovan tako, da daje ustrezna zagotovila o naslednjih aktivnostih: - poslovanje banke mora biti vodeno z veliko skrbnostjo, potekati na osnovi sprejetega razvojnega plana banke, sprejete letne poslovne politike in finančnega načrta banke s ciljem dobičkonosnega poslovanja; - vse poslovne aktivnosti, ki lahko povzročijo povečanje obveznosti za banko, mora odobriti pooblaščena oseba, določena mora biti razmejitev odgovornosti; - sredstva morajo biti primerno varovana, terjatve zavarovane, obveznosti nadzirane; - oblikovati je potrebno strategijo in politike za upravljanje s tveganji, še posebej skrbno je potrebno spremljati kapitalsko ustreznost banke, likvidnostno, kreditno, obrestno in operativno tveganje, tveganje dobičkonosnosti ter tržna tveganja; - vzpostavljen mora biti sistem za preprečevanje izgub zaradi nepravilnosti predvsem v smislu hitrega odkrivanja prevar, zlorab, nepravilnosti oziroma napak; - sistem računovodskih evidenc mora zagotavljati zanesljive, pravočasne in popolne informacije; - zagotoviti je potrebno sistem za posredovanje zanesljivih, pravočasnih in popolnih informacij za poročanje lastnikom in zunanjim institucijam; - zagotoviti je potrebno nadzorovan sistem uvajanja novih finančnih storitev in novih bančnih produktov ter vstopa na nove trge Pomembna neposredna in posredna imetništva vrednostnih papirjev banke Kvalificirane deleže, kot jih določa zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, so v banki dosegale tri družbe, in sicer: - Nova Ljubljanska banka, ki je imela v lasti navadnih delnic in s tem 40,99-odstotni delež glasovalnih pravic; - Slovenska odškodninska družba, ki je imela v lasti navadnih delnic in s tem 9,36-odstotni delež glasovalnih pravic; in - NFD1 Investicijski sklad, ki je imela v lasti navadnih delnic in s tem 9,21-odstotni delež glasovalnih pravic. Glasovalne pravice drugih lastnikov banke niso presegale kvalificiranih deležev, kot jih določa zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov. Z dne 16. decembra 2014 je 100 % delež banke pridobila Republika Slovenija (v nadaljevanju RS) in je od tega dne edini delničar banke Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice Delnice banke imetnikom ne zagotavljajo posebnih kontrolnih pravic. 47

48 Poslovno poročilo Omejitve glasovalnih pravic Glasovalna pravica delničarjev se uresničuje glede na število delnic in s statutom ni omejena na določen delež ali določeno število glasov. Vsaka delnica zagotavlja na skupščini delničarjev en glas. Do glasovanja na skupščini delničarjev banke so upravičeni delničarji imetniki delnic na ime z glasovalno pravico, ki so vpisani v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine delničarjev banke. Sklicatelj skupščine delničarjev banke lahko omeji glasovalne pravice posameznemu delničarju, če je delničar delnice pridobil v nasprotju s predpisi. Dogovori, pri katerih so, s sodelovanjem banke, finančne pravice, ki izhajajo iz delnic, ločene od lastništva delnic, ne obstajajo Pravila banke o: - imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora - spremembah statuta Pravila banke o imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora ter o spremembah statuta so opredeljena v Statutu Banke Celje d.d. in Poslovniku za delo Nadzornega sveta Banke Celje d.d. Nadzorni svet ima po statutu največ sedem članov, ki jih imenuje in odpokliče skupščina delničarjev banke. Za člane nadzornega sveta ne morejo biti imenovane osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za članstvo v nadzornem svetu banke po ZGD-1, ZBan-1, oziroma drugi zakonodaji. Člani nadzornega sveta so imenovani za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani. Mandatna doba članom nadzornega sveta se izteče z dnem zasedanja skupščine delničarjev v četrtem letu po izvolitvi. Ob predčasnem prenehanju mandata na skupščini delničarjev banke imenovanih članov nadzornega sveta je potrebno nadomestno imenovanje na naslednji skupščini delničarjev banke. Nadomestno imenovanje traja do poteka mandata prvotno imenovanega člana nadzornega sveta. Vsak član nadzornega sveta se lahko predčasno odpove svojemu mandatu z odpovednim rokom treh mesecev. Pisno odpoved je potrebno poslati predsedniku nadzornega sveta, ob odpovedi predsednika nadzornega sveta pa njegovemu namestniku in upravi banke. Skupščina delničarjev banke lahko tudi pred potekom mandata odpokliče posamezne ali vse člane nadzornega sveta. Za veljavnost sklepa je potrebno, da je sklep sprejet z večino najmanj treh četrtin oddanih glasov pri glasovanju zastopanega osnovnega kapitala. Člani nadzornega sveta imenujejo revizijski odbor, komisijo za prejemke ter kadrovsko komisijo kot organe nadzornega sveta. Predsednika in člane uprave banke imenuje in razreši nadzorni svet. Za predsednika uprave banke in člana uprave banke je lahko imenovana le oseba, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje po ZGD-1 in ZBan-1. Predsednik in člani uprave banke so imenovani za obdobje petih let in so lahko ponovno imenovani. Predsednik in člani uprave so lahko predčasno odpoklicani v skladu z veljavno zakonodajo. Vsak član uprave banke se lahko predčasno odpove svojemu mandatu z odpovednim rokom šestih mesecev. Pisno odpoved je potrebno poslati predsedniku nadzornega sveta. 48

49 Poslovno poročilo 2014 Statut se lahko spremeni s sklepom skupščine delničarjev banke, za katerega je potrebna večina najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Statut banke je bil v letu 2014 nazadnje spremenjen 16. decembra Skupščina delničarjev banke lahko pooblasti nadzorni svet za spremembe statuta, ki pomenijo uskladitev besedila z veljavno sprejetimi sklepi Pooblastila članov uprave banke Uprava banke je na osnovi vpisa spremembe statuta v sodni register z dne 12. junija 2013 ob soglasju nadzornega sveta banke v obdobju petih let po vpisu pooblaščena za enkratno ali večkratno povečanje osnovnega kapitala banke največ za ,65 evrov (odobreni kapital), z izdajo največ novih delnic. Banka lahko pridobiva in odsvaja lastne delnice v skladu z ZGD-1. O pogojih pridobivanja in odsvajanja lastnih delnic odloča uprava banke, ki mora o poslovanju z lastnimi delnicami obvestiti skupščino delničarjev banke Podatki o delovanju skupščine banke in njenih ključnih pristojnostih ter opis pravic delničarjev in načinu njihovega uveljavljanja Skupščino delničarjev banke sklicuje uprava banke. Skupščina delničarjev banke se sklicuje najmanj enkrat na leto. Nadzorni svet skliče skupščino v naslednjih primerih: - če je ne skliče uprava vsaj enkrat na leto; - če uprava ne skliče skupščine na zahtevo manjšine v skladu z določbami statuta in ZGD-1. Skupščina delničarjev banke sklepa o: - uporabi bilančnega dobička in o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu; - sprejemu letnega poročila v primerih, določenih z ZGD-1; - imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta; - spremembah statuta; - ukrepih za povečanje oziroma zmanjšanje kapitala; - statusnih spremembah; - prenehanju banke; - imenovanju revizorja; - pooblastilu upravi za pridobitev lastnih delnic v skladu z ZGD-1; - drugih zadevah, za katere je pristojna po ZGD-1 in ZBan-1. Delničarji, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala, smejo pisno zahtevati sklic skupščine delničarjev banke. V tej zahtevi mora biti naveden razlog za sklic skupščine delničarjev banke ter zahteva, o kateri naj bi skupščina delničarjev banke odločala. Uprava banke je v tem primeru dolžna sklicati skupščino delničarjev banke najkasneje v roku dveh mesecev od prejema pisne zahteve. Delničarji, katerih deleži dosegajo skupno dvajsetino osnovnega kapitala banke, smejo po objavi sklica skupščine pisno zahtevati, da se določena zadeva dodatno uvrsti na dnevni red skupščine delničarjev banke. Uprava banke mora taki zahtevi ugoditi, če vsebuje oblikovan predlog sklepa, ki spada v pristojnost skupščine delničarjev banke, če je bila zahteva pisno podana najkasneje sedem dni po objavi sklica skupščine, tako da je mogoča objava predmeta vsaj 14 dni pred zasedanjem skupščine. 49

50 Poslovno poročilo Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja ali nadzora ter njihovih komisij Nadzorni svet spremlja in nadzoruje vodenje in poslovanje banke. Svoje naloge opravlja v skladu z določili zakonov, ki urejajo poslovanje bank in gospodarskih družb ter statutom banke. Na skupščini delničarjev v maju 2011 so bili na to mesto imenovani sledeči člani: dr. Jure Peljhan, predsednik, mag. Zvonko Ivanušič, namestnik predsednika, dr. Uroš Čufer, Melita Malgaj, dr. Tomaž Subotič, Bojan Šrot in mag. Zdenko Zanoški. V letu 2013 je v mesecu marcu odstopil dr. Uroš Čufer, zamenjala ga je mag. Barbara Smolnikar, ki je bila imenovana na funkcijo članice nadzornega sveta na 29. seji skupščine delničarjev banke dne 30. maja Banka je dne 27. novembra 2013 prejela odstopno izjavo člana nadzornega sveta mag. Zvonka Ivanušiča, namestnica predsednika je tako decembra 2013 postala mag. Barbara Smolnikar. V letu 2008 je Nadzorni svet Banke Celje d.d. prvič ustanovil posvetovalno telo, in sicer Revizijski odbor Banke Celje d.d. Na konstitutivni seji nadzornega sveta, dne 8. junija 2011, so bili imenovani novi člani revizijskega odbora, in sicer: dr. Uroš Čufer, predsednik, dr. Tomaž Subotič, namestnik predsednika, ter Zdenka Habe, članica, kot neodvisna strokovnjakinja. V letu 2013 je prišlo do sprememb v sestavi revizijskega odbora, te spremembe so ostale v veljavi tudi v letu Tako je revizijski odbor v letu 2014 deloval v naslednji sestavi: dr. Tomaž Subotič, predsednik, Melita Malgaj in mag. Barbara Smolnikar kot članici ter mag. Blanka Vezjak kot članica in neodvisna strokovnjakinja. Nadzorni svet je na svoji 3. seji dne 19. oktobra 2011 imenoval tudi Komisijo za prejemke v sestavi dr. Jure Peljhan, predsednik, mag. Zvonko Ivanušič, namestnik predsednika, dr. Tomaž Subotič, član, ter stalno vabljeni predstavnik banke izvršni direktor Bojan Salobir. Komisija je v letu 2013 ostala nespremenjena do meseca novembra, ko je odstopil mag. Zvonko Ivanušič, na mesto katerega je nadzorni svet v januarju 2014 imenoval gospo Melito Malgaj; v letu 2014 je komisija nato delovala v nespremenjeni sestavi. Uprava banke je zastopala, predstavljala in upravljala poslovanje banke po načelih skupne in solidarne odgovornosti. Uprava banke se je praviloma sestajala enkrat tedensko in na svojih sejah obravnavala gradiva s področij, ki jih določata ZBan-1 in Poslovnik za delo Uprave Banke Celje d.d. Po statutu je najmanj dvočlanska in sta jo v letu 2014 sestavljala: predsednik uprave Davorin Leskovar in član uprave mag. Aleksander Vozel. Davorin Leskovar je član nadzornega sveta Združenja bank Slovenije, mag. Aleksander Vozel pa je član nadzornega sveta NLB Prishtina. Kreditni odbor ima osem članov. Ta določa pogoje in kriterije najemanja in plasiranja sredstev, odloča o kreditnih in garancijskih poslih ter sprejema odločitve o razvrščanju v skladu z določili poslovnika za delo. V letu 2014 so ga sestavljali: predsednik uprave banke v funkciji predsednika kreditnega odbora, član uprave banke v funkciji namestnika predsednika kreditnega odbora, člani pa so bili: izvršni direktor za področje sektorja poslovanja z gospodarskimi družbami ter sektorja poslovne mreže, direktor sektorja upravljanja s tveganji, direktor sektorja poslovne mreže, direktorica sektorja finančnih trgov, direktorica sektorja poslovanja z gospodarskimi družbami ter direktor sektorja pravnih poslov in skladnosti poslovanja. Predsednik kreditnega odbora lahko na sejo povabi tudi druge direktorje. Stalno vabljena je vodja službe notranje revizije ter pooblaščenec uprave. Kreditni odbor za prestrukturiranje in spremljavo slabih naložb je bil ustanovljen z namenom učinkovite in sprotne spremljave delovanja sektorja in učinkovite komunikacije z zunanjimi javnostmi, ki delujejo na področju izterjave (stečajni postopki, izvršilni postopki) in pri restrukturiranju terjatev. Devetčlanski odbor so predstavljali: predsednik uprave, član uprave, izvršni direktor za področje sektorja poslovanja z gospodarskimi družbami ter sektorja poslovne mreže, pooblaščenec uprave, direktor sektorja za restrukturiranje in izterjavo terjatev, direktor sektorja poslovne mreže, direktor sektorja pravnih poslov in skladnosti poslovanja, direktor sektorja upravljanja s tveganji ter direktorica sektorja poslovanja z gospodarskimi družbami, stalno vabljena je tudi vodja službe 50

51 Poslovno poročilo 2014 notranje revizije. Odbor za prestrukturiranje in spremljavo slabih naložb vodi član uprave, ki po funkcionalni delitvi med člani uprave banke, pokriva področje upravljanja s tveganji, v njegovi odsotnosti vodi seje predsednik uprave banke. Likvidnostno komisijo je v letu 2014 sestavljalo pet članov: direktorica sektorja finančnih trgov kot predsednica komisije, predsednik uprave banke, član uprave banke, izvršni direktor za področje dela sektorja poslovanja z gospodarskimi družbami ter sektorja poslovne mreže, in direktor sektorja upravljanja s tveganji, kot člani. Komisija se sestaja najmanj trikrat na teden in skrbi za likvidnostni položaj banke. Likvidnostna komisija deluje po Poslovniku za delo likvidnostne komisije. Kolegij banke deluje kot posvetovalno in informativno telo uprave. V letu 2014 so kolegij banke sestavljali: uprava banke, izvršna direktorja, pooblaščenec uprave, direktorji ter vodje samostojnih funkcionalnih organizacijskih enot, ki po funkcionalni delitvi dela spadajo direktno pod upravo banke, in direktor odvisne družbe banke. Uprava banke lahko s sklepom določi tudi druge udeležence sej kolegija banke. Način delovanja kolegija določa Poslovnik o delu uprave banke. Seje so praviloma enkrat na mesec in so namenjene predstavitvi finančnega in dohodkovnega položaja banke, obravnavi izvajanja projektnih nalog in obravnavanju drugih najpomembnejših področij poslovanja banke. Odbor za upravljanje z bilanco banke ALCO spremlja razmere na finančnih trgih, analizira stanja in spremembe v izkazih banke ter oblikuje sklepe za doseganje ustrezne strukture bilance. V skladu s poslovnikom se odbor praviloma sestaja enkrat na mesec. Člani odbora so: predsednik uprave banke, v funkciji predsednika odbora, član uprave, direktorica sektorja računovodstva, direktor sektorja upravljanja s tveganji in direktorica sektorja finančnih trgov Struktura osnovnega kapitala, zlasti z navedbo: - pravic in obveznosti, ki jih zagotavljajo delnice ali delnice posameznega razreda in - če obstaja več razredov delnic, delež osnovnega kapitala, ki ga predstavlja posamezni razred Osnovni kapital banke je bil do 16. decembra 2014 razdeljen na navadnih imenskih kosovnih delnic, po dokapitalizaciji s strani RS z dne 16. decembra 2014 pa je razdeljen na navadnih imenskih delnic. Delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah banke na skupščini delničarjev banke. Pravico do glasovanja nosijo navadne delnice na ime, pri čemer vsaka delnica zagotavlja na skupščini delničarjev banke en glas Omejitve prenosa delnic, zlasti: - omejitve imetništva vrednostnih papirjev in - pojasnilo o potrebah po pridobitvi dovoljenja družbe ali drugih imetnikov vrednostnih papirjev za prenos delnic Delnice banke se prenašajo v skladu s predpisi, veljavnimi za nematerializirane vrednostne papirje. Dosedanji delničarji imajo v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu prednostno pravico do vpisa novih delnic v primeru dokapitalizacije iz odobrenega kapitala (pravica poteče 12. junija 2018). Druge omejitve imetništva delnic s strani banke ne obstajajo, za pridobitev kvalificiranega deleža pa je potrebno pridobiti dovoljenje Banke Slovenije. Potreba po pridobitvi dovoljenja banke ali drugih lastnikov delnic za prenos delnic ne obstaja. 51

52 Poslovno poročilo Delniška shema za delavce Banka nima delniške sheme za delavce Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa vrednostnih papirjev ali glasovalnih pravic Dogovori med delničarji, ki bi lahko povzročili omejitev prenosa delnic ali glasovalnih pravic, v banki ne obstajajo. Celje, 20. marec

53 Poslovno poročilo IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA Uprava potrjuje računovodske izkaze banke in skupine za leto, končano 31. decembra 2014, na straneh 61 do 67 in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 68 do 139 letnega poročila. Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila tako, da poročilo predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja banke in skupine in izidov njunega poslovanja za leto, končano 31. decembra Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družb v skupini ter v skladu z veljavno zakonodajo in MSRP, kot jih je sprejela EU. Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti. Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku 5 let od dneva, ko je bilo potrebno davek obračunati, preverijo poslovanje družb, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb ali drugih davkov ter dajatev. Uprava banke: Celje, 20. marec

54 Poslovno poročilo POROČILO POOBLAŠČENEGA REVIZORJA 54

55 55 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014

56 56 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014

57 57 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo 2014