Letno poroëilo Kritni sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "Letno poroëilo Kritni sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja"

Transcript

1 Letno poroëilo 2015 Kritni sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja

2 Uprava Kapitalske druæbe, d. d., je na svoji 314. seji dne sprejela Letno poroëilo Kritnega sklada SODPZ za leto dr. Boris ÆnidariË Ëlan uprave Bachtiar Djalil predsednik uprave

3 Letno poroëilo 2015 Kritni sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Republike Slovenije

4 Kazalo 8 1 PoroËilo o poslovanju Opis sploπnega gospodarskega okolja Inflacija Bruto domaëi proizvod Zaposlenost in plaëe Trg denarja Trg kapitala Cena nafte Poslovne usmeritve Pregled poslovanja Prenos v Kritni sklad SODPZ IzplaËevanje poklicnih pokojnin FinanËni rezultat FinanËni poloæaj Opis glavnih tveganj in negotovosti Podatki o delniπkem kapitalu in delniëarjih Opis dosedanjega razvoja in priëakovani razvoj Dejavnosti pri izvajanju ZPIZ-2 v letu Drugi podatki, pomembni za delovanje pravne osebe Predstavitev Kapitalske druæbe, d. d Informatika Izjava o upravljanju Opis vseh pomembnejπih dogodkov po koncu leta Izbrani raëunovodski in finanëni kazalniki poslovanja

5 34 2 RaËunovodski izkazi KS SODPZ in pojasnila k raëunovodskim izkazom z revizorjevimi poroëili Izjava poslovodstva Revizorjevo poroëilo Mnenje pooblaπëenega aktuarja RaËunovodski izkazi Bilanca stanja KS SODPZ na dan Izkaz poslovnega izida KS SODPZ od do Izkaz drugega vseobsegajoëega donosa KS SODPZ od do Izkaz denarnih tokov KS SODPZ od do RaËunovodske usmeritve Sploπna razkritja Pojasnila k posameznim postavkam raëunovodskih izkazov Prikaz bilanënega dobiëka ali bilanëne izgube KS SODPZ od do Dogodki po bilanënem datumu Razkritja zavarovalnih pogodb Upravljanje tveganj razkritja finanënih instrumentov Pojasnila v zvezi z merjenjem poπtene vrednosti Priloga RaËunovodski izkazi skladno s Prilogo 2 SKL Bilanca stanja KS SODPZ na dan Izkaz celotnega vseobsegajoëega donosa KS SODPZ od do Prikaz sredstev in obveznosti KS SODPZ na dan Izkaz izida KS SODPZ od do

6 Kazalo tabel 13 Tabela 1: ObraËunane obveznosti iz naslova prenosa odkupne vrednosti v letu Tabela 2: ObraËunane obveznosti iz naslova izplaëila pokojnin v letu Tabela 3: FinanËni rezultat KS SODPZ v letu Tabela 4: FinanËni poloæaj KS SODPZ v letu Tabela 5: tevilo zaposlenih po organizacijskih enotah na dan in Tabela 6: tevilo zaposlenih in povpreëno πtevilo zaposlenih po stopnji izobrazbe v letu Tabela 7: Izpostavljenost finanënih sredstev sklada kreditnemu tveganju brez upoπtevanja morebitnih zavarovanj na dan Tabela 8: Izpostavljenost finanënih sredstev sklada kreditnemu tveganju brez upoπtevanja morebitnih zavarovanj na dan Tabela 9: Geografska koncentracija kreditne izpostavljenosti finanënih sredstev 55 Tabela 10: Panoæna koncentracija finanënih sredstev 55 Tabela 11: Valutna sestava finanënih sredstev 56 Tabela 12: Analiza obëutljivosti naloæb glede na gibanje trænih obrestnih mer na dan sprememba obrestnih mer za 50 baziënih toëk 56 Tabela 13: Analiza obëutljivosti naloæb glede na gibanje trænih obrestnih mer na dan sprememba obrestnih mer za 50 baziënih toëk 56 Tabela 14: Træno tveganje portfelja lastniπkih vrednostnih papirjev na dan Tabela 15: Træno tveganje portfelja lastniπkih vrednostnih papirjev na dan Tabela 16: Prikaz finanënih instrumentov glede na trænost 57 Tabela 17: PriËakovani dejanski nediskontirani denarni tokovi na dan Tabela 18: PriËakovani dejanski nediskontirani denarni tokovi na dan Tabela 19: Prikaz finanënih sredstev po knjigovodski in poπteni vrednosti na dan Tabela 20: Prikaz finanënih sredstev po knjigovodski in poπteni vrednosti na dan Tabela 21: Hierarhija poπtene vrednosti na dan Kazalo slik 8 Slika 1: Gibanje meseëne in letne stopnje rasti cen æivljenjskih potrebπëin v letu Slika 2: Gibanje medletnih realnih stopenj rasti BDP po Ëetrtletjih v letu Slika 3: Gibanje donosnosti do dospetja desetletne nemπke dræavne obveznice in πestmeseënega EURIBOR-ja v letu Slika 4: Gibanje teëaja ameriπkega dolarja glede na evro v letu Slika 5: Gibanje slovenskega borznega indeksa SBI TOP in nekaterih tujih borznih indeksov v letu 2015 v evrih (indeks = 100) 11 Slika 6: Gibanje indeksa dræavnih obveznic IBOXX EUR Sovereigns TR in indeksa podjetniπkih obveznic IBOXX EUR Corporates TR v letu 2015 (indeks = 100) 12 Slika 7: Gibanje cen surove nafte WTI in severnomorske nafte Brent v letu Slika 8: Organizacijska struktura Kapitalske druæbe, d. d.

7 Seznam uporabljenih kratic AED avtomatski eksterni defibrilator ATVP agencija za trg vrednostnih papirjev AZN agencija za zavarovalni nadzor BDP Bruto domaëi proizvod ECB Evropska centralna banka EU Evropska unija EUR Evro denarna valuta Evropske unije FURS FinanËna uprava Republike Slovenije IASB Svet za mednarodne raëunovodske standarde (angl. International Accounting Standards Board) KDD Centralna klirinπko depotna druæba KS SODPz Kritni sklad Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Republike Slovenije MDDSz Ministrstvo za delo, druæino, socialne zadeve in enake moænosti MF Ministrstvo za finance MKPS Modri krovni pokojninski sklad MORS Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije MRS Mednarodni raëunovodski standardi MSRP Mednarodni standardi raëunovodskega poroëanja OECD organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OMRS odbor za mednarodne raëunovodske standarde OPMSRP odbor za pojasnjevanje MSRP RS Republika Slovenija SODPz Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Republike Slovenije USD Denarna valuta Zdruæenih dræav Amerike ZGD-1 zakon o gospodarskih druæbah (Uradni list RS, πt. 42/2006, 60/2006 popr., 26/2007 ZSDU-B, 33/2007 ZSReg-B, 67/2007 ZTFI, 10/2008, 68/2008, 42/2009, 33/2011, 91/2011, 100/2011 Skl. US, 32/2012, 57/2012, 44/2014 odl. US, 82/2013, 55/2015) ZPIz zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ZPIZ-1 zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, πt. 106/1999, 72/2000, 81/2000 ZPSV-C, 124/2000, 52/2001, 109/2001, 11/2002, 108/2002, 114/2002, 110/2002 ZISDU-1, 29/2003, 40/2003 odl. US, 63/2003 ZIPRS0304-A, 63/2003 odl. US, 133/2003, 135/2003, 25/2004, 63/2004 ZZRZI, 136/2004 odl. US, 2/2004 ZDSS-1, 54/2004 ZDoh-1, 8/2005, 72/2005, 111/2005, 23/2006, 69/2006, 112/2006 odl. US, 114/2006 ZUTPG, 17/2007, 5/2008, 5/2008, 10/2008 ZVarDod, 73/2008, 53/2009, 98/2009 ZIUZGK, 27/2010 odl. US, 38/2010 ZUKN, 56/2010, 79/2010 ZPKDPIZ, 94/2010 ZIU, 57/2011, 94/2011 odl. US, 105/2011 odl. US, 61/2010 ZSVarPre, 40/2011 ZSVarPre-A, 110/2011 ZDIU12, 40/2012 ZUJF, 96/2012 ZPIZ-2) ZPIZ-2 zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, πt. 96/2012, 39/2013, 46/2013 ZIPRS1314-A, 63/2013 ZIUPTDSV, 99/2013 ZSVarPre-C, 101/2013 ZIPRS1415, 111/2013 ZMEPIZ-1, 44/2014, 85/2014 ZUJF-B, 95/2014 ZIUPTDSV-A, 97/2014 ZMEPIZ-1A, 95/2014 ZIPRS1415-C, 95/2014 ZUPPJS15, 95/2014 ZUJF-C, 31/ ZISDU-3, 90/ ZIUPTD, 90/ ZUPPJS16, 96/2015 ZIPRS1617, 102/2015) ZPIZ-2B zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, πt /2015) ZPZRTH zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (Uradni list RS, πt. 61/2000, 42/2003, 71/2004, 43/2010, 49/2010 popr., 40/2012 ZUJF, 25/2014, 46/2014, 82/2015) ZSDH zakon o Slovenskem dræavnem holdingu (Uradni list RS, πt. 105/2012, 39/2014, 101/2014 ZIPRS1415) ZSDH-1 zakon o Slovenskem dræavnem holdingu (Uradni list RS, πt. 25/2014, 96/2015) ZUJIK-E zakon o uresniëevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, πt. 96/2002, 123/2006 ZFO-1, 7/2007 odl. US, 53/2007, 65/2007 odl. US, 56/2008, 4/2010, 20/2011, 100/2011 odl. US, 111/2013) ZZavar zakon o zavarovalniπtvu (Uradni list RS, πt. 13/2000, 31/2000 ZP-L, 91/2000 popr., 12/ skl. US, 21/2002, 52/2002 ZJA, 91/2002 skl. US, 29/2003 odl. US, 40/2004 ZDDPO-1, 50/2004, 65/2004 skl. US, 76/2005 ZZVZZ-H, 8/2006 ORZZavar62, 79/2006, 114/2006 ZUE, 9/2007, 102/2007, 69/2008, 19/2009, 49/2009, 83/2009, 79/2010, 90/2012, 102/2012, 56/2013, 63/2013 ZS-K, 66/2014, 92/2014, 93/2015 ZZavar-1) ZZZS zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

8

9 Poslovno poroëilo

10 8 PoroËilo o poslovanju 1.1 Opis splo nega gospodarskega okolja Inflacija Konec leta 2015 sta bili letna in povpreëna letna inflacija negativni, vsaka od njiju 0,5 %. Ob koncu leta 2014 pa sta povpreëna in letna inflacija znaπali 0,2 %. V letu 2015 so se cene najbolj zniæale v skupinah prevoz (za 5,2 %), rekreacija in kultura (za 2,3 %), stanovanjska oprema (za 1,1 %) ter stanovanje (za 1,0 %). Zviπale pa so se v skupinah komunikacije (za 5,3 %), hrana in brezalkoholne pijaëe (za 1,5 %), gostinske in nastanitvene storitve (za 1,4 %), raznovrstno blago in storitve (za 1,1 %), obleka in obutev (za 0,8 %), zdravje (za 0,7 %) ter alkoholne pijaëe in tobak (za 0,1 %). V skupini izobraæevanje se cene v povpreëju niso spremenile. K letni deflaciji so najveë (0,89 odstotne toëke) prispevale niæje cene naftnih derivatov. TekoËa goriva so se pocenila za 16,3 %, goriva in maziva pa za 12,7 %. K letni rasti cen so 0,25 odstotne toëke prispevale viπje cene telefonskih in internetnih storitev (te so bile draæje za 5,8 %) ter 0,23 odstotne toëke viπje cene hrane. Slika 1: Gibanje meseëne in letne stopnje rasti cen æivljenjskih potrebπëin v letu 2015 (v %) Vir: StatistiËni urad Republike Slovenije MeseËna stopnja rasti 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0-0,2-0,4-0,6-0,8-1,0-1,2-1,4 jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec.

11 Letna stopnja rasti 0,0-0,1-0,2-0,3-0,4-0,5-0,6-0,7-0,8 jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec Bruto domaëi proizvod 9 V Ëetrtem Ëetrtletju leta 2015 se je bruto domaëi proizvod (BDP) v primerjavi s Ëetrtim Ëetrtletjem leta 2014 realno poveëal za 3,3 %. V primerjavi s tretjim Ëetrtletjem leta 2015 se je gospodarska aktivnost, popravljena za vpliv sezone in πtevila delovnih dni, poveëala za 0,6 %. V letu 2015 se je BDP po prvi oceni realno zviπal za 2,9 %. Slika 2: Gibanje medletnih realnih stopenj rasti BDP po Ëetrtletjih v letu 2015 (v %) Vir: StatistiËni urad Republike Slovenije 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 1. Ëetrtletje 2. Ëetrtletje 3. Ëetrtletje 4. Ëetrtletje Zaposlenost in plaëe tevilo aktivnih prebivalcev je decembra 2015 po podatkih StatistiËnega urada Republike Slovenije znaπalo 917 tisoë. Delovno aktivnih je bilo 804 tisoë, kar je 0,5 % veë kot konec decembra tevilo registriranih brezposelnih oseb je konec decembra 2015 znaπalo 113 tisoë in je bilo za 5,3 % manjπe od πtevila registriranih brezposelnih oseb pred letom dni. Stopnja registrirane brezposelnosti je v decembru leta 2015 znaπala 12,3 %, medtem ko je ta stopnja v zadnjem Ëetrtletju leta 2014 znaπala 10,7 %. PovpreËna meseëna bruto plaëa za december 2015 je znaπala 1.594,93 evra, neto pa 1.035,58 evra. PovpreËna meseëna bruto plaëa v letu 2015 je znaπala 1.540,25 evra in se je v primerjavi z letom 2014 realno zviπala za 1,2 %.

12 1.1.4 Trg denarja Obrestne mere ReferenËna medbanëna obrestna mera na evrskem obmoëju, πestmeseëni EURIBOR, se je v letu 2015 gibala med 0,051 % in 0,171 %. KljuËna obrestna mera Evropske centralne banke (ECB) je ostala nespremenjena, spremenila pa se je obrestna mera za mejni depozit na 0,3 %, po kateri ECB bankam zaraëunava preseæno likvidnost, ki jo plasirajo pri ECB. Donosnost do dospetja desetletne nemπke dræavne obveznice je v letu 2015 pridobila 0,088 odstotne toëke in gibanje konëala pri vrednosti 0,629 %. Najniæjo raven je dosegla na sredini aprila, in sicer 0,075 %. 10 Slika 3: Gibanje donosnosti do dospetja desetletne nemπke dræavne obveznice in πestmeseënega EURIBOR-ja v letu 2015 (v %) Vir: Bloomberg 10-letna nemπka obveznica 6m EURIBOR 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0-0,2 jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec Devizni teëaj Vrednost ameriπkega dolarja se je v primerjavi z evrom v obdobju od januarja do decembra 2015 zniæala za pribliæno 10,3 %. Konec leta je teëaj znaπal 1,0862 ameriπkega dolarja za en evro. PovpreËni letni teëaj je leta 2015 znaπal 1,1102 ameriπkega dolarja za evro. Slika 4: Gibanje teëaja ameriπkega dolarja glede na evro v letu 2015 (EUR/USD) Vir: Bloomberg 1,25 1,20 1,15 1,10 1,05 1,00 jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec.

13 1.1.5 Trg kapitala Trg lastniπkega kapitala V letu 2015 so se vrednosti delniπkih indeksov, merjeno v evrih, zviπale. Tako je japonski borzni indeks Nikkei 225 leto konëal z 20,4-odstotno rastjo. Sledili so indeks MSCI z 11-odstotno rastjo, nemπki borzni indeks DAX z 9,6-odstotno rastjo in ameriπki borzni indeks Dow Jones z 8,9-odstotno rastjo, merjeno v evrih. NajveËji padec je dosegel slovenski borzni indeks SBI TOP, ki je izgubil 11,2 %. Slika 5: Gibanje slovenskega borznega indeksa SBI TOP in nekaterih tujih borznih indeksov v letu 2015 v evrih (indeks = 100) Vir: Bloomberg SBI TOP DOW JONES INDUS. AVG DAX NIKKEI 225 MSCI jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec Trg dolæniπkega kapitala Indeks dræavnih obveznic (IBOXX EUR Sovereigns TR index) je v letu 2015 dosegel pozitivno donosnost, in sicer 1,63 %, medtem ko je bila donosnost indeksa podjetniπkih obveznic negativna in je znaπala 0,66 % (IBOXX EUR Corporates TR index). Slika 6: Gibanje indeksa dræavnih obveznic IBOXX EUR Sovereigns TR in indeksa podjetniπkih obveznic IBOXX EUR Corporates TR v letu 2015 (indeks = 100) Vir: Bloomberg Dræavne obveznice Podjetniπke obveznice jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec.

14 1.1.6 Cena nafte Cena surove nafte WTI (West Texas Intermediate) se je v letu 2015 zniæala z zaëetnih 53,27 na 37,04 ameriπkega dolarja za (159-litrski) sod ob koncu leta. PovpreËna cena nafte WTI je v letu 2015 znaπala 48,80 ameriπkega dolarja, kar je manj od povpreëne cene v letu 2014, ki je znaπala 92,89 ameriπkega dolarja. PovpreËna cena nafte Brent je bila v letu 2015 za 9,8 % viπja od nafte WTI in je znaπala 53,56 ameriπkega dolarja. Slika 7: Gibanje cen surove nafte WTI in severnomorske nafte Brent v letu 2015 (v ameriπkih dolarjih za 159-litrski sod) Vir: Bloomberg Nafta WTI Nafta Brent jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. 1.2 Poslovne usmeritve V letu 2015 so bila v Kritni sklad SODPZ (v nadaljevanju: KS SODPZ) vkljuëena sredstva, namenjena izplaëilu poklicnih pokojnin zavarovancem, ki predstavljajo po velikosti majhen obseg sredstev sklada. Zaradi majhnosti sklada in namena sklada, to je zagotavljanja sredstev za izplaëilo poklicnih pokojnin, so bile v letu 2015 glavne aktivnosti upravljanja sredstev sklada posveëene uravnavanju likvidnosti in sledenju zakonski strukturi dovoljenih naloæb. Sredstva so bila veëinoma razporejena v zakladne menice, obveznice in depozite (manj tvegane razrede naloæb). Tudi v prihodnje bodo sredstva veëinoma usmerjena v te tri razrede naloæb. Kapitalska druæba, d. d., bo svoja prizadevanja usmerila v zagotavljanje oziroma preseganje zahtevane viπine sredstev za pokritje izplaëil in uëinkovito poslovanje. 1.3 Pregled poslovanja Zavarovanec SODPZ pridobi pravico do poklicne pokojnine, ko izpolni pogoje za pridobitev in izplaëilo poklicne pokojnine, doloëene v Pokojninskem naërtu poklicnega zavarovanja oziroma Pokojninskem naërtu za izplaëevanje poklicnih pokojnin. Kapitalska druæba, d. d., je junija 2015 zaëela izplaëevati tudi poklicne pokojnine na podlagi Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (v nadaljevanju: ZPZRTH). Posebnost izplaëevanja teh poklicnih pokojnin je sofinanciranje Republike Slovenije za zavarovance, ki nimajo zbranih dovolj sredstev za poklicno upokojitev.

15 1.3.1 Prenos v Kritni sklad SODPZ Ko zavarovanec uveljavi pravico do poklicne pokojnine, se sredstva z njegovega osebnega raëuna pri SODPZ prenesejo v KS SODPZ. Odkupna vrednost sredstev, ki pripadajo zavarovancu, se v KS SODPZ prenese na obraëunski dan, ki je zadnji delovni dan v mesecu. V KS SODPZ se poleg sredstev z osebnih raëunov zavarovancev (iz naslova enot premoæenja na podlagi konvertiranih premij) prenesejo tudi dodatna vplaëila za zavarovance, in sicer iz naslova nekonvertiranih premij delodajalcev in sofinanciranja primanjkljaja zavarovancev, ki so upraviëenci po ZPZRTH, s strani Republike Slovenije. Zavarovancu se izda polica poklicne pokojnine po pokojninskem naërtu za izplaëevanje poklicnih pokojnin. V letu 2015 je bilo v KS SODPZ prenesenih 123 zavarovancev, za katere je bila skupna vrednost prenesenih sredstev tisoë evrov. Podatki o obveznostih iz naslova prenosa odkupne vrednosti so prikazani v tabeli 1. Tabela 1: ObraËunane obveznosti iz naslova prenosa odkupne vrednosti v letu Datum obraëuna tevilo zavarovancev Odkupna vrednost () Skupaj IzplaËevanje poklicnih pokojnin Pokojnina se zavarovancu izplaëuje 15. dan v mesecu za pretekli mesec.»e 15. dan v mesecu ni delovni dan, se izplaëilo izvede naslednji delovni dan. V letu 2015 so bile obraëunane kosmate pokojnine v viπini tisoë evrov. ObraËunane kosmate pokojnine vsebujejo: obraëunane poklicne pokojnine, ki se izplaëujejo zavarovancem, akontacije dohodnin, prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, stroπke izplaëil pokojnin, ki pripadajo Kapitalski druæbi, d. d., (v viπini 1,5 % izplaëila), ter prispevke za prostovoljno vkljuëitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (za zavarovance, ki so upraviëenci po ZPZRTH). Podatki o obveznostih iz naslova izplaëila pokojnin so prikazani v tabeli 2.

16 Tabela 2: ObraËunane obveznosti iz naslova izplaëila pokojnin v letu 2015 Datum obraëuna ObraËunane kosmate pokojnine Skupaj Finan»ni rezultat Kapitalska druæba, d. d., je oblikovala KS SODPZ, ki je zaëel izplaëevati poklicne pokojnine v skladu s pokojninskim naërtom. Sredstva zavarovancev za izplaëevanje poklicnih pokojnin so vkljuëena v KS SODPZ ter so loëena od sredstev druæbe in sredstev SODPZ. V nadaljevanju predstavljamo izkaz poslovnega izida KS SODPZ. Tabela 3: FinanËni rezultat KS SODPZ v letu 2015 Postavka ObraËunane kosmate zavarovalne premije Prihodki od naloæb Drugi prihodki 934 0»isti odhodki za πkode Sprememba drugih zavarovalno-tehniënih rezervacij Odhodki od naloæb Izkaz izida KS SODPZ

17 1.5 Finan»ni poloæaj KS SODPZ nima osnovnega kapitala. V nadaljevanju sledi bilanca stanja KS SODPZ. Tabela 4: FinanËni poloæaj KS SODPZ v letu 2015 Postavka FinanËne naloæbe v posojila in depozite v posesti do zapadlosti po poπteni vrednosti prek poslovnega izida Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov Druge terjatve Denarna sredstva Kapital Ëisti poslovni izid poslovnega leta Zavarovalno-tehniËne rezervacije Obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov Ostale obveznosti FinanËne naloæbe in zavarovalne-tehniëne rezervacije so se v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 poveëale zaradi veëjega obsega prenosa sredstev zavarovancev iz SODPZ v KS SODPZ zaradi izpolnjevanja pogojev do izplaëila poklicne pokojnine. 1.6 Opis glavnih tveganj in negotovosti Sploπna organiziranost upravljanja tveganj in postopki za ugotavljanje, merjenje, obvladovanje in spremljanje vseh tveganj, povezanih s poslovanjem sklada, so opredeljeni v sprejetem internem Pravilniku o upravljanju tveganj. Za koordinacijo in spremljanje procesa upravljanja tveganj ima Kapitalska druæba, d. d., organizirano Sluæbo za upravljanje s tveganji, ki je podrejena neposredno upravi druæbe. Glede na strukturo sredstev je sklad izpostavljen kreditnemu, trænemu, likvidnostnemu in operativnemu tveganju. Kreditno tveganje se nanaπa na dolæniπke naloæbe (obveznice, zakladne menice, komercialne zapise, depozite, denarna sredstva) in predstavlja moænost, da bodo naloæbe le delno oziroma sploh ne bodo poplaëane. Sklad ima doloëene postopke, s katerimi spremlja kreditno izpostavljenost do finanënih institucij, v instrumente katerih nalaga svoje premoæenje. Kreditno tveganje se obvladuje s skrbno izbiro poslovnih partnerjev, s sprotnim spremljanjem poslovanja izdajateljev naloæb in upoπtevanjem naloæbenih limitov. Kreditna boniteta naloæb in poslovnih partnerjev se doloëa z bonitetnimi ocenami agencij Standard & Poor s, Fitch in Moody s oziroma z lastno analizo. Za naloæbe v depozite, zadolænice in potrdila o vlogi je upravljavec razvil interni model za doloëitev limitov tovrstnih naloæb v posameznih bankah. V okviru trænih tveganj je sklad izpostavljen obrestnemu tveganju. Obrestno tveganje je povezano z dolæniπkimi naloæbami, ki se odzivajo na spremembo ravni trænih obrestnih mer.

18 Izpostavljenost obrestnemu tveganju se meri s kazalnikom Modified Duration (modificirano trajanje). Tveganje se obvladuje z rednim spremljanjem gibanja obrestnih mer in napovedi trænih udeleæencev, z uravnavanjem strukture roënosti naloæb, z razporejanjem naloæb v razred naloæb v posesti do zapadlosti in s prestrukturiranjem naloæb iz dolæniπkih vrednostnih papirjev s fiksno kuponsko obrestno mero v dolæniπke vrednostne papirje s spremenljivo obrestno mero ali obratno, glede na priëakovano gibanje trænih obrestnih mer. Likvidnostno tveganje, ki predstavlja tveganje, da obveznosti sklada ne bodo pravoëasno poravnane, se obvladuje z dnevnim spremljanjem dinamike prilivov in odlivov sredstev sklada ter z natanënim uravnavanjem roënosti sredstev sklada z obveznostmi. Likvidnostno tveganje, ki predstavlja tveganje likvidnosti kapitalskega trga ali naloæbe, se zmanjπuje tako, da se premoæenje preteæno vlaga le v bolj likvidne vrednostne papirje. Naloæbene predloge na tedenski ravni sprejema naloæbeni odbor v navzoënosti Ëlanov uprave. 16 Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neustreznih notranjih procesov in nepravilnega ravnanja ljudi oziroma delovanja sistemov v upravljavcu sklada ali zaradi zunanjih dogodkov in dejanj. Operativno tveganje vkljuëuje tudi pravno in dokumentarno tveganje ter tveganja, ki izhajajo iz postopkov trgovanja, poravnave in vrednotenja sredstev ter obveznosti, ki jih izvaja upravljavec za raëun sklada. Operativno tveganje se obvladuje z ustreznim sistemom pooblastil, informacijsko podporo, ki vkljuëuje kontrolne mehanizme, ter z ustrezno opredelitvijo poslovnih procesov in ustrezno usposobljenostjo zaposlenih. S ciljem minimizirati operativno tveganje je vzpostavljen sistem evidentiranja πkodnih dogodkov in sprotnega spremljanja izvajanja sprejetih ukrepov. 1.7 Podatki o delni kem kapitalu in delni»arjih Na je edini delniëar Kapitalske druæbe, d. d., ki je upravljavec KS SODPZ, Republika Slovenija. Pravice edinega delniëarja izvaja Vlada Republike Slovenije. 1 Osnovni kapital Kapitalske druæbe, d. d., v viπini ,15 evra je razdeljen na navadnih imenskih kosovnih delnic. Vsaka kosovna delnica ima enak deleæ in pripadajoë znesek v osnovnem kapitalu. 1.8 Opis dosedanjega razvoja in pri»akovani razvoj S prenosom prvega zavarovanca v KS SODPZ v maju 2013 je Kapitalska druæba, d. d., oblikovala KS SODPZ in postala njegov upravljavec, v juniju 2013 pa je zaëela izplaëevati poklicne pokojnine. Poklicna pokojnina zagotavlja socialno varnost zaposlenim, ki opravljajo posebno teæka in zdravju πkodljiva dela ter dela, ki jih po doloëeni starosti ni veë mogoëe uspeπno poklicno opravljati. Poklicna pokojnina se izplaëuje od pridobitve pravice do poklicne pokojnine do starostne oziroma predëasne upokojitve. Poklicno zavarovanje se izvaja na podlagi Pokojninskega naërta poklicnega zavarovanja in Pokojninskega naërta za izplaëevanje poklicnih pokojnin, ki sta bila pripravljena skladno z ZPIZ-2 ter ki ju je odobrila ministrica za delo, druæino, socialne zadeve in enake moænosti. Pokojninski naërt za izplaëevanje poklicnih pokojnin ureja vpraπanja delovanja KS SODPZ, pogoje za pridobitev in izplaëilo poklicne pokojnine ter naëin izraëunavanja in izplaëevanja poklicnih pokojnin. S je zaëel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, πt. 102/2015; ZPIZ-2B). Drugi odstavek 38. Ëlena 1 Do uveljavitve ZSDH-1 je pravice edinega delniëarja izvajala Slovenska odπkodninska druæba, d. d.

19 ZPIZ-2B doloëa, da mora Kapitalska druæba, d. d., Pokojninski naërt poklicnega zavarovanja in Pokojninski naërt za izplaëevanje poklicnih pokojnin uskladiti z doloëbami ZPIZ-2B v roku 12 mesecev po uveljavitvi ZPIZ-2B. Do zaëetka uporabe novega pokojninskega naërta se uporabljajo doloëbe pokojninskih naërtov, veljavnih ob uveljavitvi ZPIZ-2B. Z uveljavitvijo novega pokojninskega naërta se bo KS SODPZ likvidiral, iz SODPZ pa se bodo izplaëevale poklicne pokojnine kot delne odkupne vrednosti. ZPIZ-2B je prinesel pomembne novosti pri poklicnem zavarovanju in poklicnem upokojevanju, ki se bodo zaëele izvajati na podlagi uskladitve novega pokojninskega naërta skladno s sprejetimi spremembami ZPIZ-2B v letu Spremembe bodo pomembno vplivale na poklicno zavarovanje in poklicno upokojevanje (npr. oblikovanje solidarnostnega sklada s solidarnostnimi rezervami, likvidacija KS SODPZ in zdruæitev s SODPZ, nadzor pravilnosti obraëunavanja prispevkov za poklicno zavarovanje, obraëunavanje zamudnih obresti, preverjanje ustreznosti delovnih mest). Kapitalska druæba, d. d., bo morala prilagoditi procese izvajanja poklicnega zavarovanja in izplaëevanja poklicnih pokojnin ter nadgraditi informacijsko podporo.glede veljavnosti doloëil ZPIZ-2B je Kapitalska druæba, d. d., zaprosila Ministrstvo za delo, druæino, socialne zadeve in enake moænosti (v nadaljevanju: MDDSZ) za potrditev staliπëa, da se vsa doloëila ZPIZ-2B, ki urejajo podroëje poklicnega zavarovanja, zaënejo uporabljati πele po uskladitvi pokojninskega naërta z doloëili ZPIZ-2B, tj. v roku 12 mesecev po uveljavitvi ZPIZ-2B, razen doloëil iz prvega in πestnajstega odstavka 38. Ëlena ZPIZ-2B. Zaradi velikega obsega novih nalog in pristojnosti, ki jih ZPIZ-2B nalaga Kapitalski druæbi, d. d., kot upravljavcu Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ter kratkih Ëasovnih rokov za njihovo izvedbo je Kapitalska druæba, d. d., tudi ustanovila projekt Implementacija ZPIZ-2B, ki je zelo zahteven in povezan z mnogimi tveganji, saj je treba hkrati razvijati vse nove poslovne procese in nadgrajevati obstojeëe. 17 Struktura naloæb KS SODPZ je bila usklajena v skladu z dovoljeno strukturo naloæb, kot jo doloëa Zakon o zavarovalniπtvu (v nadaljevanju: ZZavar). V novembru 2015 je Agencija za zavarovalni nadzor izdala odloëbo, s katero je Kapitalski druæbi, d. d., omogoëila doloëena odstopanja strukture naloæb KS SODPZ od zakonsko predpisanih, in sicer: za naloæbe v depozite in potrdila o vlogah pri bankah do viπine 50 % zavarovalno-tehniënih rezervacij na posamezne dneve, pri Ëemer lahko tovrstne naloæbe pri posamezni banki skupno doseæejo 10 % zavarovalno-tehniënih rezervacij; za naloæbe v gotovino v blagajni oziroma na vpoglednem raëunu do viπine 20 % zavarovalno-tehniënih rezervacij na posamezne dneve. Navedena odstopanja so dopuπëena, dokler sredstva KS SODPZ ne doseæejo viπine tisoë evrov, vendar najdlje do Dejavnosti pri izvajanju ZPIZ-2 v letu 2015 Kapitalska druæba, d. d., se je tudi v letu 2015 dejavno ukvarjala s poslovnimi procesi SODPZ, predvsem s poklicnim upokojevanjem, izplaëevanjem poklicnih pokojnin, aktivnim obveπëanjem zavezancev in zavarovancev o dogajanjih na podroëju poklicnega zavarovanja, z rednim izvajanjem sej odbora SODPZ ter dejavnostmi glede reπevanja tekoëe problematike poklicnega upokojevanja. V zvezi s tem je potekla dejavna komunikacija z MDDSZ, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije (MORS), Ministrstvom za infrastrukturo, Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za finance (MF), FinanËno upravo Republike Slovenije (FURS), Rudnikom Trbovlje-Hrastnik, odborom SODPZ, mediji, zavarovanci in zavezanci. Junija 2014 je zaëela veljati novela Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (ZPZRTH-E), ki doloëa posebne pogoje za pridobitev pra-

20 vice do poklicne pokojnine za posamezne kategorije zaposlenih v Rudniku Trbovlje-Hrastnik. Kapitalska druæba, d. d., je æe od zaëetka uveljavitve novele in tudi v letu 2015 intenzivno izvajala dejavnosti, ki so omogoëile nemoteno izvajanje poklicnega upokojevanja zavarovancev Rudnika Trbovlje-Hrastnik na podlagi doloëil zakona ZPZRTH. Zaradi pomanjkljivosti navedenega zakona je bilo potrebno veliko usklajevanja z ZPIZ, MDDSZ, Ministrstvom za infrastrukturo, MF, druæbo Rudnik Trbovlje-Hrastnik, sindikati in zavarovanci. Za zavarovance, ki na osebnem raëunu za izplaëilo poklicne pokojnine nimajo dovolj sredstev, in za vse pravice, do katerih so na podlagi ZPZRTH upraviëeni, je Republika Slovenija skladno z zakonom zagotovila sofinanciranje. V aprilu 2015 je bil z Ministrstvom za infrastrukturo sklenjen dogovor o nakazovanju primanjkljaja sredstev za poklicno upokojitev na podlagi 16.c Ëlena ZPZRTH. Junija 2015 je Kapitalska druæba, d. d., izplaëala prve poklicne pokojnine v skladu z ZPZRTH. V roku je izvedla tudi plaëilo prispevkov za dokup pokojninske dobe na ZPIZ ter poleg prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in akontacije dohodnine od poklicnih pokojnin plaëala tudi prispevek za prostovoljno vkljuëitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 18 Kapitalska druæba, d. d., je bila aktivna v postopku oblikovanja in sprejemanja novele Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (ZPZRTH- -F). Novela je zaëela veljati in prinaπa nekaj novosti na podroëju poklicnega upokojevanja za posamezne kategorije zaposlenih v Rudniku Trbovlje-Hrastnik, med drugim na novo definira poklicno pokojnino. Po novem poklicna pokojnina vkljuëuje tudi prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje ter prispevek za prostovoljno vkljuëitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker ZPZRTH-F ne doloëa osnove, od katere se raëuna prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje po tretjem odstavku 413. Ëlena ZPIZ-2, je bilo treba pridobiti staliπëe MF in FURS. Kapitalska druæba, d. d., je pripravila predlog treh moænih variant izraëuna poklicne pokojnine ter ga posredovala v potrditev MF in FURS. Zaradi nujnosti je tudi veëkrat posredovala na MF, FURS in MDDSZ. Ker je prejeto mnenje v doloëeni meri πe vedno nejasno, smo kljub temu opravili izraëun poklicne pokojnine za enega zavarovanca, ki izpolnjuje pogoje za poklicno upokojitev, zato obstaja moænost poraëuna oziroma nove odmere poklicne pokojnine. Dokup pokojninske dobe je zavarovancem poklicnega zavarovanja oziroma prejemnikom poklicne pokojnine omogoëen na podlagi enajstega odstavka 202. Ëlena ZPIZ-2. Kapitalska druæba, d. d., je v zvezi z dokupom pokojninske dobe sodelovala z MDDSZ in ZPIZ ter na sestankih poskuπala najti skupna izhodiπëa pri izvedbi tega postopka. Kapitalska druæba, d. d., je v letu 2015 uspeπno izvedla pet prenosov odkupne vrednosti na ZPIZ zaradi dokupa pokojninske dobe. Januarja 2014 je zaëel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresniëevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-E), ki v Ëetrtem odstavku 12. Ëlena doloëa, da se baletnemu delavcu doda polovica obdobja, v katerem je bil vkljuëen v poklicno zavarovanje. Zaradi nejasnosti pri izvajanju navedenega Ëlena je v pripravi nova novela Zakona o uresniëevanju javnega interesa za kulturo, na katero je Kapitalska druæba, d. d., v letu 2015 predloæila svoje pripombe z vidika izvajanja poklicnega zavarovanja ter se udeleæila skupnega sestanka s predstavniki Ministrstva za kulturo in MDDSZ, na katerem je bila izpostavljena problematika poklicnega zavarovanja in poklicnega upokojevanja baletnih plesalcev. Za pripravo novele ZPIZ-2B, ki uvaja oblikovanje solidarnostnih rezerv, namenjenih sofinanciranju izplaëevanja poklicnih pokojnin zavarovancem, ki na svojih osebnih raëunih nimajo zbranih dovolj sredstev, je na pobudo MDDSZ pooblaπëeni aktuar Kapitalske druæbe, d. d., pripravil koncept oblikovanja in delovanja solidarnostnih rezerv ter izraëune in simulacijo polnjenja in Ërpanja solidarnostnih rezerv, ki jih je tudi predstavil delovni skupini MDDSZ. Na tej podlagi je Kapitalska druæba, d. d., sodelovala pri pripravi predlogov Ëlenov zakona. Kapitalska druæba, d. d., je v letu 2015 redno obveπëala MDDSZ o tekoëi problematiki poklicnega zavarovanja in upokojevanja ter skupaj z MDDSZ oblikovala predloge reπitev in pobude

21 v zvezi z izvajanjem ZPIZ-2. Dali smo tudi pobude in predloge za spremembe in dopolnitve, s katerimi bi se celovito uredilo podroëje poklicnega zavarovanja, ter dejavno sodelovali v delovnih skupinah MDDSZ. Kapitalska druæba, d. d., vse deleænike poklicnega zavarovanja redno obveπëa prek spletne strani o vseh novostih in tudi o poslovanju sklada. Komunikacija z zavarovanci in zavezanci poteka skozi vse leto, tako osebno v kontaktnem centru in tudi prek brezplaëne telefonske πtevilke in elektronske poπte. V letu 2015 je Kapitalska druæba, d. d., izvedla sedem predstavitev za zavarovance, zavezance, sindikate in kadrovske sluæbe. Kapitalska druæba, d. d., je o dejavnostih na podroëju poklicnega zavarovanja, o poslovanju sklada in problematiki poklicnega upokojevanja redno obveπëala tudi odbor SODPZ. Odbor SODPZ je dejavno sodeloval pri iskanju reπitev poklicnega upokojevanja in vseskozi dajal pobude za njihovo reπitev. Odbor SODPZ se je v letu 2015 sestal na petih sejah. 1.9 Drugi podatki, pomembni za delovanje pravne osebe Predstavitev Kapitalske druæbe, d. d Sploπni podatki Podjetje Naziv druæbe: Kapitalska druæba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. Skrajπan naziv druæbe: Kapitalska druæba, d. d. Naziv druæbe v angleπkem jeziku: Pension Fund Management Sedeæ druæbe: Dunajska cesta 119, Ljubljana MatiËna πtevilka: DavËna πtevilka: SI Vpis v sodni register: Okroæno sodiπëe v Ljubljani, vloæna πt.: 1/28739/00 Dejavnosti druæbe Osnovna dejavnost Kapitalske druæbe, d. d., je zagotavljanje dodatnih sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z upravljanjem lastnega premoæenja ter upravljanje Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ) in Kritnega sklada Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (KS SODPZ). Kapitalska druæba, d. d., opravlja tudi druge dejavnosti, povezane z upravljanjem premoæenja, in storitve, povezane s podporo upravljanju premoæenja. Dejavnosti Kapitalske druæbe, d. d., so doloëene z zakonom in statutom druæbe. Po statutu Kapitalska druæba, d. d., skladno z namenom opravlja naslednje dejavnosti: Izdajanje knjig Izdajanje imenikov in adresarjev Izdajanje Ëasopisov Izdajanje revij in druge periodike Drugo zaloæniπtvo Drugo izdajanje programja Snemanje in izdajanje zvoënih zapisov in muzikalij RaËunalniπko programiranje Svetovanje o raëunalniπkih napravah in programih Upravljanje raëunalniπkih naprav in sistemov Druge z informacijsko tehnologijo in raëunalniπkimi storitvami povezane dejavnosti Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti Obratovanje spletnih portalov

22 Dejavnost holdingov Dejavnost skrbniπkih in drugih skladov ter podobnih finanënih subjektov Drugje nerazvrπëene dejavnosti finanënih storitev, razen zavarovalniπtva in dejavnosti pokojninskih skladov Dejavnost pokojninskih skladov Vrednotenje tveganja in πkode Druge pomoæne dejavnosti za zavarovalniπtvo in pokojninske sklade Trgovanje z lastnimi nepremiëninami Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremiënin RaËunovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, davëno svetovanje (razen revizijskih dejavnosti) Dejavnost uprav podjetij Drugo podjetniπko in poslovno svetovanje Raziskovanje trga in javnega mnenja Drugje nerazvrπëeno izobraæevanje, izpopolnjevanje in usposabljanje Pomoæne dejavnosti za izobraæevanje Organi druæbe Uprava Kapitalsko druæbo, d. d., je v letu 2015 vodila uprava v sestavi: Bachtiar Djalil, predsednik uprave, mag. Anja Strojin tampar, Ëlanica uprave, dr. Boris ÆnidariË, Ëlan uprave. Mag. Anji Strojin tampar je mandat Ëlanice uprave prenehal , dr. Boris ÆnidariË, dotedanji namestnik predsednika nadzornega sveta Kapitalske druæbe, d. d., pa je nastopil zaëasni mandat Ëlana uprave. Predsednika uprave in Ëlanico uprave Kapitalske druæbe, d. d., je skladno s statutom druæbe in doloëili ZSDH-1 na podlagi javnega razpisa imenoval nadzorni svet. ZaËasnega Ëlana uprave je za obdobje enega leta v skladu z drugim odstavkom 273. Ëlena Zakona o gospodarskih druæbah (ZGD-1) prav tako imenoval nadzorni svet Kapitalske druæbe, d. d. Od Ëlanov uprave je en Ëlan imenovan za predsednika uprave. Mandat Ëlanov uprave traja πtiri leta in so lahko ponovno imenovani. Uprava ali njen posamezni Ëlan je lahko predëasno odpoklican le zaradi razlogov iz drugega odstavka 268. Ëlena ZGD-1. Krπitev statuta Kapitalske druæbe, d. d., ki ima naravo hujπe krπitve obveznosti, je lahko krivdni razlog odpoklica. Uprava Kapitalske druæbe, d. d., nima pooblastil za izdajo ali nakup lastnih delnic. Nadzorni svet Nadzorni svet Kapitalske druæbe, d. d., je v letu 2015 deloval v naslednji sestavi: Samo Lozej, predsednik, aldo Ternovec, namestnik predsednika (do ), mag. Aleksander Mervar, Stane SeniËar, ana Bilbija, mag. Ladislav RoæiË, dr. Boris ÆnidariË, namestnik predsednika (od do ), in Cirila Surina Zajc, namestnica predsednika (od do ). Dne je trem Ëlanom nadzornega sveta potekel πtiriletni mandat: aldo Ternovec, ana Bilbija, mag. Ladislav RoæiË.

23 Dne so πtiriletni mandat zaëeli naslednji trije novi Ëlani nadzornega sveta: dr. Boris ÆnidariË (do nastopa funkcije Ëlana uprave), Cirila Surina Zajc, mag. Ladislav RoæiË. Nadzorni svet Kapitalske druæbe, d. d., imenuje skupπëina druæbe. Skladno s πestim odstavkom 51. Ëlena ZSDH-1 je nadzorni svet druæbe πestëlanski. Trije Ëlani nadzornega sveta se imenujejo na predlog Slovenskega dræavnega holdinga, d. d. 2, dva Ëlana na predlog zvez oziroma organizacij upokojencev na ravni dræave in en Ëlan na predlog sindikalnih zvez oziroma konfederacij, reprezentativnih za obmoëje dræave.»e posamezna interesna skupina ne oblikuje predloga za imenovanje Ëlanov nadzornega sveta na naëin, kot je opredeljen v nadaljevanju, odloëa o imenovanju manjkajoëih Ëlanov nadzornega sveta skupπëina druæbe po lastni presoji. Predlog kandidatov predstavnikov SDH, d. d., oblikuje SDH, d. d., in o izbiri obvesti nadzorni svet. Predlog kandidatov predstavnikov upokojencev oblikujejo zveze oziroma organizacije upokojencev na ravni dræave in o izbiri obvestijo nadzorni svet. Predlog kandidata predstavnika sindikatov izvolijo predstavniki (elektorji) reprezentativnih zvez oziroma konfederacij na dræavni ravni in o izbiri obvestijo nadzorni svet. Vsaka reprezentativna zveza oziroma konfederacija ima toliko predstavnikov, kolikor je v njej zdruæenih reprezentativnih sindikatov. Poleg predstavnikov iz prejπnjega stavka izvoli zveza oziroma konfederacija πe po enega predstavnika na vsakih 10 tisoë Ëlanov. Mandat Ëlanov nadzornega sveta traja πtiri leta in so lahko ponovno imenovani. 21 SkupπËina Pravice edinega delniëarja izvaja Vlada Republike Slovenije Organizacija Kapitalske druæbe, d. d. ObstojeËa notranja organizacijska struktura Kapitalske druæbe, d. d., je bila vzpostavljena ob izvedbi preoblikovanja z izëlenitvijo Modre zavarovalnice, d. d., v oktobru leta 2011 zaradi potrebe po njeni prilagoditvi oziroma spremembi ter je zasledovala zmanjπani obseg poslovnih funkcij, del in nalog, toda hkrati upoπtevala ohranjeno heterogenost dejavnosti (upravljanje lastnega premoæenja, SODPZ in KS SODPZ). Vzpostavljena notranja organizacijska struktura ob racionalizaciji zagotavlja uëinkovito izvajanje vseh temeljnih poslovnih procesov s primerno organizacijsko strukturo in ob zmanjπanju πtevila zaposlenih. Upoπteva se tudi nova vloga Kapitalske druæbe, d. d., kot nadrejene druæbe v zavarovalniπki skupini. Od ustanovitve zavarovalnice Kapitalska druæba, d. d., za zavarovalnico opravlja IT-storitve. Z novo notranjo organizacijo je bila oblikovana prilagodljiva organizacijska struktura, ki omogoëa uëinkovit odloëitveni proces na dveh ravneh organiziranosti in zagotavlja optimalnejπe izvajanje na kljuënih podroëjih dela, organiziranih v petih organizacijskih enotah, sektorjih: Sektor za upravljanje premoæenja, Sektor za upravljanje skladov in strateπko komuniciranje, Sektor za finance in raëunovodstvo, Sektor za pravne in sploπne zadeve in Sektor za informatiko. Podporni poslovni procesi se izvajajo v sluæbah, umeπëenih neposredno pod upravo druæbe: Sluæba za notranjo revizijo in Sluæba za upravljanje s tveganji. 2 Sedanji Ëlani nadzornega sveta so bili v skladu s prej veljavnim ZSDH sicer imenovani na predlog Slovenske odπkodninske druæbe, d. d.

24 Slika 8: Organizacijska struktura Kapitalske druæbe, d. d. Uprava Sluæba za upravljanje s tveganji Svetovalci uprave 22 Sluæba za notranjo revizijo Sektor za upravljanje premoæenja Sektor za upravljanje skladov in strateπko komuniciranje Sektor za finance in raëunovodstvo Sektor za pravne in sploπne zadeve Sektor za informatiko PoroËanje o zaposlenih Na je bilo 56 zaposlenih delavcev za nedoloëen Ëas in tri delavke za doloëen Ëas. V letu 2015 so bile tri delavke odsotne zaradi porodniπkega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka. V letu 2015 je dvema delavcema prenehalo delovno razmerje zaradi redne odpovedi delovnega razmerja. V nadaljevanju sledi pregled πtevila zaposlenih po organizacijskih enotah. Tabela 5: tevilo zaposlenih po organizacijskih enotah na dan in Organizacijska enota Uprava 2 2 Svetovalci uprave 2 2 Sektor za finance in raëunovodstvo Sektor za upravljanje premoæenja 8 9 Sektor za upravljanje skladov in strateπko komuniciranje 14* 11 Sektor za pravne in sploπne zadeve Sektor za informatiko 7 6 Sluæba za notranjo revizijo 2 1 Sluæba za upravljanje s tveganji 2 2 Skupaj * Od tega tri delavke odsotne zaradi porodniπkega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka.

25 V Kapitalski druæbi, d. d., je bilo zaposlenih 66,11 % delavcev z dokonëano najmanj VII. stopnjo izobrazbe, od tega 11,87 % z magisterijem in 3,39 % z doktoratom. Med zaposlenimi je bilo 69,49 % æensk in 30,51 % moπkih. Odgovornost do zaposlenih Skrb za izobraæevanje zaposlenih ObstojeËa delovna podroëja in razvoj novih poslovnih funkcij v Kapitalski druæbi, d. d., nadgrajujemo tudi z razliënimi oblikami vnaprej naërtovanih izobraæevanj, prilagojenih zahtevam posameznih delovnih mest, specifiënim podroëjem potrebnih znanj vsakega zaposlenega in razvojno zastavljenim nalogam druæbe. Tako se zaposleni redno dodatno izobraæujejo doma in v tujini z obiskovanjem krajπih ali daljπih seminarjev, delavnic ter z naërtovanim internim izobraæevanjem, ki ga redno izvajamo za vse zaposlene. Med letom 2015 so se zaposleni udeleæili seminarjev s podroëij davënih predpisov, plaë, kadrovske in druge dokumentacije z osebnimi podatki, varnosti in zdravja pri delu, javnega naroëanja, ocenjevanja vrednosti, certifikata Druæini prijazno podjetje, financ, aktualnih vpraπanj gospodarskega prava, novosti in prepreëevanja pranja denarja, poslovne akademije, zajema, arhiviranja, upravljanja in hrambe podatkov, raëunalniπkih teëajev ter revidiranja.kapitalska druæba, d. d., je v letu 2015 skladno z naërtom izobraæevanja izvedla tudi interna izobraæevanja s podroëja prepreëevanja pranja denarja, varstva osebnih podatkov, ravnanja v primeru poæara ali druge nesreëe, predstavitve etiënega kodeksa, aktualnih zakonodajnih novosti gospodarskih druæbah (ZGD-1) in modela odliënosti EFQM (angl. European Foundation for Quality Management). V septembru 2015 je za vse zaposlene organizirala delavnico iz poslovnega bontona ter v oktobru 2015 delavnico na temo uëinkovite komunikacije in sodelovanja med zaposlenimi. Vsem zaposlenim je tudi ponudila moænost, da nadgradijo znanje iz poslovne in finanëne angleπëine ter poslovne nemπëine. 23 Kapitalska druæba, d. d., spodbuja tudi nadaljevanje πtudija in pridobivanje razliënih licenc, ki so v interesu delodajalca, kar omogoëa kakovostnejπe izvajanje delovnega procesa in poveëuje usposobljenost zaposlenih za delo na posameznem delovnem mestu. V letu 2015 je tako magistrski bolonjski πtudij obiskoval en zaposleni, podiplomski πtudij (znanstveni magisterij) so obiskovali trije zaposleni, izobraæevanja za pridobitev strokovnih znanj pa sta se udeleæevala dva zaposlena. Skrb za varno in zdravo delovno okolje V Kapitalski druæbi, d. d., skrbimo za varno in zdravo delovno okolje in pri tem upoπtevamo vse predpise s podroëja varstva pri delu ter zagotavljamo ustrezne pogoje za delo. Redno izvajamo naloge s podroëij varnosti in zdravja pri delu, poæarnega varstva in zdravstvenega varstva pri delu. Med pomembnejπimi izvedenimi nalogami s tega podroëja je treba poudariti redno izobraæevanje zaposlenih s podroëja varnosti in zdravja pri delu, sodelovanje pri oceni tveganja na delovnem mestu in v delovnem okolju, redno izvajanje obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledov, revidiranje izjave o varnosti pri delu, izvajanje preiskav delovnega okolja (meritve mikroklime, osvetlitve in hrupa na delovnem mestu), meritve elektriëne napeljave, pregled delovne opreme in opravljanje nadzornih pregledov o izpolnjevanju ukrepov varstva pred poæarom. Zavedamo se, da sta ohranjanje in izboljπevanje zdravja zaposlenih pomembna, saj so le zdravi in zadovoljni delavci, ki delajo v varnem in spodbudnem delovnem okolju, lahko uëinkoviti in inovativni ter redkeje odhajajo v bolniπki staæ. Zato izvajamo sistematiëne ciljane aktivnosti in ukrepe zaradi ohranjanja in krepitve telesnega in duπevnega zdravja zaposlenih. To dosegamo s kombinacijo izboljπanja organizacije dela in delovnega okolja. Pri tem so na prvem mestu dobri medosebni odnosi, saj ti odloëilno vplivajo na zdravje in poëutje zaposlenih. Zaposlene spodbujamo, da se dejavno udeleæujejo aktivnosti za varovanje in krepitev zdravja ter omogoëanja izbire zdravega naëina æivljenja in spodbujanja osebnostnega razvoja zaposlenih.

26 Pomemben vidik zagotavljanja in veëanja prihodnje socialne varnosti zaposlenih je tudi kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga Kapitalska druæba, d. d., kot odgovorno podjetje, ki skrbi za svoje zaposlene, izvaja z vplaëili meseënih premij v Modri krovni pokojninski sklad (v nadaljevanju: MKPS) upravljavca Modre zavarovalnice, d. d. Tudi med zaposlenimi velja kot ena od najbolj cenjenih oblik motiviranja. S pogodbo o oblikovanju pokojninskega naërta, sklenjeno februarja 2015, je zagotovljeno, da so se vsi zaposleni lahko vkljuëili v MKPS pod enakimi pogoji. Kapitalska druæba, d. d., vsem zaposlenim vplaëuje maksimalno premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja v znesku 5,844 % bruto plaëe oziroma najveë 234,92 evra meseëno. Prva premija je bila v MKPS vplaëana marca Stroπek plaëanih premij zaposlenim za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (KVPS in MKPS) za leto 2015 je dosegel 108 tisoë evrov. 24 Druæini prijazno podjetje V Kapitalski druæbi, d. d., se zavedamo pomena in prednosti aktivne, druæini prijazne politike v druæbi, ki omogoëa usklajevanje poklicnega in druæinskega æivljenja. Smo raznolik kolektiv s πtevilnimi starπi, ki imajo majhne otroke. Prizadevamo si πe dodatno izboljπati delovno okolje ter vsem zaposlenim omogoëiti laæje usklajevanje kariernega razvoja in druæinskega æivljenja, kar je postalo del naπe organizacijske kulture. Zato smo tudi v letu 2015 ohranili dejavnosti projekta Druæini prijazno podjetje. Med ukrepi, izbranimi v Ëasu pridobivanja osnovnega in polnega certifikata, smo sprejeli 12 ukrepov: komuniciranje z zaposlenimi, mnenjske raziskave med zaposlenimi, odnosi z javnostjo, Ëasovni konto, otroπki Ëasovni bonus, dodatni dopust, filozofija in koncept vodenja, naërt ponovnega vkljuëevanja po daljπi odsotnosti z dela, druæenje med zaposlenimi, sodelovanje svojcev pri obëasnih delih v druæbi, obdaritev novorojenëka in novoletno obdarovanje otrok. Opravljena mnenjska raziskave med zaposlenimi je pokazala, da se je veëini zaposlenih, ki so odgovorili na anketo, izboljπalo usklajevanje zasebnega in poklicnega æivljenja. Med najpriljubljenejπimi ukrepi so Ëasovni konto, otroπki Ëasovni bonus na prvi πolski dan v prvi triadi osnovne πole ter novoletno obdarovanje otrok in obdaritev novorojenëka. Delovna praksa dijaka Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana V letu 2015 je delovno prakso na Kapitalski druæbi, d. d., ponovno opravljal dijak Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana. Trudili smo se, da bi dijaku omogoëili Ëim bolj prijetno opravljanje delovne prakse, hkrati pa smo mu æeleli pribliæati pomen in delovanje Kapitalske druæbe, d. d., ter ga seznaniti z doloëenimi delovnimi procesi v druæbi. Velik poudarek je bil na osebnem pristopu in interakciji z dijakom. Dijak je na Kapitalski druæbi, d. d., v letu 2015 opravil 76 ur delovne prakse. Slabovidnemu dijaku smo s tem omogoëili usposabljanje v poslovnem okolju z namenom pridobitve samostojnosti in laæjega vkljuëevanja v druæbeno okolje po zakljuëku izobraæevanja. Odgovornost do πirπe druæbene skupnosti Ker Zveza druπtev upokojencev Slovenije zdruæuje in motivira posameznike, ki se odloëajo za dejavno preæivljanje prostega Ëasa tudi po upokojitvi, ji je Kapitalska druæba, d. d., na zaëetku leta 2015 donirala odpisano raëunalniπko opremo in mobilne telefone. Kapitalska druæba, d. d., je Ministrstvu za notranje zadeve zaradi pomanjkanja in sploπnega slabega stanja opremljenosti njihovih prostorov donirala odpisano pisarniπko pohiπtvo. V juniju 2015 se je Kapitalska druæba, d. d., odloëila za nakup defibrilatorja, ki je namenjen nudenju prve pomoëi ob srënem zastoju. NameπËen je v skupnih prostorih poslovne stavbe ter je javno dostopen vsem v poslovni stavbi in njeni okolici. Vpisan je v bazo AED, tako da so javnost in vsi navzoëi v bliæini druæbe obveπëeni o pomembnosti in dostopnosti naprave.

27 Z nakupom navedenega pripomoëka æelimo prispevati k izboljπanju moænosti preæivetja tistih, ki doæivijo srëni zastoj. Odgovornost do okolja LoËujemo odpadke Nepremiπljena poraba naravnih virov in onesnaæevanje okolja postajata pereëi teæavi, ki ju tudi v Kapitalski druæbi, d. d., ne moremo spregledati. Zato smo vzpostavili loëeno zbiranje odpadkov. S porazdelitvijo odpadkov omogoëamo njihovo nadaljnjo uporabo in/ali predelavo. S predelavo odpadkov varujemo okolje. Ker se odpadki uporabijo kot surovina pri proizvodnji novih izdelkov, porabimo manj naravnih surovin in veliko manj energije. Posebej zbiramo tudi plastiëne zamaπke, ki se jih je med letom nabralo za kar 40 kilogramov. V letu 2015 smo jih podarili Druπtvu za pomoë osebam z motnjami v razvoju Vesele nogice. Zbiramo kartuπe za tiskalnike V Kapitalski druæbi, d. d., zbiramo prazne kartuπe za tiskalnike, ki jih poπiljamo na ponovno polnjenje. Vsaka ponovno napolnjena kartuπa pomeni prihranek za Kapitalsko druæbo, d. d., ter je del projekta Zniæevanje in optimizacija stroπkov poslovanja in pa tudi del skrbi za zaπëito okolja. 25 Uporabljamo elektriëno energijo iz obnovljivih virov Razpis za dobavo elektriëne energije, izveden leta 2014, je v skladu z Uredbo o zelenem javnem naroëanju. Upoπtevali smo njene doloëbe in zahteve ter sklenili pogodbo za dobavo elektriëne energije, 100-odstotno proizvedene iz obnovljivih virov. Energija, pridobljena iz okolju prijaznih, obnovljivih virov, pri proizvodnji ne izrablja fosilnih goriv, prav tako zajemanje obnovljivih virov energije ne izërpa vira. Tako je okolje manj obremenjeno s toplogrednimi plini, πkodljivimi emisijami in radioaktivnimi odpadki Informatika Na zaëetku leta 2015 je bil vzpostavljen projekt zamenjave informacijske podpore za upravljanje skladov. Zaradi prenosa informacijske podpore za KS SODPZ v novo programsko reπitev izvajalca In2, ki je bil na podlagi javnega naroëila izbran na zaëetku leta 2015, smo zaustavili nadaljnji razvoj in dopolnjevanje funkcionalnosti po zakonskih zahtevah ZPIZ-2 v obstojeëi programski reπitvi KadSkladi. IzplaËevanje pokojnin zavarovancem je kljub temu potekalo nemoteno, skladno z zakonskimi zahtevami in v zahtevanih Ëasovnih rokih. S kakovostnim vzdræevanjem smo zagotavljali visoko stopnjo zanesljivosti in razpoloæljivosti informacijskega sistema, poslovni procesi pa niso bili moteni Izjava o upravljanju Na podlagi doloëila 3.4 Kodeksa korporativnega upravljanja druæb s kapitalsko naloæbo dræave Kapitalska druæba, d. d., podaja izjavo o upravljanju druæbe za obdobje od do Kapitalska druæba, d. d., kot delniπka druæba, v kateri je Republika Slovenija 100-odstotni delniëar, prostovoljno spoπtuje Kodeks korporativnega upravljanja druæb s kapitalsko naloæbo dræave, ki priporoëa naëela, postopke in merila za ravnanje Ëlanov organov vodenja in nadzora druæb, katerih deleænik je Republika Slovenija. Kapitalska druæba, d. d., podaja izjavo o skladnosti s Kodeksom korporativnega upravljanja druæb s kapitalsko naloæbo dræave, ki ga je sprejel Slovenski dræavni holding, d. d., (v nadalje-

28 (v nadaljevanju: SDH, d. d.) dne Kodeks vsebuje naëela in priporoëila dobre prakse za korporativno upravljanje druæb s kapitalsko naloæbo dræave. Kodeks je javno objavljen na spletni strani SDH, d. d., kodeks-upravljanja-kapitalskih-nalozb-republike-slovenije. Izjava o skladnosti s Kodeksom korporativnega upravljanja druæb s kapitalsko naloæbo dræave je dostopna na spletni strani druæbe Uprava in nadzorni svet Kapitalske druæbe, d. d., izjavljata, da pri svojem delu in poslovanju prostovoljno spoπtujeta Kodeks korporativnega upravljanja druæb s kapitalsko naloæbo dræave. Odstopanja od priporoëil Kodeksa upravljanja kapitalskih naloæb Republike Slovenije so navedena in pojasnjena v nadaljevanju: Okvir upravljanja druæb s kapitalsko naloæbo dræave Osnovni cilj druæbe s kapitalsko naloæbo dræave, ki opravlja pridobitno dejavnost, je maksimiziranje vrednosti druæbe in ustvarjanje tem viπjega donosa za lastnika. Druæbe zasledujejo tudi uresniëevanje drugih ciljev, ki jih za posamezno druæbo opredeljuje predpis oziroma akt o ustanovitvi druæbe (npr. izvajanje gospodarske javne sluæbe, zagotavljanje dræavljanom dostopnost do infrastrukture). Druæbe so dolæne poskrbeti, da so z namenom zagotovitve veëje preglednosti ciljev druæbe in dejstva, da se morajo z zasledovanjem neekonomskih ciljev strinjati delniëarji, vsi taki cilji jasno opredeljeni v ustanovitvenem aktu druæbe ne glede na to, ali izhajajo iz zakonskih doloëil ali volje delniëarjev oziroma druæbenikov. Pojasnilo: Kapitalska druæba, d. d., glede na specifiëen namen njene ustanovitve in predvideno preoblikovanje v avtonomni demografski rezervni sklad ter ob upoπtevanju strategije upravljanja kapitalskih naloæb dræave pri opravljanju svoje dejavnosti primarno skrbi za izpolnjevanje zakonske obveznosti zagotavljanja sredstev Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 3.2 Uprava javne delniπke druæbe s kapitalsko naloæbo dræave ne glede na lastniπko strukturo ter uprava velike in srednje delniπke druæbe in druæbe z omejeno odgovornostjo, v kateri imata dræava ali SDH, d. d., posamië ali skupaj posredno ali neposredno prevladujoë vpliv, skupaj z nadzornim svetom oblikuje in sprejme Politiko upravljanja druæbe, v kateri doloëi poglavitne usmeritve upravljanja druæbe in opredeli drugo vsebino, kot to doloëa Kodeks upravljanja javnih delniπkih druæb v priporoëilu 2.1 in v Prilogi A.14, pri tem pa druæba upoπteva tudi strategijo upravljanja naloæb dræave. Politika upravljanja je sprejeta za prihodnje obdobje in jo druæba posodablja tako, da je vedno skladna s predpisi, aktom o ustanovitvi druæbe, strategijo upravljanja naloæb dræave in aktualnimi usmeritvami korporativnega upravljanja. Vsebuje datum zadnje posodobitve in je dostopna na javni spletni strani druæbe. Pojasnilo: Kapitalska druæba, d. d., glede na zakonsko predvideno preoblikovanje v avtonomni demografski rezervni sklad πe ni sprejela politike upravljanje druæbe. Politika upravljanja druæbe bo oblikovana ob upoπtevanju doloëb zakona o preoblikovanju, ki bo opredelil delovanje demografskega sklada in dodatne stalne vire njegovega financiranja, ter ob upoπtevanju strategije upravljanja kapitalskih naloæb dræave. Nadzorni svet 6.4 Nadzorni svet je sestavljen tako, da se zagotovita odgovoren nadzor in sprejemanje odloëitev v korist druæbe. Pri sestavi nadzornega sveta se upoπtevajo strokovna znanja, izkuπnje in veπëine, ki se med posameznimi Ëlani nadzornega sveta razlikujejo in dopolnjujejo (komplementarnost znanja in izkuπenj). V tem veëji meri naj se zagotavlja tudi raznoliko sestavo nadzornega sveta glede na lastnosti, kot so starost, spol, mednarodna sestava ipd. (heterogenost sestave). Pojasnilo: Kapitalska druæba, d. d., navedena doloëila Kodeksa upoπteva smiselno, ob upoπtevanju kogentnih doloëil 51. Ëlena ZSDH-1 in statuta druæbe, ki urejata posebno sestavo nadzornega sveta Kapitalske druæbe, d. d.

29 6.6»e skupπëina voli Ëlane nadzornega sveta na predlog nadzornega sveta, nadzorni svet v utemeljitvi predlogov za sprejemanje sklepov poleg podatkov, ki jih zahteva zakon, za posameznega predlaganega kandidata navede vsaj πe informacijo o Ëlanstvu v drugih organih vodenja ali nadzora ter oceno morebitnega (potencialnega) konflikta interesov, pri Ëemer se pri oceni potencialnega konflikta interesov kandidata upoπtevajo tudi posamiëni kriteriji, ki so navedeni v prilogi C Kodeksa javnih delniπkih druæb. Prav tako mora nadzorni svet razkriti informacije o tem, ali je predlagani kandidat neodvisen v smislu definicije po tem Kodeksu in ali je nadzorni svet pri izbiri kandidata upoπteval postopke opredeljene s tem Kodeksom. Pojasnilo: Druæba navedenega doloëila Kodeksa ne upoπteva v celoti zaradi kogentnih doloëil ZSDH-1 in statuta druæbe, ki za Kapitalsko druæbo, d. d., predvidevata poseben nominacijski postopek za Ëlane nadzornega sveta druæbe Takoj po objavi sklica skupπëine, ki bo na predlog nadzornega sveta druæbe s kapitalsko naloæbo dræave volila nove Ëlane nadzornega sveta, predsednik nadzornega sveta druæbe pozove kandidate, ki jih je predlagal v izvolitev nadzorni svet, naj vloæijo prijavo pri Kadrovski komisiji SDH za akreditacijo.»e ve za njihove naslove, lahko kandidate k vloæitvi prijave za akreditacijo in nominacijo pozove tudi kadrovska komisija SDH. Pojasnilo: Druæba navedenega doloëila Kodeksa ne upoπteva v celoti, saj skupπëino Kapitalske druæbe, d. d., predstavlja Vlada Republike Slovenije. V skladu z doloëili ZDSH-1 so trije Ëlani nadzornega sveta imenovani na predlog SDH, d. d. 27 Uprava oziroma poslovodstvo 7.3 Nadzorni svet druæbe s kapitalsko naloæbo dræave, ki je organizirana kot delniπka druæba ali kot velika ali srednja druæba z omejeno odgovornostjo, naj pripravi predlog politike prejemkov organa vodenja v skladu s tem Kodeksom in jo predloæi skupπëini v sprejetje. Priprava predloga je v odgovornosti predsednika nadzornega sveta in komisije za imenovanja, Ëe je oblikovana. Na skupπëini predsednik nadzornega sveta predstavi delniëarjem oziroma druæbenikom trenutno politiko prejemkov in njeno izvajanje ter oceni funkcijo in vlogo politike prejemkov. Nadzorni svet mora poskrbeti, da so prejemki Ëlanov uprave oziroma poslovodstva v skladu s politiko, sprejeto na skupπëini v skladu z zakonom. Pojasnilo: Prejemke Ëlanov uprave ureja ZSDH-1. V skladu s petim odstavkom 51. Ëlena ZSDH-1 za Ëlane uprave Kapitalske druæbe, d. d., veljajo enaki pogoji in merila kot za Ëlane uprave SDH, d. d., skladno z doloëili ZSDH-1. Politika prejemkov πe ni sprejeta. Sprejetje etiënega kodeksa in korporativna integriteta 10.2 Druæbe s kapitalsko naloæbo dræave naj ob upoπtevanju velikosti druæbe in stopnje krπitev korporativne integritete v druæbi (zaznano ali domnevano) v tem veëji meri vzpostavijo sistem korporativne integritete z elementi, ki jih opredeljujejo Slovenske smernice korporativne integritete. SDH, d. d., podpira, da zlasti velike druæbe nadzor nad korporativno integriteto kot samostojno in neodvisno funkcijo zaupajo pooblaπëencu za korporativno integriteto, ki mu bodo zaradi zagotovitve neoviranega dela zagotovljeni ustrezno usposobljena in plaëana strokovna pomoë, ustrezna materialna sredstva in pooblastila. Pojasnilo: Kapitalska druæba, d. d., spoπtuje bistvene elemente, ki jih opredeljujejo Slovenske smernice korporativne integritete, Ëeprav nima vzpostavljene samostojne in neodvisne funkcije pooblaπëenca za korporativno integriteto. 1.2 Opis glavnih znaëilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v druæbi v povezavi s postopkom raëunovodskega poroëanja Pojasnilo: Kapitalska druæba, d. d., upravlja tveganja in izvaja postopke notranjih kontrol na vseh ravneh. Namen notranjih kontrol je zagotavljanje toënosti, zanesljivosti, transparentnosti in preglednosti vseh procesov ter obvladovanje tveganj, povezanih z raëunovodskim poroëanjem.

30 Kontrole, ki se izvajajo v sektorju za finance in raëunovodstvo, odgovornem za vodenje poslovnih knjig in izdelavo raëunovodskih izkazov v skladu z veljavnimi raëunovodskimi, davënimi in drugimi predpisi, vkljuëujejo postopke, ki zagotavljajo, da: so poslovni dogodki evidentirani na osnovi verodostojnih knjigovodskih listin, na podlagi katerih so poslovni dogodki evidentirani toëno in poπteno ter dajejo jamstvo, da druæba poπteno razpolaga s svojim premoæenjem; so poslovni dogodki evidentirani in raëunovodski izkazi izdelani v skladu z veljavno zakonodajo. RaËunovodske izkaze Kapitalske druæbe, d. d., za vsako poslovno leto preveri in revidira tudi zunanja revizija. Na podlagi sklepa skupπëine z dne raëunovodske izkaze druæbe za leto 2015 revidira revizijska druæba Deloitte revizija, d. o. o., Ljubljana. 28 Sluæba notranje revizije je v organizacijski strukturi druæbe umeπëena kot samostojna organizacijska enota, neposredno podrejena upravi. S tem sta zagotovljeni neodvisnost njenega delovanja in loëenost od izvedbenih funkcij, ki so predmet revidiranja. Preverjanje in dajanje zagotovil o delovanju notranjih kontrolnih sistemov druæbe je temeljno podroëje notranjerevizijskega dela. Notranji revizor uëinkovitost delovanja notranjih kontrol presoja z vidika obvladovanja tveganj, ki jim je druæba izpostavljena. Notranja revizija skladno s svojim letnim programom dela, ki ga sprejmeta uprava in nadzorni svet druæbe, izvaja revizijske preglede za posamezna podroëja delovanja druæbe. S predlogi izboljπav poslovnih procesov in postopkov v druæbi notranja revizija prispeva k poveëanju uspeπnosti poslovanja druæbe. 1.3 Pomembno neposredno in posredno imetniπtvo vrednostnih papirjev druæbe, v smislu doseganja kvalificiranega deleæa, kot ga doloëa zakon, ki ureja prevzeme Pojasnilo: Edina delniëarka Kapitalske druæbe, d. d., je Republika Slovenija, ki je imetnica vseh navadnih imenskih kosovnih delnic (100-odstotni deleæ v osnovnem kapitalu). 1.4 Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice Pojasnilo: Druæba nima vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice. 1.5 Omejitve glasovalnih pravic Pojasnilo: Edina delniëarka Kapitalske druæbe, d. d., je Republika Slovenija, ki je imetnica vseh navadnih imenskih kosovnih delnic in nima omejitev glasovalnih pravic. 1.6 Pravila druæbe o imenovanju ter zamenjavi Ëlanov organov vodenja ali nadzora in spremembah statuta Pojasnilo: Pravila o imenovanju ter zamenjavi Ëlanov organov vodenja ali nadzorna in spremembah statuta so opredeljena v statutu druæbe. Nadzorni svet Kapitalske druæbe, d. d., imenuje skupπëina druæbe. Skladno s πestim odstavkom 51. Ëlena ZSDH-1 je nadzorni svet druæbe πestëlanski. Trije Ëlani nadzornega sveta so imenovani na predlog SDH, d. d., dva Ëlana na predlog zvez oziroma organizacij upokojencev na ravni dræave in en Ëlan na predlog sindikalnih zvez oziroma konfederacij, reprezentativnih za obmoëje dræave.»e posamezna interesna skupina ne oblikuje predloga za imenovanje Ëlanov nadzornega sveta na naëin, kot je opredeljen v nadaljevanju, odloëa o imenovanju manjkajoëih Ëlanov nadzornega sveta skupπëina druæbe po lastni presoji. Predlog kandidatov predstavnikov SDH, d. d., oblikuje uprava SDH, d. d., in o izbiri obvesti nadzorni svet. Predlog kandidatov predstavnikov upokojencev oblikujejo zveze oziroma organizacije upokojencev na ravni dræave in o izbiri obvestijo nadzorni svet. Predlog kandidata predstavnika sindikatov izvolijo predstavniki (elektorji) reprezentativnih zvez oziroma konfederacij na dræavni ravni in o izbiri obvestijo nadzorni svet. Vsaka reprezentativna zveza oziroma konfederacija ima toliko predstavnikov, kolikor je v njej zdruæenih reprezentativnih sindikatov. Poleg predstavnikov iz prejπnjega stavka izvoli zveza oziroma konfederacija πe po enega predstavnika na vsakih deset tisoë Ëlanov. Mandat Ëlanov nadzornega sveta traja πtiri leta in so lahko ponovno imenovani.

31 »lane uprave na podlagi javnega razpisa imenuje nadzorni svet. Od Ëlanov uprave je en Ëlan imenovan za predsednika uprave. Mandat Ëlanov uprave traja πtiri leta in so lahko ponovno imenovani. Uprava ali njen posamezni Ëlan je lahko predëasno odpoklican le zaradi razlogov iz drugega odstavka 268. Ëlena ZGD-1. Krπitev statuta Kapitalske druæbe, d. d., ki ima naravo hujπe krπitve obveznosti, je lahko krivdni razlog odpoklica. Statut ter njegove spremembe in dopolnitve sprejema skupπëina Kapitalske druæbe, d. d., na predlog uprave in nadzornega sveta. 1.7 Pooblastila Ëlanov poslovodstva, zlasti pooblastila za izdajo ali nakup lastnih delnic Pojasnilo: Pooblastila Ëlanov poslovodstva so doloëena v statutu druæbe. Uprava Kapitalske druæbe, d. d., nima pooblastil za izdajo ali nakup lastnih delnic. 1.8 Podatki o delovanju skupπëine druæbe in njenih kljuënih pristojnostih ter opis pravic delniëarjev in naëina njihovega uveljavljanja Pojasnilo: Edina delniëarka druæbe uresniëuje svoje pravice, ki izhajajo iz imetniπtva delnic, na skupπëini druæbe. SkupπËina je najviπji organ druæbe ter deluje skladno z doloëili ZGD-1, ZSDH-1 in statuta druæbe. SkupπËino sklicuje uprava druæbe, kot to doloëata zakon in statut ter kadar je to v korist druæbe. SkupπËino lahko skliëe tudi nadzorni svet. SkupπËino je treba sklicati tudi, Ëe delniëar od uprave zahteva sklic skupπëine. DelniËar mora zahtevi za sklic skupπëine v pisni obliki priloæiti dnevni red, predlog sklepa za vsako predlagano toëko dnevnega reda, o kateri naj skupπëina odloëa, ali Ëe skupπëina pri posamezni toëki dnevnega reda ne sprejme sklepa, obrazloæitev toëke dnevnega reda. Sklic skupπëine je treba objaviti najmanj 30 dni pred dnem zasedanja skupπëine. Sklic skupπëine se objavi na spletni strani AJPES in na spletni strani Kapitalske druæbe, d. d. Objava sklica skupπëine mora vsebovati tudi predloge sklepov in navedbo kraja, kjer mora biti hkrati z objavo sklica dostopno celotno gradivo, ki bo predloæeno v odloëanje na skupπëini. Pravico do udeleæbe na skupπëini in uresniëevanja glasovalne pravice ima delniëar, ki je kot imetnik delnic konec Ëetrtega dne pred zasedanjem skupπëine vpisan v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev. 29 SkupπËina sklepa o temeljnih zadevah Kapitalske druæbe, d. d., zlasti pa sprejema statut Kapitalske druæbe, d. d., in njegove spremembe; sprejema letno poroëilo, Ëe nadzorni svet letnega poroëila ni potrdil ali Ëe uprava in nadzorni svet prepustita odloëitev o sprejetju letnega poroëila skupπëini; odloëa o uporabi bilanënega dobiëka na predlog uprave in nadzornega sveta; odloëa o podelitvi razreπnice Ëlanom uprave in nadzornega sveta; imenuje in razreπuje Ëlane nadzornega sveta Kapitalske druæbe, d. d.; imenuje revizorja Kapitalske druæbe, d. d.; odloëa o ukrepih za poveëanje ali zmanjπanje osnovnega kapitala, Ëe statut ali zakon ne doloëa drugaëe; odloëa o prenehanju Kapitalske druæbe, d. d., in statusnih spremembah ter odloëa o drugih zadevah v skladu z zakonom in tem statutom. 1.9 Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja ali nadzora ter njihovih komisij Pojasnilo: Vodenje in upravljanje Kapitalske druæbe, d. d., temelji na zakonskih doloëilih in doloëbah statuta. Druæba ima dvotirni sistem upravljanja, po katerem druæbo vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet Nadzorni svet Pristojnosti nadzornega sveta so doloëene v statutu druæbe, naëin njegovega dela pa ureja Poslovnik nadzornega sveta. Podroben opis dejavnosti in naëina delovanja nadzornega sveta v letu 2015 je naveden v PoroËilu nadzornega sveta. Nadzorni svet Kapitalske druæbe, d. d., je v letu 2015 deloval v naslednji sestavi: Samo Lozej, predsednik, aldo Ternovec, namestnik predsednika (do ), mag. Aleksander Mervar, Ëlan, Stanislav SeniËar, Ëlan, ana Bilbija, Ëlanica (do ),

32 mag. Ladislav RoæiË, Ëlan, dr. Boris ÆnidariË, Ëlan (od ), namestnik predsednika (od do ), od mu funkcija v nadzornem svetu miruje, in Cirila Surina Zajc, Ëlanica (od ), namestnica predsednika (od ). V letu 2015 sta delovali dve komisiji nadzornega sveta (Revizijska komisija in Akreditacijska komisija), katerih sestava in delo sta predstavljena v PoroËilu nadzornega sveta Uprava Skladno z ZSDH-1 in statutom druæbe ima uprava najmanj dva in najveë tri Ëlane.»lane uprave na podlagi javnega razpisa imenuje nadzorni svet za dobo πtirih let. Kapitalsko druæbo, d. d., je v letu 2015 vodila uprava v sestavi: Bachtiar Djalil, predsednik uprave, mag. Anja Strojin tampar, Ëlanica uprave, dr. Boris ÆnidariË, Ëlan uprave. 30 Predsednika uprave in Ëlanico uprave Kapitalske druæbe, d. d., je skladno s statutom druæbe in doloëili ZSDH-1 na podlagi javnega razpisa imenoval nadzorni svet. Predsednik uprave Bachtiar Djalil je nov πtiriletni mandat nastopil Mag. Anji Strojin tampar je mandat Ëlanice uprave prenehal ZaËasnega Ëlana uprave dr. Borisa ÆnidariËa je za obdobje enega leta z zaëetkom mandata , v skladu z drugim odstavkom 273. Ëlena ZGD-1, imenoval nadzorni svet Kapitalske druæbe, d. d. Uprava vodi druæbo v dobro druæbe, samostojno in na lastno odgovornost. Kapitalsko druæbo, d. d., zastopajo Ëlani uprave samostojno in neomejeno. S statutom druæbe so doloëeni posli in odloëitve, za katere mora uprava pridobiti soglasje nadzornega sveta. Uprava Kapitalske druæbe, d. d., je za svoje delo odgovorna nadzornemu svetu in skupπëini, pri Ëemer mora pri vodenju poslov ravnati s strokovno skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, varovati poslovne skrivnosti Kapitalske druæbe, d. d., in spoπtovati klavzulo o prepovedi konkurence. Uprava druæbe je v letu 2015 svoje pristojnosti izvrπevala skladno s Poslovnikom o delu uprave, redno je poroëala nadzornemu svetu ter skladno s statutom izvrπevala obveznosti do delniëarja, kot jih opredeljujeta ZGD-1 in ZSDH Opis vseh pomembnej ih dogodkov po koncu leta 2015 Vlada Republike Slovenije je 201kot skupπëina Kapitalske druæbe, d. d., sprejela sklep o imenovanju novega Ëlana nadzornega sveta zaradi imenovanja dr. Borisa ÆnidariËa, dotedanjega podpredsednika nadzornega sveta, za Ëlana uprave Kapitalske druæbe, d. d. Za Ëlana nadzornega sveta je bil imenovan Janez Bedina, njegov mandat pa traja do dneva prenehanja funkcije dr. Borisa ÆnidariËa kot Ëlana uprave, vendar ne dlje kot do S je zaëela veljati novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ- -2B, ki prinaπa spremembe tudi za Kapitalsko druæbo, d. d. V skladu z novelo se bodo poklicne pokojnine izplaëevale neposredno iz SODPZ, KS SODPZ pa bo prenehal delovati.

33 1.11 Izbrani ra»unovodski in finan»ni kazalniki poslovanja Kazalnik Vrednost za leto 2015»ista obraëunana zavarovalna premija x 100/ Kosmata obraëunana zavarovalna premija x 100/ Kosmate obraëunane odπkodnine/ tevilo πkod / ,21 EUR Kosmate obraëunane odπkodnine/ Kosmate obraëunane premije / ,45 Donos naloæb x 100/ (Stanje naloæb na zaëetku obdobja + stanje naloæb na koncu obdobja)/2 PovpreËno stanje Ëistih zavarovalnotehniënih rezervacij x 100/»isti prihodki od zavarovalnih premij x 100/ ( )/2 ( )/2 x 100/ ,92 50,00 31 Kazalnik Vrednost za leto 2014»ista obraëunana zavarovalna premija x 100/ Kosmata obraëunana zavarovalna premija Kosmate obraëunane odπkodnine/ tevilo πkod Kosmate obraëunane odπkodnine/ Kosmate obraëunane premije Donos naloæb x 100/ (Stanje naloæb na zaëetku obdobja + stanje naloæb na koncu obdobja)/2 PovpreËno stanje Ëistih zavarovalnotehniënih rezervacij x 100/»isti prihodki od zavarovalnih premij x 100/ / / x 100/ ( )/2 ( )/2 x 100/ ,51 EUR 0,29-0,23 38,78

34

35 RaËunovodsko poroëilo

36 34 RaËunovodski izkazi KS SODPZ in pojasnila k raëunovodskim izkazom z revizorjevimi poroëili 2.1 Izjava poslovodstva Uprava Kapitalske druæbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., potrjuje raëunovodske izkaze KS SODPZ za leto, konëano na dan , ter pripadajoëa pojasnila in razkritja k raëunovodskim izkazom. Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi raëunovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne raëunovodske usmeritve, da so bile raëunovodske ocene izdelane po naëelu previdnosti in dobrega gospodarjenja ter da raëunovodski izkazi predstavljajo resniëno in poπteno sliko premoæenjskega stanja sklada in izidov njegovega poslovanja za leto Uprava je odgovorna tudi za ustrezno vodenje raëunovodstva, za sprejetje ustreznih ukrepov za zavarovanje premoæenja in drugih sredstev ter potrjuje, da so raëunovodski izkazi, skupaj s pojasnili, izdelani na predpostavki o nadaljnjem poslovanju sklada ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi raëunovodskega poroëanja. dr. Boris ÆnidariË Ëlan uprave Bachtiar Djalil predsednik uprave Ljubljana,

37 2.2 Revizorjevo poro»ilo 35

38 36

39 2.3 Mnenje poobla»enega aktuarja 37

Kazalo. 6 1 Poudarki letnega poroëila. 8 2 Predstavitev Kapitalske druæbe, d. d.

Kazalo. 6 1 Poudarki letnega poroëila. 8 2 Predstavitev Kapitalske druæbe, d. d. Letno poroëilo 2015 Kazalo 6 1 Poudarki letnega poroëila 8 2 Predstavitev Kapitalske druæbe, d. d. 8 2.1 Sploπni podatki 8 2.1.1 Podjetje 8 2.1.2 Lastniπka sestava in podatki o kapitalu 8 2.1.3 Dejavnosti

Διαβάστε περισσότερα

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Œlanica skupine HVB Group. Letno poroœilo Bank Austria Creditanstalt Slovenija

Œlanica skupine HVB Group. Letno poroœilo Bank Austria Creditanstalt Slovenija Œlanica skupine HVB Group Letno poroœilo Bank Austria Creditanstalt Slovenija 2002 Œlanica skupine HVB Group Letno poroœilo Bank Austria Creditanstalt Slovenija 2002 2002 Vsebina Organizacijska struktura

Διαβάστε περισσότερα

Kazalo KAZALO...2 I. UVOD...3 II. III. IV. VKLJUČITEV V POKOJNINSKI NAČRT...4 PREMIJA IN NAČIN TER ROKI PLAČEVANJA PREMIJE...6 ČISTA PREMIJA...7 V. NA

Kazalo KAZALO...2 I. UVOD...3 II. III. IV. VKLJUČITEV V POKOJNINSKI NAČRT...4 PREMIJA IN NAČIN TER ROKI PLAČEVANJA PREMIJE...6 ČISTA PREMIJA...7 V. NA POKOJNINSKI NAČRT ODPRTEGA VZAJEMNEGA POKOJNINSKEGA SKLADA BANKE KOPER d.d. ZA INDIVIDUALNO ZAVAROVANJE Koper, april 2010 1 Kazalo KAZALO...2 I. UVOD...3 II. III. IV. VKLJUČITEV V POKOJNINSKI NAČRT...4

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

Razvojni kazalniki Raiffeisen Krekove banke

Razvojni kazalniki Raiffeisen Krekove banke Letno poroëilo 2006 Razvojni kazalniki Raiffeisen Krekove banke POMEMBNEJ I PODATKI O POSLOVANJU IN NEKATERI KAZALCI POSLOVANJA OD LETA 2004 DO LETA 2006 RAIFFEISEN KREKOVA BANKA Leto 2006 Leto 2005 Leto

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

SVETOVALEC SVETOVALEC. obrtnikov. obrtnikov. Vsebina. Priloga Obrtnika πt februar 2011

SVETOVALEC SVETOVALEC.  obrtnikov. obrtnikov. Vsebina. Priloga Obrtnika πt februar 2011 25 Davèno svetovanje: 1. plaèe, nadomestila plaè, drugi prejemki iz delovnega razmerja in povraèila stroškov v zvezi z delom ter davki in prispevki za socialno varnost 2. obraèunavanje in plaèevanje DDV

Διαβάστε περισσότερα

Letno poroëilo Letno poroëilo 2006

Letno poroëilo Letno poroëilo 2006 Letno poroëilo 2006 Letno poroëilo 2006 1 Letno poroëilo 2006 2 Letno poroëilo 2006 Vsebina Uvod...5 Doseæki skupine Krka...7 Pomembnejπi podatki o poslovanju skupine Krka...8 Predstavitev skupine Krka...9

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

Letno poroëilo

Letno poroëilo Letno poroëilo 2007 Letno poroëilo 2007 2 Letno poroëilo 2007 Vsebina Uvod... 5 Doseæki skupine Krka... 7 Pomembnejπi podatki o poslovanju skupine Krka... 8 Predstavitev skupine Krka... 9 Shema organiziranosti

Διαβάστε περισσότερα

Direktorica mag. Brigita Šen Kreže

Direktorica mag. Brigita Šen Kreže Elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja V OBČINI VRHNIKA Direktorica mag. Brigita Šen Kreže Vrhnika, januar 2016 KAZALO: 1 UVOD... 4 1.1 Pravne podlage

Διαβάστε περισσότερα

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή

Διαβάστε περισσότερα

Abanka d.d. Ljubljana

Abanka d.d. Ljubljana Letno poročilo 2000 Abanka d.d. Ljubljana Vsebina POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALCI POSLOVANJA 2 Vodstvo UPRAVA BANKE 6 MNENJE UPRAVE 7 NADZORNI SVET 8 MNENJE NADZORNEGA SVETA 9 Poslovno poročilo SPLOŠNO

Διαβάστε περισσότερα

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE Uno gradivo zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 4. letnik 2008/2009 Uredniki: Alenka Bizjak, Viktorija Janar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar, Mateja

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

Mesečni pregled makroekonomskih podatkov

Mesečni pregled makroekonomskih podatkov Mesečni pregled makroekonomskih podatkov november 2016 NLB d.d. Jaka Erpič Samostojni analitik za finančne trge 01 476 91 70 jaka.erpic@nlb.si EMU BDP (YoY) Inflacija (YoY) Industrijska proizvodnja (YoY)

Διαβάστε περισσότερα

Mesečni pregled makroekonomskih podatkov

Mesečni pregled makroekonomskih podatkov Mesečni pregled makroekonomskih podatkov marec 2017 NLB d.d. Jaka Erpič Samostojni analitik za finančne trge 01 476 91 70 jaka.erpic@nlb.si EMU BDP (YoY) Inflacija (YoY) Industrijska proizvodnja (YoY)

Διαβάστε περισσότερα

LETNO POROČILO BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE ZA LETO 2014

LETNO POROČILO BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE ZA LETO 2014 LETNO POROČILO BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE ZA LETO 2014 Celje, marec 2015 Letno poročilo za leto 2014, pripravljeno po mednarodnih standardih računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska

Διαβάστε περισσότερα

novice ELEKTRO POUDARKI IZ VSEBINE Interno glasilo Elektra Ljubljana d. d. Leto XI december 2011, πtevilka 4

novice ELEKTRO POUDARKI IZ VSEBINE Interno glasilo Elektra Ljubljana d. d. Leto XI december 2011, πtevilka 4 novice ELEKTRO Interno glasilo Elektra Ljubljana d. d. Leto XI december 2011, πtevilka 4 POUDARKI IZ VSEBINE Organizacijske enote v letu 2011 v znamenju izëlenitve Sprejeti strateški poslovni naërt, srednjeroëni

Διαβάστε περισσότερα

Letno poroëilo

Letno poroëilo Letno poroëilo 1 9 9 9 2 Siemens d.o.o. Dunajska 22 1511 Ljubljana telefon: (061) 1746 100 telefaks: (061) 1746 135 Tihomir RajliÊ dr. Joerg Aufhammer Vodstvo Romana BogoviË RaËunovodstvo (FRW) Informatika

Διαβάστε περισσότερα

bilten Deset let akreditiranja v Sloveniji Slovesno praznovanje 10. obletnice SA Nova izdaja ISO/IEC 17025:2005 Akreditacija medicinskih laboratorijev

bilten Deset let akreditiranja v Sloveniji Slovesno praznovanje 10. obletnice SA Nova izdaja ISO/IEC 17025:2005 Akreditacija medicinskih laboratorijev bilten december 2005 4 Novice Slovenske akreditacije Deset let akreditiranja v Sloveniji Slovesno praznovanje 10. obletnice SA Nova izdaja ISO/IEC 17025:2005 Akreditacija medicinskih laboratorijev Uvajanje

Διαβάστε περισσότερα

Vaje iz predmeta UPRAVLJANJE IN RAVNANJE PODJETJA. 5. vaje 1

Vaje iz predmeta UPRAVLJANJE IN RAVNANJE PODJETJA. 5. vaje 1 Vaje iz predmeta UPRAVLJANJE IN RAVNANJE PODJETJA 5. vaje 1 5. Vaje: Planiranje in vloga analize poslovanja 5. vaje 2 1. Podjetje upravljajo. lastniki Kaj že vemo? 2. Ker je vir moči, lastnina imajo managerji

Διαβάστε περισσότερα

PRAVILA ZAPRTEGA VZAJEMNEGA POKOJNINSKEGA SKLADA ZA JAVNE USLUŽBENCEE (PNJU K)

PRAVILA ZAPRTEGA VZAJEMNEGA POKOJNINSKEGA SKLADA ZA JAVNE USLUŽBENCEE (PNJU K) Na podlagi 5. in 6. člena Zakona o kolekivnem dodanem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni lis RS, š. 126/03) er v skladu s 310. členom, z drugim odsavkom 311. člena in rejim odsavkom 443.

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL

Διαβάστε περισσότερα

novice ELEKTRO IZ VSEBINE Interno glasilo Elektra Ljubljana d. d. Leto XI april 2011, πtevilka 1 Kaj delamo? Organizacijska enota Skupne storitve

novice ELEKTRO IZ VSEBINE Interno glasilo Elektra Ljubljana d. d. Leto XI april 2011, πtevilka 1 Kaj delamo? Organizacijska enota Skupne storitve novice ELEKTRO Interno glasilo Elektra Ljubljana d. d. Leto XI april 2011, πtevilka 1 IZ VSEBINE Nakup in prodaja - v Elektro energijo d. o. o. Kaj delamo? Organizacijska enota Skupne storitve Merjenje

Διαβάστε περισσότερα

Križna elastičnost: relativna sprememba povpraševane količine dobrine X, do katere pride zaradi relativne spremembe

Križna elastičnost: relativna sprememba povpraševane količine dobrine X, do katere pride zaradi relativne spremembe 2. POGLAVJE φ Elastičnost povpraševanja: E x, Px = % Q x / % P x % Q x > % sprememba Q % P x > % sprememba P Ex, Px = ( Q x / Q x ) / ( P x /P x ) = (P x / Q x ) * ( Q x / P x ) Linearna funkcija povpraševanja:

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE

PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE TOPLOTNO ENERGETSKI SISTEMI TES d.o.o. GREGORČIČEVA 3 2000 MARIBOR IN PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE Saša Rodošek December 2011, Hotel BETNAVA, Maribor TES d.o.o. Energetika Maribor

Διαβάστε περισσότερα

V skupnem poglavju je zdruæeno poslovno poroëilo za Iskro Avtoelektriko, d. d., kot obvladujoëo druæbo in za skupino Iskra Avtoelektrika.

V skupnem poglavju je zdruæeno poslovno poroëilo za Iskro Avtoelektriko, d. d., kot obvladujoëo druæbo in za skupino Iskra Avtoelektrika. Letno poroëilo 2002 zajema poroëilo Iskre Avtoelektrike, d. d., in poroëilo skupine Iskra Avtoelektrika. V skupnem poglavju je zdruæeno poslovno poroëilo za Iskro Avtoelektriko, d. d., kot obvladujoëo

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

Revidirano letno poročilo za leto 2008 za Delniški vzajemni sklad MP-TECH.SI

Revidirano letno poročilo za leto 2008 za Delniški vzajemni sklad MP-TECH.SI Revidirano letno poročilo za leto 2008 za Delniški vzajemni sklad MP-TECH.SI PREGLED VSEBINE stran 1. POROČILO O POSLOVANJU DELNIŠKEGA VZAJEMNEGA SKLADA MP-TECH.SI ZA LETO 2008 2 1.1 PREGLED POSLOVANJA

Διαβάστε περισσότερα

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ GR ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ H OLJLAJNYOMÁSÚ SZEGECSELŐ M4/M12 SZEGECSEKHEZ HASZNÁLATI UTASÍTÁS - ALKATRÉSZEK SLO OLJNO-PNEVMATSKI KOVIČAR ZA ZAKOVICE

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.

Διαβάστε περισσότερα

PRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA

PRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA PRILOGA VI POTRDILA O SKLADNOSTI (Vzorci vsebine) A POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA Stran 1 POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA (1) (številka potrdila o skladnosti:)

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013 WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.

Διαβάστε περισσότερα

ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO

ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO ČHE AVČE Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO MONTAŽA IN DOBAVA AGREGATA ČRPALKA / TURBINA MOTOR / GENERATOR S POMOŽNO OPREMO Anton Hribar d.i.s OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI ČRPALNE HIDROELEKTRARNE

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

UČINKOVITOST, USPEŠNOST IN FINANCIRANJE PODJETJA UVOD. Finančne odločitve in investicijske odločitve. Finančne/investicijske odločitve 2/24/12

UČINKOVITOST, USPEŠNOST IN FINANCIRANJE PODJETJA UVOD. Finančne odločitve in investicijske odločitve. Finančne/investicijske odločitve 2/24/12 UČINKOVITOST, USPEŠNOST IN FINANCIRANJE PODJETJA UVOD doc. dr. Boštjan Aver Februar 2012 Finančne odločitve in investicijske odločitve Podjetje se mora ukvarjati s finančnimi odločitvami (pasiva) in investicijskimi

Διαβάστε περισσότερα

NAPOVEDI MAKROEKONOMSKIH GIBANJ V SLOVENIJI

NAPOVEDI MAKROEKONOMSKIH GIBANJ V SLOVENIJI BANKA SLOVENIJE EVROSISTEM NAPOVEDI MAKROEKONOMSKIH GIBANJ V SLOVENIJI DECEMBER 17 Naslov: Izdajatelj: Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji Številka: december 17 BANKA SLOVENIJE Slovenska 35 155

Διαβάστε περισσότερα

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri

Διαβάστε περισσότερα

Splošno o interpolaciji

Splošno o interpolaciji Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo

Διαβάστε περισσότερα

RAČUNOVODSTVO IN FINANČNO POSLOVANJE

RAČUNOVODSTVO IN FINANČNO POSLOVANJE RAČUNOVODSTVO IN FINANČNO POSLOVANJE MITJA LONČAR Višješolski strokovni program: Poslovni sekretar Učbenik: Računovodstvo in finančno poslovanje Gradivo za 1. letnik Avtor: mag. Mitja Lončar, univ. dipl.

Διαβάστε περισσότερα

Zakon o spremembah zakona o financiranju občin zfo-1

Zakon o spremembah zakona o financiranju občin zfo-1 Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ I. UVOD Zakon o spremembah zakona o financiranju občin zfo-1 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI

Διαβάστε περισσότερα

Revidirano letno poročilo za leto 2008 za Delniški vzajemni sklad MP-ENERGY.SI

Revidirano letno poročilo za leto 2008 za Delniški vzajemni sklad MP-ENERGY.SI Revidirano letno poročilo za leto 2008 za Delniški vzajemni sklad MP-ENERGY.SI PREGLED VSEBINE stran 1. POROČILO O POSLOVANJU DELNIŠKEGA VZAJEMNEGA SKLADA MP-ENERGY.SI ZA LETO 2008 2 1.1 PREGLED POSLOVANJA

Διαβάστε περισσότερα

1. Kaj v računovodskem pristopu pomenita obdelava in zajemanje opredmetenih osnovnih sredstev?

1. Kaj v računovodskem pristopu pomenita obdelava in zajemanje opredmetenih osnovnih sredstev? 1 Kaj v računovodskem pristopu pomenita obdelava in zajemanje opredmetenih osnovnih sredstev? OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA (OOS) So vedno premoženje podjetja To premoženje ima lahko podjetje : v lasti

Διαβάστε περισσότερα

06 ISPRO Predstavitev novega informacijskega sistema.

06 ISPRO Predstavitev novega informacijskega sistema. Tiskovina. Poπtnina plaëana pri poπti 1102 Ljubljana. Zmagovalci Intereuropiade v skupnem so Sektorji druæbe, ki so si s pravim timskim delom zasluæeno priborili pokal. Avgust 2005, πtevilka 15 03 Aktualno

Διαβάστε περισσότερα

POPIS DEL IN PREDIZMERE

POPIS DEL IN PREDIZMERE POPIS DEL IN PREDIZMERE ZEMELJSKI USAD v P 31 - P 32 ( l=18 m ) I. PREDDELA 1.1 Zakoličba, postavitev in zavarovanje prečnih profilov m 18,0 Preddela skupaj EUR II. ZEMELJSKA DELA 2.1 Izkop zemlje II.

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

I. SPLOŠNE DOLOČBE. 1. člen (namen)

I. SPLOŠNE DOLOČBE. 1. člen (namen) Na podlagi drugega odstavka 19. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 uradno prečiščeno besedilo in 49/06 ZMetD) izdaja Vlada Republike Slovenije U R E D B O o pogojih, pod katerimi

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1 Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije

Διαβάστε περισσότερα

1. člen (vsebina) 2. člen (pomen izrazov)

1. člen (vsebina) 2. člen (pomen izrazov) Na podlagi 64.e člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 uradno prečiščeno besedilo in 70/08) in za izvrševanje četrte alinee tretjega odstavka 42. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah

Διαβάστε περισσότερα

Izdala: BANKA SLOVENIJE Slovenska Ljubljana Tel.: Fax.: This publication is also available in English.

Izdala: BANKA SLOVENIJE Slovenska Ljubljana Tel.: Fax.: This publication is also available in English. SEPTEMBER 1 Izdala: BANKA SLOVENIJE Slovenska 3 1 Ljubljana Tel.: 1 7 19 Fax.: 1 1 1 This publication is also available in English. ISSN 3-99 MAKROEKONOMSKA GIBANJA IN PROJEKCIJE, september 1 Pregled vsebine

Διαβάστε περισσότερα

Revidirano letno poročilo za leto 2008 za Delniški vzajemni sklad MP-TURKEY.SI

Revidirano letno poročilo za leto 2008 za Delniški vzajemni sklad MP-TURKEY.SI Revidirano letno poročilo za leto 2008 za Delniški vzajemni sklad MP-TURKEY.SI PREGLED VSEBINE stran 1. POROČILO O POSLOVANJU DELNIŠKEGA VZAJEMNEGA SKLADA MP-TURKEY.SI ZA LETO 2008 2 1.1 PREGLED POSLOVANJA

Διαβάστε περισσότερα

PREHRANA. Sindikat obrti in podjetništva Slovenije

PREHRANA. Sindikat obrti in podjetništva Slovenije PREHRANA Sindikat obrti in podjetništva Slovenije Prehrana Avtor Tisk in prelom Založnik in nosilec Avtorskih pravic Naklada Gita Merela, dipl. var. inž. Grafika 3000 d.o.o. Združenje delodajalcev obrti

Διαβάστε περισσότερα

2015 Celje, april 2016

2015 Celje, april 2016 2015 1 2015 Celje, april 2016 4 Vsebina Zgoščen prikaz poslovanja 6 Splošni podatki 7 Osnovno 7 Sedež podjetja, lokacije, povezano podjetje, predstavništvo 8 Organiziranost podjetja 9 Opis podjetja 10

Διαβάστε περισσότερα

SPTE V OBRATU PRIPRAVE LESA

SPTE V OBRATU PRIPRAVE LESA Laboratorij za termoenergetiko SPTE V OBRATU PRIPRAVE LESA Avditorna demonstracijska vaja Ekonomska in energijska analiza kotla in SPTE v sušilnici lesa Cilj vaje analiza proizvodnje toplote za potrebe

Διαβάστε περισσότερα

Ekonomika 1. dr. Mićo Mrkaić

Ekonomika 1. dr. Mićo Mrkaić Ekonomika 1 dr. Mićo Mrkaić Email: mico.mrkaic@fov.uni-mb.si Kaj je cilj tega predmeta? Pridobiti znanje za dobro gospodarjenje Pridobiti razumevanje za inteligentno branje novic Poglobiti razumevanje

Διαβάστε περισσότερα

za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi I. SPLOŠNI UKREPI ZA VARNO DELO S KEMIČNIMI SNOVMI

za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi I. SPLOŠNI UKREPI ZA VARNO DELO S KEMIČNIMI SNOVMI Na podlagi 14. člena pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Uradni list RS, št. 100/01) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve P R

Διαβάστε περισσότερα

1. POJEM, POMEN IN VRSTE ORGANIZACIJ

1. POJEM, POMEN IN VRSTE ORGANIZACIJ 1. POJEM, POMEN IN VRSTE ORGANIZACIJ 1. Različna pojmovanja organizacije. Organizacija je relativno mlada veda. Pojem organizacije še vedno ni enosmiselno opredeljen. Vzrok, zakaj so pojmovanja organizacije

Διαβάστε περισσότερα

Proizvajalna funkcija

Proizvajalna funkcija Proizvajalna funkcija in računovodske informacije za odločanje o proizvajanju učinkov mag. Darjana Vidic Vsebina predavanja 1. Opredelitev proizvajalne funkcije 2. Računovodske informacije za odločanje

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

IRENA VIHER 1 OCENJEVANJE VREDNOSTI PODJETJA

IRENA VIHER 1 OCENJEVANJE VREDNOSTI PODJETJA IRENA VIHER 1 OCENJEVANJE VREDNOSTI PODJETJA 1. UVOD Poznamo: - Knjigovodsko vrednost podjetja (je razlika med celotnimi sredstvi in celotnimi obveznostmi podjetja, kot izhaja bilance stanja) lastniški

Διαβάστε περισσότερα

, XIX VLADA

, XIX VLADA Digitally signed by Spela Munih Stanic DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1235444814013, cn=spela Munih Stanic Reason: Direktorica Uradnega lista Republike

Διαβάστε περισσότερα

NAVODILA ZA UPORABO ENOTNEGA EVROPSKEGA DOKUMENTA V ZVEZI Z ODDAJO JAVNEGA NAROČILA ESPD

NAVODILA ZA UPORABO ENOTNEGA EVROPSKEGA DOKUMENTA V ZVEZI Z ODDAJO JAVNEGA NAROČILA ESPD Sektor za sistem javnega naročanja Tržaška 21, 1000 Ljubljana T: 01 478 18 80 F: 01 478 83 31 E: gp.mju@gov.si www.mju.gov.si NAVODILA ZA UPORABO ENOTNEGA EVROPSKEGA DOKUMENTA V ZVEZI Z ODDAJO JAVNEGA

Διαβάστε περισσότερα

PROCESIRANJE SIGNALOV

PROCESIRANJE SIGNALOV Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s

Διαβάστε περισσότερα

Novo vodstvo Bloka 6... stran 4 Direktor mag. Simon Tot... stran 12 Dodatna pokojninska renta... stran 27

Novo vodstvo Bloka 6... stran 4 Direktor mag. Simon Tot... stran 12 Dodatna pokojninska renta... stran 27 Č a s o p i s T e r m o e l e k t r a r n e Š o š t a n j A p r i l _ 2 0 1 1 A p r i l _ 2 0 11 1 Novo vodstvo Bloka 6... stran 4 Direktor mag. Simon Tot... stran 12 Dodatna pokojninska renta... stran

Διαβάστε περισσότερα

energično v prihodnost

energično v prihodnost energično v prihodnost Letno poročilo 2008 Naš vsakdan je preplet številnih situacij in razpoloženj. Skozi dan nas spremljajo različna počutja in stanja energije. Zaljubljen pogled, otroški nasmeh, pomoč,

Διαβάστε περισσότερα

SKUPINA LUKA KOPER NEREVIDIRANO POROČILO O POSLOVANJU SKUPINE IN DRUŽBE LUKA KOPER, D. D., V OBDOBJU JANUAR SEPTEMBER Koper, november 2014

SKUPINA LUKA KOPER NEREVIDIRANO POROČILO O POSLOVANJU SKUPINE IN DRUŽBE LUKA KOPER, D. D., V OBDOBJU JANUAR SEPTEMBER Koper, november 2014 2014 SKUPINA LUKA KOPER NEREVIDIRANO POROČILO O POSLOVANJU SKUPINE IN DRUŽBE LUKA KOPER, D. D., V OBDOBJU JANUAR SEPTEMBER 2014 Koper, november 2014 KAZALO POSLOVNO POROČILO... 1 POMEMBNEJŠI PODATKI O

Διαβάστε περισσότερα

ΕΓΓΡΑΦΟ ΕΡΓΑΣΙΑΣ ΤΩΝ ΥΠΗΡΕΣΙΩΝ ΤΗΣ ΕΠΙΤΡΟΠΗΣ. Εκθεση χώρας - Κύπρος 2015. {COM(2015) 85 final}

ΕΓΓΡΑΦΟ ΕΡΓΑΣΙΑΣ ΤΩΝ ΥΠΗΡΕΣΙΩΝ ΤΗΣ ΕΠΙΤΡΟΠΗΣ. Εκθεση χώρας - Κύπρος 2015. {COM(2015) 85 final} ΕΥΡΩΠΑΪΚΗ ΕΠΙΤΡΟΠΗ Βρυξέλλες, 26.2.2015 SWD(2015) 32 final ΕΓΓΡΑΦΟ ΕΡΓΑΣΙΑΣ ΤΩΝ ΥΠΗΡΕΣΙΩΝ ΤΗΣ ΕΠΙΤΡΟΠΗΣ Εκθεση χώρας - Κύπρος 2015 {COM(2015) 85 final} Το παρόν έγγραφο δεν συνιστά επίσημη θέση της Ευρωπαϊκής

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL Izdba aje: Ljubjana, 11. 1. 007, 10.00 Jan OMAHNE, 1.M Namen: 1.Preeri paraeogramsko praio za doočanje rezutante nezporedni si s skupnim prijemaiščem (grafično)..dooči

Διαβάστε περισσότερα

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net

Διαβάστε περισσότερα

Effect of Fibre Fineness on Colour and Reflectance Value of Dyed Filament Polyester Fabrics after Abrasion Process Izvirni znanstveni članek

Effect of Fibre Fineness on Colour and Reflectance Value of Dyed Filament Polyester Fabrics after Abrasion Process Izvirni znanstveni članek Učinek finosti filamentov na barvne vrednosti in odbojnost svetlobe 8 Učinek finosti filamentov na barvne vrednosti in odbojnost svetlobe barvanih poliestrskih filamentnih tkanin po drgnjenju July November

Διαβάστε περισσότερα

RUDA. 130 let premogovništva v Šaleški dolini. Zavrtajmo v prihodnost. Razvojni načrt jasna vizija za prihodnjih 10 let. Kdo je zadovoljen s plačo?

RUDA. 130 let premogovništva v Šaleški dolini. Zavrtajmo v prihodnost. Razvojni načrt jasna vizija za prihodnjih 10 let. Kdo je zadovoljen s plačo? RUDA ČASOPIS POSLOVNEGA SISTEMA PREMOGOVNIK VELENJE j unij 2006, številka 5, leto XXXIX r 130 let premogovništva v Šaleški dolini foto Hans Zavrtajmo v prihodnost Razvojni načrt jasna vizija za prihodnjih

Διαβάστε περισσότερα

Ime predpisa: Uredba o stanju tal. Št. zadeve: /2015. Datum objave: Rok za sprejem mnenj in pripomb:

Ime predpisa: Uredba o stanju tal. Št. zadeve: /2015. Datum objave: Rok za sprejem mnenj in pripomb: Ime predpisa: Uredba o stanju tal Št. zadeve: 007-144/2015 Datum objave: 3. 6. 2016 Rok za sprejem mnenj in pripomb: 4. 7. 2016 e-naslov: gp.mop@gov.si 1 O B R A Z L O Ž I T E V Tla so z vidika varovanja

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju

Διαβάστε περισσότερα

STANDARD1 EN EN EN

STANDARD1 EN EN EN PRILOGA RADIJSKE 9,000-20,05 khz naprave kratkega dosega: induktivne aplikacije 315 600 khz naprave kratkega dosega: aktivni medicinski vsadki ultra nizkih moči 4516 khz naprave kratkega dosega: železniške

Διαβάστε περισσότερα

Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom

Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom VSŠ Velenje ELEKTRIČNE MERITVE Laboratorijske vaje Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom Vaja št.2 M. D. Skupina A PREGLEDAL:. OCENA:.. Velenje, 22.12.2006 1. Besedilo naloge

Διαβάστε περισσότερα