Abanka d.d. Ljubljana

Transcript

1 Letno poročilo 2000 Abanka d.d. Ljubljana

2

3 Vsebina POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALCI POSLOVANJA 2 Vodstvo UPRAVA BANKE 6 MNENJE UPRAVE 7 NADZORNI SVET 8 MNENJE NADZORNEGA SVETA 9 Poslovno poročilo SPLOŠNO GOSPODARSKO OKOLJE 12 BANKA V LETU Poslovanje z gospodarstvom in negospodarstvom 14 Poslovanje s prebivalstvom in tujimi osebami 15 Krediti bankam 16 Viri sredstev iz tujine 16 Vrednostni papirji 17 Kapitalske naložbe 18 Investicijsko bančništvo 18 Plačilni promet 20 Finančno poročilo FINANČNI REZULTATI 24 Revizijsko mnenje 24 Bilanca stanja 25 Bilančna aktiva 26 Bilančna pasiva 27 Izkaz uspeha 28 UPRAVLJANJE TVEGANJ 30 KAPITAL 32 Delniški kapital 32 Delničarji 33 Razvoj RAZVOJ BANKE 36 SMERI RAZVOJA V LETU Struktura ORGANIZACIJSKA STRUKTURA 42 DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI 43 POSLOVNA MREŽA 44

4 Pomembnejši podatki in kazalci poslovanja BILANCA STANJA v mio SIT v mio SIT v mio SIT Bilančna vsota Depoziti nebančnega sektorja pravnih in drugih oseb prebivalstva Krediti nebančnemu sektorju pravnim in drugim osebam prebivalstvu Celotni kapital Rezervacije Obseg zunajbilančnega poslovanja IZKAZ USPEHA v mio SIT v mio SIT v mio SIT Čiste obresti Čisti neobrestni prihodki Splošni upravni stroški Neto rezervacije Dobiček pred obdavčitvijo Davek na dobiček Drugi davki iz dobička Dobiček po obdavčitvi Število zaposlenih DELNICE Število delničarjev Število delnic Nominalna vrednost delnice (v SIT) Knjigovodska vrednost delnice (v SIT) * * V izračunu knjigovodske vrednosti delnice je upoštevano 100 % dobička tekočega leta, namenjenega za rezerve. 2 Abanka d.d. Ljubljana Letno poročilo 2000

5 KAZALCI Kapital banke (v mio SIT) ** - kapitalska ustreznost (v % ) 11,0 10,2 13,0 ** Kvaliteta aktive (v %) - dvomlj. in sporne bilan. terj. / aktiva 6,71 7,45 7,37 - posebne rezervacije za bilan. terj. / aktiva 4,26 4,45 4,15 Profitabilnost (v %) - obrestna marža 3,87 3,40 4,08 - donos na aktivo 1,37 1,25 1,63 - donos na kapital pred obdavčitvijo 20,21 18,29 24,05 - donos na kapital po obdavčitvi 14,78 13,74 18,57 Stroπki poslovanja (v %) - operativni stroški / aktiva 4,30 3,70 3,53 Likvidnost ( v %) - likvidna sredstva / vpogledni viri sredstev 17,44 21,02 18,18 - sekundarna likvidnost / vpogledne vloge 56,21 60,29 62,87 ** V izračunu kapitala banke in koeficienta kapitalske ustreznosti je upoštevano 100 % dobička tekočega leta, namenjenega za rezerve. Letno poročilo 2000 Abanka d.d. Ljubljana 3

6 Vodstvo

7 Uprava banke Vito Verstovšek univ. dipl. ekon. Podpredsednik uprave Aljoša Tomaž univ. dipl. ekon. Predsednik uprave Mag. Bogomir Kos univ. dipl. ekon. Podpredsednik uprave 6 Abanka d.d. Ljubljana Letno poročilo 2000

8 Mnenje uprave Veseli smo, da je v vaše roke prišlo letno poročilo Abanke, d. d., za leto Veseli smo zato, ker smo pritegnili vašo pozornost in s tem dobili možnost, da vam pokažemo dobre rezultate svojega poslovanja. Abanka je v letu 2000 povečala obseg poslovanja, merjen z bilančno vsoto, za 26 % oz. za milijonov SIT, s čimer je bilo preseženo načrtovano povečanje za 7 %. Bilančna vsota banke je konec leta 2000 znašala milijonov SIT. Tako intenzivna rast je omogočila banki povečanje tržnega deleža po bilančni vsoti s 5,6 % konec leta 1999 na 5,9 % konec leta 2000, s čimer se je Abanka prebila s šestega na peto mesto med bankami v slovenskem prostoru. Omenjena rast je bila dosežena z enakim številom zaposlenih kot v letu 1999, tako da je bilančna vsota na zaposlenega konec leta 2000 znašala 295 milijonov SIT, kar je za 26 % več kot v letu poprej. Prizadevali smo si zbrati toliko virov sredstev, da bi lahko zadovoljili čim več potreb na strani povpraševanja oz. plasiranja sredstev za pravne in fizične osebe. V minulem letu so bile dosežene ugodne rasti depozitov prebivalstva in tujih oseb ter deviznih depozitov gospodarstva, nekoliko manj ugodna pa je bila rast tolarskih depozitov gospodarstva in negospodarstva. Na področju izdajanja vrednostnih papirjev je treba omeniti četrto emisijo obveznic Abanke, ki imajo naravo podrejenosti, zaradi česar so omogočile hkratno izvedbo dolžniške dokapitalizacije. Med plasiranimi sredstvi so bile najvišje stopnje rasti dosežene pri plasmajih v gospodarstvo. Ker vse več komitentov išče ponudbe, ki presegajo klasično depozitno varčevanje, je Abanka tudi v letu 2000 nadaljevala politiko prilagajanja novim varčevalnim trendom. Ustanovljen je bil vzajemni sklad Sova, katerega naložbe bodo usmerjene v domače in tuje dolžniške vrednostne papirje. VS Sova je poleg VS Polžek in VS Zajček že tretji vzajemni sklad, ki ga upravlja Abančna DZU, ki je v 99-odstotni lasti Abanke. Na obnašanje varčevalcev je začela vplivati tudi reforma pokojninskega sistema. Tako je banka v letu 2000 začela intenzivno izvajati tudi vse aktivnosti, potrebne za ustanovitev vzajemnega pokojninskega sklada AIII VPS. Obseg plačilnega prometa s tujino je dosegel vrednost milijonov DEM, kar je za 31 % več kot v letu pred tem. Taka rast je povzročila tudi dvig tržnega deleža z 9,6 % na 10,0 %. Poleg plačilnega prometa s tujino je treba omeniti še plačilni promet v državi za pravne osebe, ki se je v letu 2000 začel prenašati iz Agencije za plačilni promet v banke. Abanka je uspešno sodelovala v vseh fazah reforme plačilnega prometa, tako da je tehnološko in organizacijsko pripravljena ponuditi to storitev pravnim osebam v klasični in elektronski obliki. Banka je ustvarila milijone SIT bruto dobička, ki je, zmanjšan za davke, prinesel milijonov SIT čistega dobička, kar je za 66 % več kot lani in za 20 % nad zastavljenim ciljem. Tak dobiček zagotavlja 18,6-odstotno donosnost kapitala, kar je v slovenskem bančnem prostoru nadpovprečen rezultat. V letu 2000 je v lastništvu banke prišlo do pomembnih strukturnih sprememb. Najpomembnejša strateška lastnica Abanke je z 32,94 % postala Zavarovalnica Triglav, s katero bo Abanka na temelju sprejete strategije sledila razvoju bančno-zavarovalniškega koncepta poslovanja. V letu 2000 je Abanka z Banko Vipa podpisala pismo o nameri kapitalskega in poslovnega povezovanja, ki predvideva postopno združitev obeh bank. Na podlagi takih rezultatov se s ponosom oziramo v leto 2000, ker je za nas dobro izhodišče, da bomo tudi v letu 2001 uresničili zastavljene cilje, ki jih Abanka zaznava kot izzive in priložnosti svoje prihodnosti. Podpredsednik uprave banke mag. Bogomir Kos Podpredsednik uprave banke Vito Verstovšek Predsednik uprave banke Aljoša Tomaž Letno poročilo 2000 Abanka d.d. Ljubljana 7

9 Nadzorni svet Dr. Andro Ocvirk Lek, d.d., Ljubljana Igor Jenko Podjetje Panim, d. o. o., Ljubljana Sveto Kobal Upokojenec, bivši guverner BS Boris Kovačič Casino d.o.o., Portorož Dragiša Milosavljevič Štajerski avto dom, d. d., Maribor Branko Obal Podjetje Tevis, d. o. o., Ljubljana 8 Abanka d.d. Ljubljana Letno poročilo 2000

10 Mnenje nadzornega sveta Nadzorni svet je v skladu s svojimi pristojnostmi skozi vse leto 2000 spremljal in nadziral poslovanje Abanke, d. d. Spremljanje poslovanja je temeljilo na seznanitvi in obravnavanju poročil o tekočem poslovanju banke, poslovne politike in finančnega plana banke. Bilančna vsota Abanke, d. d., se je nominalno povečala za 26 % in je konec leta 2000 dosegla milijonov SIT, kar je bilo za 7 % več od zastavljenega planskega cilja. Dobiček po obdavčitvi je znašal milijonov SIT in je omogočil 18,6-odstotno donosnost kapitala, ki je presegala tovrstni kazalec primerljivih konkurenčnih bank in skupnega slovenskega bančnega sistema. Dober finančni rezultat je posledica poslovne politike, ki temelji na rasti, razvoju, racionalizaciji in modernizaciji poslovanja, saj so bile poslovne aktivnosti usmerjene v nenehno posodabljanje informacijskega sistema, razvoj novih storitev, obvladovanje stroškov in izpeljevanje razvojnih projektov, ki so vitalnega pomena za poslovanje banke. Intenzivna rast obsegov poslovanja je kljub močni konkurenci v slovenskem bančnem prostoru pripomogla k povečanju tržnih deležev na nekaterih segmentih bančnega poslovanja. Čeprav so bile dosežene nadpovprečne stopnje rasti obsegov poslovanja, je banka ohranila stabilnost v varnosti poslovanja, saj je uspešno upravljala in obvladovala vsa tveganja. Nadzorni svet je potrdil strategijo kapitalske povezave z Zavarovalnico Triglav in Banko Vipa. Nadzorni svet je mnenja, da je Abanka v letu 2000 uspešno uresničevala svojo poslovno politiko in dosegla zastavljene cilje poslovanja, zato daje pozitivno mnenje k letnemu poročilu uprave banke. Hkrati se zahvaljuje upravi banke in vsem zaposlenim za uspešno opravljeno delo, delničarjem pa za njihovo tvorno sodelovanje. Predsednik nadzornega sveta dr. Andro Ocvirk Letno poročilo 2000 Abanka d.d. Ljubljana 9

11 Poslovno poročilo

12 Splošno gospodarsko okolje Pogoje poslovanja v letu 2000 so usmerjala gospodarska gibanja, ki so bila izrazito zaznamovana z dejavniki mednarodnega okolja. Na eni strani je oživljanje gospodarske rasti v najpomembnejših slovenskih trgovinskih partnericah pozitivno vplivalo na slovenski izvoz in na krepitev predelovalnih dejavnosti. Gospodarska rast v državah EU, ki absorbira približno 65 % slovenskega izvoza, se je po ocenah evropske komisije okrepila za približno 1 odstotno točko, torej na 3,1 %. Relativno hitreje pa se krepi rast BDP v tistih državah EU (Italija, Avstrija, Nemčija), s katerimi slovensko gospodarstvo opravi največji del zunanjetrgovinske menjave. V letu 2000 je bila ugodna gospodarska rast značilna tudi za druge pomembne zunanjetrgovinske partnerice: države CEFTA, Rusijo, Hrvaško. Na drugi strani pa so visoke cene nafte, višja inflacija v najpomembnejših partnericah in močan dolar zviševale uvozne cene in prek poslabšanja pogojev menjave vplivale na ohranjanje visokega primanjkljaja tekočega računa plačilne bilance in zmanjšanje domače kupne moči. Hkrati so omenjeni trije dejavniki krepili tudi inflatorne pritiske, ki so bili v letu 2000, v nasprotju z letom 1999, pretežno eksternega značaja. Visoki gospodarski rasti v letu 1999 (5 %), ki je bila spodbujena predvsem z notranjimi dejavniki (visoko domačo porabo pred uvedbo DDV), je sledila v letu 2000 manj dinamična gospodarska dejavnost tudi zaradi cikličnega vpliva lanske visoke aktivnosti. Naslednji razlog, ki je kljub ugodnim izvoznim gibanjem vplival na upočasnitev gospodarske rasti, predvsem v drugi polovici leta, je poslabšanje pogojev menjave s tujino zaradi rasti cen nafte, močnega dolarja in višjih uvoznih cen, kar je zmanjševalo realne domače dohodke in s tem kupno moč rezidentov. 6 % 5 % 4 % 3 % 2 % 1 % 0 % Bruto domači proizvod realna rast V letu 2000 je bila vidno spremenjena struktura rasti BDP. Močno se je namreč okrepil vpliv tujega povpraševanja, tako da je ocenjena realna rast izvoza blaga in storitev dosegla 8,7 % (v letu 1999 le 1,7 %), realna rast domačega povpraševanja pa se je v primerjavi s prejšnjim letom upočasnila (6,6 %), tako da je v letu 2000 po ocenah dosegla le 3,8 %. Na podlagi ocenjenih gibanj tujega in domačega povpraševanja je bila realna rast BDP v letu 2000 okoli 4,6 %. Kljub bistveno hitrejši realni rasti izvoza blaga v primerjavi z uvozom se saldo trgovinske bilance v letu 2000 v primerjavi s preteklim letom ni bistveno znižal, saj so izvozne cene v dolarjih upadale bistveno hitreje od uvoznih cen. Ob nekoliko višjem storitvenem presežku, ob manjšem povečanju izdatkov od kapitala in večjih prilivih transferov je bil v letu 2000 ocenjeni primanjkljaj tekočega računa nekoliko nižji od tistega v letu 1999, a naj bi kljub temu presegal 700 milijonov USD, kar predstavlja približno 4 % BDP. Tudi za leto 2000 so bile značilne težave zaradi nizkega priliva novih tujih neposrednih investicij, kar je bilo neugodno z vidika pokrivanja primanjkljaja tekočega računa plačilne bilance ter posledično vzdržnosti zunanjega neravnovesja in z vidika pomanjkljivega prenosa tehnološkega znanja in drugih veščin, ki krepijo konkurenčnost. Zaradi precej visokega primanjkljaja tekočega računa plačilne bilance in skromnih prilivov tujih neposrednih investicij in portfolio investicij je intenzivno naraščal obseg zadolževanja 12 Abanka d.d. Ljubljana Letno poročilo 2000

13 zasebnega in javnega sektorja v tujini, ki lahko v prihodnjih letih ogrozi vzdržnost plačilnobilančnega primanjkljaja. Za leto 2000 je bil ocenjen zunanji dolg v višini 6 milijard USD, pri čemer je relativno hitreje naraščalo zunanje zadolževanje zasebnega sektorja (zlasti podjetij). Glede na to, da so bile za leto 2000 ocenjene devizne rezerve milijonov USD, je dosegla ocena pokritosti zunanjega dolga z deviznimi rezervami le 68 %. V letu 1999 je bila ta pokritost še 75-odstotna. Na inflacijska gibanja so močno vplivali mednarodni dejavniki. Medtem ko je uvedba DDV predstavljala pomemben dejavnik povišanja cen v letu 1999, je bil dvig cen v letu 2000 pod vplivom visoke rasti cen nafte in primarnih surovin na svetovnih trgih in pod vplivom okrepljenega ameriškega dolarja. Tako je bila inflacija leta 2000 povprečno 8,9 %. Ker je tolar v letu 2000 v primerjavi s košarico valut (realna depreciacija je ocenjena na 2 %) izgubil vrednost, sta se cenovna in stroškovna konkurenčnost slovenskih predelovalnih dejavnosti izboljšali. v mio USD Zunanji dolg in devizne rezerve RS (31. december) Javnofinančni prihodki so se v letu 2000 po oceni realno zmanjšali za 1,5 %. Ocenjen delež javnofinančnih prihodkov v BDP je v letu 2000 znašal 41,9 %, kar je realno za 1,8 odstotne točke manj kot v letu K takemu gibanju so pripomogli predvsem nižji prihodki iz DDV od predvidenih zaradi umirjene domače porabe in višjega izvoza, ki je vplival na višja vračila vstopnega davka. Ob upočasnjeni rasti javnofinančnih prihodkov in pritisku na rast odhodkov za plače in pokojnine zaradi hitrejše rasti cen je bila nujna omejitev rasti javnofinančnih odhodkov, ki so se v letu 2000 po oceni realno povečali za 1,1 %. Ocenjen delež javnofinančnih odhodkov v BDP je v letu 2000 znašal 43,6 %, tako da je bil ocenjen javnofinančni primanjkljaj 1,7 % BDP Zunanji dolg Devizne rezerve Stopnja inflacije (december / december) 25 % 20 % 15 % 10 % 5 % 0 % Letno poročilo 2000 Abanka d.d. Ljubljana 13

14 Banka v letu 2000 POSLOVANJE Z GOSPODARSTVOM IN NEGOSPODARSTVOM Kreditiranje gospodarstva in negospodarstva je v letu 2000 dosegalo visoke stopnje rasti, vendar pa se je rast v primerjavi z letom 1999 umirila. Rast plasmajev v gospodarstvo in negospodarstvu je dosegla 20,6 %, od tega so se plasmaji v gospodarstvo povečali za 22,2 %, plasmaji v negospodarstvo pa za 5,5 %. Taka rast plasmajev v gospodarstvo je povzročila tudi povečanje tržnega deleža s 6,8 % konec leta 1999 na 7,0 % konec leta K rasti obsegov kreditiranja so z enakimi stopnjami rasti prispevali tako tolarski kot devizni krediti. Tako rast deviznih kreditov gospodarstvu je omogočila tudi poraba celotnega vira iz naslova sindiciranega kredita v višini 20 milijonov EUR za odobravanje kreditov gospodarstvu. Zaradi spodbujanja izvozno usmerjenega gospodarstva so bili v letu 2000 devizni viri prvič okrepljeni z deviznim refinanciranjem Slovenske izvozne družbe z namenom porabe vseh teh virov za devizno kreditiranje gospodarstva. Pri garancijskem poslovanju se je vrednostni obseg teh poslov povečal za 30 %, od tega tolarske garancije za 32 % in devizne za 26 %. Pri tolarskih garancijah se še naprej nadaljuje pozitivno gibanje iz preteklih let, h kateremu so največ pripomogle storitvene garancije na podlagi javnih razpisov in garancije, vezane na gradbeništvo. Povečanje kreditnega in garancijskega poslovanja je bilo doseženo z aktivnim trženjem in pridobitvijo novih strank. Odnos do stranke gradimo na fleksibilnosti in prilagodljivosti ter celovitem odnosu do nje na enem mestu. Abanka je vključena v konzorcij za gradnjo avtocest, v konzorciju pa kreditira tudi naložbe Slovenskih železnic. Posebno pozornost namenja malemu gospodarstvu, posebej z vključevanjem v različne oblike financiranja v sodelovanju z občinami in državnimi skladi, vodi pa tudi tri komisijske posle za Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja iz Ribnice. V okviru kratkoročnega kreditiranja je Abanka večji delež sredstev namenila spodbujanju izvoza v sodelovanju s Slovensko izvozno družbo. Abanka je s pravnimi osebami sodelovala tudi pri drugih oblikah financiranja, kot so odkupi terjatev, okvirna posojila in krediti za plačevanje računov s poslovno kartico VISA. Depoziti gospodarstva in negospodarstva so se povečali za 1,6 %. Na to rast so dominantno vplivali depoziti gospodarstva. Konec leta 2000 je prišlo do spremembe valutne strukture glede na konec leta 1999, ko je delež tolarskih depozitov gospodarstva in negospodarstva znašal 93 %, leto pozneje pa je bil 84 %. Za depozite gospodarstva je bilo značilno precejšnje nihanje stanj zlasti v drugi polovici leta, ko je po več zbranih obsegih v jeseni prišlo do padca proti koncu leta. Zaradi takih teženj se je dodatna pozornost posvečala trženju depozitov, tako da so bili pridobljeni novi komitenti. Do nestabilnih razmer na trgu depozitov je prišlo, ker je imelo gospodarstvo večinoma kratkoročne in občasne presežke, zaznati pa je bilo težnjo po preusmerjanju depozitov v vrednostne papirje. 14 Abanka d.d. Ljubljana Letno poročilo 2000

15 Na nekoliko manj ugodno gibanje zbranih virov sredstev s področja negospodarstva kot v preteklih letih je v letu 2000 vplival predvsem relativno manjši presežek sredstev države. Država je zmanjšala obseg depozitov v vseh bankah in povečala neposredno zadolževanje pri proračunskih uporabnikih. Banka je za pridobivanje dodatnih primarnih virov povečala tržne aktivnosti, poiskala nove tržne poti in hkrati ponudila nove oblike vezave depozitov s konkurenčno obrestno mero. S tem je pridobila nove komitente in v drugi polovici leta povečala obseg zbranih depozitov. Struktura plasmajev po namenu % 7 % 15 % 56 % POSLOVANJE S PREBIVALSTVOM IN TUJIMI OSEBAMI Kreditiranje prebivalstva in tujih oseb se je povečalo za 13,4 %, s čimer se je tržni delež izboljšal za 0,1 odstotne točke, tako da je znašal 6,3 %. Pri odobravanju kreditov je banka dajala velik pomen boniteti komitentov zaradi ohranjanja kvalitete tega segmenta portfelja. Kreditno tveganje se je zmanjševalo z razpršenostjo naložb solventnih komitentov in z ustreznim zavarovanjem teh naložb. Pri ročnosti kreditiranja prebivalstva in tujih oseb se je v letu 2000 povečal delež dolgoročnih kreditov (z 60,0 % na 61,6 %), posledično se je delež kratkoročnih kreditov zmanjšal na 38,4 %. Valutna struktura se ni spremenila, tolarskih plasmajev je bilo 98 %, deviznih pa 2 %. Depoziti prebivalstva in tujih oseb so se v letu 2000 povečali za 27,6 %, od tega so se depoziti rezidentov povečali za 28,8 %, depoziti tujih oseb pa za 18,7 %. Tako uspešno zbiranje tolarskih depozitov prebivalstva in tujih oseb je vplivalo tudi na povišanje tržnega deleža tolarskih depozitov s 5,2 % konec leta 1999 na 5,4 % konec leta 2000, pri deviznih depozitih pa se je tržni delež povečal s 7,1 % na 7,2 %. Struktura zbranih depozitov v bilančni pasivi pa je ostala nespremenjena in je znašala 45 %. Naslednja slika prikazuje strukturo partij po pasivnih poslih prebivalstva. 7 % Komercialni krediti Aranžmajski krediti Stanovanjski krediti Prekoračitve po TR Drugo Struktura partij prebivalstva % 8 % 8 % 29 % 8 % Banka je imela v preteklem letu 57 bančnih avtomatov, na katerih so se sprejemale vse domače in mednarodne kartice. Skupni tržni delež Abanke po prometu, ustvarjenem s kartičnimi produkti, je bil v preteklem letu 9,7 %. Abanka je principal združenja Visa International od leta 1992 in principal Europay International od leta Izdaja klasične, zlate, poslovne in partnerske kartice Visa ter domače debetne kartice BA Maestro. V letu 2000 se je pestri izbiri kartičnega poslovanja pridružila še mednarodna debetna kartica Visa Electron. Abanka ima dobro razvito mrežo prodajnih mest (12.000), ki sprejemajo kartice Visa in Visa Electron. Kartice Visa procesira banka v lastnem procesnem centru, ki opravlja storitve še za enega slovenskega principala. 14 % Tekoči računi Žiro računi Tol. hranil. knjižice Tolarski depoziti Devizni računi Dev. hranil. knjižice Drugo 14 % Letno poročilo 2000 Abanka d.d. Ljubljana 15

16 Krediti gospodarstvu in negospodarstvu, prebivalstvu in tujim osebam ter bankam v mio SIT Na področju novih produktov smo uvedli vrtoglavi depozit in pismo izbranega plaëila. Vrtoglavi depozit je tolarska vezana vloga z naraščajočo obrestno mero. Varčevalce stimulira za obnovitev vezave. Pismo izbranega plačila pa strankam omogoča, da hitro in enostavno poravnavajo svoje obveznosti. Stranka lahko ob enkratnem obisku v banki opravi plačilo večjega števila položnic ob različnih datumih. Abanka je tudi v letu 2000 sklenila pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri izvajanju Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme s Stanovanjskih skladom Republike Slovenije. Pri kartičnem poslovanju je bila uvedena debetna kartica Visa Electron, ki je namenjena tako komitentom s slabšo boniteto kot tudi bonitetnim strankam, ki želijo boljši pregled nad porabo svojih sredstev, saj je obremenitev računa takojšnja. Imetniki te kartice lahko plačujejo blago in storitve v Sloveniji in tujini in dvigujejo gotovino na bankomatih Vise KREDITI BANKAM Krediti bankam Krediti preb. in tujim osebam Krediti gospodar. in negos. Plasmaji v banke so se konec leta 2000 glede na leto prej zelo povečali. V okviru te rasti so se več kot podvojile kratkoročno vezane vloge pri tujih bankah, ki so tudi predstavljale največji delež v kreditih bankam. Veliko povečanje naložb v banke je posledica rasti deviznih rezerv zaradi večjega obsega deviznega varčevanja fizičnih in pravnih oseb. Depoziti gospodarstva in negospodarstva ter prebivalstva in tujih oseb v mio SIT VIRI SREDSTEV IZ TUJINE Zaradi velikega povpraševanja po tujih deviznih virih je bil obseg najemanja tujih kreditov za potrebe financiranja slovenskega gospodarstva izpeljan do načrtovane višine zadolžitve 122 milijonov DEM že v prvi polovici leta, vštevši sindiciran kredit v višini 20 milijonov EUR. Zaradi velikega interesa gospodarskih subjektov - komitentov banke - se je uprava banke med letom odločila za povečanje zadolžitve v tujini za 20 milijonov DEM ter proti koncu leta še za nadaljnjih 20 milijonov DEM, večinoma kot najemanje virov za konkretne uporabnike. Sicer je imela Abanka ob koncu leta 2000 vzpostavljenih 1088 korespondenčnih odnosov s tujimi bankami. V tujini ima odprtih 56 nostro računov, med letom je zaprla 15 računov v tujini, kar je bilo posledica uvedbe evra; pri Abanki pa ima 37 tujih bank odprtih 76 loro računov. Dejavnosti korespondentnih in kontokorentnih odnosov so potekale v skladu s potrebami banke in posameznih poslovnih področij, ki se prek svojega poslovanja vežejo na tujino Depoziti prebivalstva in tujih oseb Depoziti gospodarstva in negospodarstva 16 Abanka d.d. Ljubljana Letno poročilo 2000

17 VREDNOSTNI PAPIRJI Naloæbe v vrednostne papirje so se konec leta 2000 glede na konec leta 1999 povečale za 17,3 %. Delež vrednostnih papirjev v bilančni aktivi se je s 24,3 % konec leta 1999 zmanjšal na 22,6 % konec leta Investicijski vrednostni papirji so predstavljali 87 % vseh naložb v vrednostne papirje, preostalih 13 % pa je bilo tržnih vrednostnih papirjev. Med naložbami v investicijske vrednostne papirje je kar dve tretjini naložb kratkoročnih. Največji delež med kratkoročnimi investicijskimi papirji so predstavljali blagajniški zapisi Banke Slovenije v tuji valuti, na kar je vplival predpis Banke Slovenije o najmanjšem znesku deviz. Med dolgoročnimi investicijskimi papirji so prevladovale obveznice Republike Slovenije, približno desetino pa so predstavljale investicije v vrednostne papirje enot lokalne ravni. V letu 2000 je Abanka v celoti prodala svojo naložbo v delnice SKB banke, kar je njen dobiček v omenjenem letu povečalo za 181,5 milijona SIT. v mio SIT Naložbe v vrednostne papirje Naložbe v tržne vrednostne papirje so se v letu 2000 povečale za 7 %. Delež delnic v tržnih vrednostnih papirjih je ostal nespremenjen in je predstavljal 60 % vseh tržnih vrednostnih papirjev Na primarnem trgu je Abanka sodelovala predvsem pri vpisu zakladnih menic in obveznic Republike Slovenije. Na tem področju je bila tudi primarni vpisnik za druge pravne in fizične osebe. Tržni VP Investicijski VP Na primarnem trgu je Abanka sodelovala predvsem pri vpisu zakladnih menic in obveznic Republike Slovenije. Na tem področju je bila tudi primarni vpisnik za druge pravne in fizične osebe. Obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev so se konec leta 2000 glede na leto poprej povečale za 61,2 %. Delež tovrstnih obveznosti se je v bilančni pasivi povečal s 3,8 % konec leta 1999 na 4,9 % konec leta K omenjeni rasti je veliko prispevala izdaja obveznic ABA04 v višini 10 milijonov EUR. Ker ima omenjena emisija značaj podrejenih obveznic, zaradi česar se smejo te upoštevati kot sestavina dodatnega kapitala banke, je izdaja povzročila tudi kapitalsko okrepitev regulativnega kapitala, ki ga je predpisala Banka Slovenije. Sicer predstavljajo podrejene obveznosti, med katere spadata poleg četrte še prva in tretja izdaja obveznic, 51 % vseh obveznosti banke iz naslova izdanih vrednostnih papirjev. Preostalih 49 % obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev predstavljajo druga emisija obveznic ter izdani tolarski in devizni certifikati. Tovrstne obveznosti so se povečale za 36,6 %, k čemur so najpomembneje pripomogli izdani devizni kratkoročni certifikati. Obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev v mio SIT Podrejene obveznice Obveznice, certifikati Letno poročilo 2000 Abanka d.d. Ljubljana 17

18 v mio SIT Kapitalske naložbe KAPITALSKE NALOÆBE Delež kapitalskih naložb v bilančni vsoti banke je ostal nespremenjen in je znašal 0,8 %. Kapitalske naložbe v odvisne stranke znašajo 12 % vseh kapitalskih naložb. Sem spada kapitalska naložba Abanke v 99 % kapitala Abančne DZU. Kapitalske naložbe v neodvisne stranke znašajo 88 % vseh kapitalskih naložb, delijo pa se na kapitalske naložbe v banke in druge neodvisne stranke. Pri naložbah v banke je treba omeniti naložbo v: LHB, ki predstavlja 174 milijonov SIT oz. 1,5-odstotno udeležbo v kapitalu LHB, Banko Vipa v višini 104 milijonov SIT. Pri naložbah v druge neodvisne stranke pa sta pomembnejši kapitalski naložbi v: Nal. v kap. odv. strank Nal. v kap. neodv. strank BPT Tržič z 29-odstotno udeležbo Abanke v kapitalu BPT in NFD za upravljanje investicijskih skladov, d. o. o., s 34-odstotno udeležbo v kapitalu NFD. Kapitalska naložba v Banko Vipa v višini 104 milijonov SIT je ob koncu leta 2000 predstavljala 2,48-odstotno udeležbo Abanke v kapitalu Banke Vipa. Kapitalska naložba je posledica odločitve o strateškem povezovanju z omenjeno banko, saj je bilo decembra 2000 med bankama podpisano pismo o nameri poslovnega in kapitalskega povezovanja. Abanka v Banki Vipa postopno povečuje delež, tako da je le-ta v maju 2001 presegal 38 %. INVESTICIJSKO BAN»NI TVO Abanka je ostala med vodilnimi bankami na področju trgovanja z vrednostnimi papirji in individualnega upravljanja sredstev. Z 11,5 milijarde SIT prometa na organiziranem trgu (brez upoštevanja poslov s svežnji) smo se tudi v letu 2000 uvrstili med pet najbolj aktivnih članov Ljubljanske borze. Obseg prometa na neorganiziranem trgu je dosegel 9,5 milijarde SIT. Storitve borznega posredovanja dopolnjujemo z različnimi oblikami individualnega upravljanja vrednostnih papirjev, skrbništva, investicijskega svetovanja, storitvami analize trga kapitala in podjetniških financ, financiranja v obliki lombardnih kreditov, s trženjem vzajemnih skladov Abančne DZU. Sredstva strank, vključena v posredovanje, so se v letu 2000 povečala za 21 %, število strank pa za 22 %. V skladu s poslovno politiko je banka za lasten račun povečevala naložbe v najbolj likvidne tržne vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi, in delnice družb, s katerimi poslovno sodeluje. Opravljeni so bili prvi posli posredovanja za stranke na tujih trgih. 18 Abanka d.d. Ljubljana Letno poročilo 2000

19 S širitvijo slovenskega kapitalskega trga in prihodom še zadnjih podjetij na organiziran trg Ljubljanske borze smo začeli aktivneje tržiti nove storitve na področju podjetniških financ. Ponudba, ki se je sprva omejevala na svetovanje ob novih izdajah vrednostnih papirjev in uvedbi vrednostnih papirjev v javno prodajo, zdaj obsega vse podjetniško-finančne dejavnosti, kot so izbira virov financiranja, komuniciranja z javnostjo in investitorji, ocenjevanja poslovnih partnerjev doma in v tujini ter drugimi dejavnostmi, povezanimi s finančnim poslovanjem podjetja. V okviru Abančne DZU so v letu 2000 delovali trije vzajemni skladi. Poleg že obstoječih VS Polžek in VS Zajček je novembra začel delovati še VS Sova. Naložbe VS Sova so usmerjene v domače in tuje dolžniške vrednostne papirje. Pri domačih vrednostnih papirjih se osredotoča na papirje, ki kotirajo na borzi, in na bančne in komercialne zapise prvovrstnih izdajateljev. Pričakuje se, da bodo v sklad vlagale pravne osebe z večjimi vložki ter mali vlagatelji, ki želijo razpršiti svoje tveganje. Vzajemni pokojninski sklad Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je začel veljati 1. januarja 2000, je vnesel v naš prostor novosti, ki jih moramo sprejeti tudi v svoje razmišljanje o varni starosti. Da bi bila ponudba Abanke na področju varčevanj še pestrejša, smo začeli ustanavljati vzajemni pokojninski sklad AIII VPS. Decembra 2000 je banka pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje poslov vzajemnih pokojninskih skladov. Značilnosti AIII VPS so: zajamčeni donos je enak 50 % povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom, kar je več od zakonsko predpisanega donosa, ki znaša 40 % povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom, sredstva bodo naložena v največji meri v obveznice in delnice perspektivnih podjetij ter v državne vrednostne papirje, višina osebnega računa je določena s številom točk, ocena naložbenega tveganja je zmerna. Med prednostmi, ki narekujejo odločitev za AIII VPS, lahko izpostavimo naslednje: finančno trdnost, znanje in izkušnje Abanke, ki v povezavi z Zavarovalnico Triglav kot izplačevalko pokojnin jamčijo za vaša sredstva, vložena v AIII VPS, srednje do nizko naložbeno tveganje, zagotovljeno z ustrezno naložbeno politiko, višina osebnega računa je določena s številom točk, vrednost točke pa bo redno objavljena v medijih, delodajalci, vključeni v pokojninski načrt, si pridobijo prednost pred drugimi pri oblikovanju aktivne kadrovske politike. Plačevanje premij zaposlenim sodi med dolgoročne spodbude in povečuje lojalnost ter stalnost zaposlenih in omogoča zaposlitev dobrih kadrov. Letno poročilo 2000 Abanka d.d. Ljubljana 19

20 Z odločitvijo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje lahko fizične osebe za vplačane zneske uveljavljajo tudi davčne olajšave in si tako znižajo osnovo za dohodnino. Delodajalcu se vplačane premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje njegovih delavcev štejejo za poslovno potreben strošek, priznavajo se mu torej kot davčna olajšava pri plačilu davka od dobička. Od vplačanih zneskov delodajalec tako ne plačuje prispevkov za socialno varnost, prav tako pa tudi ne davka na izplačane plače, saj ne obremenjuje mase sredstev za plače. Znesek, ki predstavlja davčno olajšavo, je določen v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. PLA»ILNI PROMET PlaËilni promet s tujino Dosežen plačilni promet s tujino v višini milijonov DEM je v primerjavi z doseženim v letu poprej večji za 31 %. V strukturi plačilnega prometa so devizni prilivi udeleženi z 48 %, devizni odlivi pa z 52 %. 21 % 12 % Valutna struktura plačilnega prometa s tujino 2 % 1 % 6 % EUR USD DEM ATS ITL Drugo 58 % K skokoviti rasti obsega plačilnega prometa s tujino v letu 2000 so v veliki meri pripomogla črpanja deviznih posojil v tujini v imenu in za račun banke, posojila, ki jih je Družba za avtoceste v RS v tujini najela in črpala prek Abanke, ter posojila, ki so jih v tujini najemala v lastnem imenu in za svoj račun večja slovenska podjetja brez garancije banke. Valutno strukturo plačilnega prometa v letu 2000 prikazuje spodnja slika. Evro je izpodrinil v prejšnjih letih dominantno valuto marko na tretje mesto. Ameriški dolar pa z dobro petino svojega obsega zavzema približno enak delež kot v preteklih letih. Banka je skozi vse leto načrtno vodila politiko relativno visokega odkupnega tečaja za devizne prilive in tako v ostri domači konkurenci vplivala na usmerjanje deviznega prometa zlasti srednje velikih podjetij ter nekaterih večjih posameznih poslov. Leto 2000 je bilo zaznamovano s prehodom na elektronsko poslovanje in poslovanje prek deviznih računov. Večjim strankam, ki so prešle na elektronsko napovedovanje, pošiljanje in prejemanje podatkov z deviznega področja, je bila ponujena brezplačna uporaba Abacoma v osnovni uporabniški obliki. Do konca leta 2000 je pri Abanki odprlo račune za devizno poslovanje 954 komitentov, tako da se je stanje avista sredstev na deviznih računih v drugem polletju gibalo okoli 40 milijonov DEM v različnih valutah, od tega največ v evrih. 20 Abanka d.d. Ljubljana Letno poročilo 2000

21 PlaËilni promet v dræavi Dovoljenje za opravljanje plačilnega prometa za pravne osebe smo banke dobile šele septembra 2000, čeprav je globalni načrt predvideval postopen in enakomeren prenos računov z APP v banke v sedmih trimesečjih v obdobju od do V resnici je prenos računov z APP potekal z zamudo, saj so banke lahko odprle prve transakcijske račune komitentom šele septembra, na novo ustanovljena podjetja pa so po tem datumu lahko odpirala račune že neposredno v banki. Za na novo odprte transakcijske račune je značilno, da posluje dve tretjini podjetij prek elektronske banke Abacom, kar je pripomoglo k temu, da je bilo več kot 80 % vseh nalogov izvedenih na elektronski način. Letno poročilo 2000 Abanka d.d. Ljubljana 21

22 Finančno poročilo

23 Finančni rezultati REVIZIJSKO MNENJE 24 Abanka d.d. Ljubljana Letno poročilo 2000

24 BILANCA STANJA BILANCA STANJA Bil. Vsebina post. v 1000 SIT v 1000 SIT A. I. Denar v blagajni in stanje na računih pri CB A. II. Državne obveznice in drugi vrednostni papirji 0 0 za reeskont pri CB A. III. Krediti bankam A. IV. Krediti strankam, ki niso banke A. V. Investicijski vrednostni papirji A. VI. Tržni vrednostni papirji A. VII. Naložbe v kapital neodvisnih strank A.VIII Naložbe v kapital odvisnih strank A. IX. Neopredmetena dolgoročna sredstva A. X. Opredmetena osnovna sredstva A.XI. Vpisani, a ne vplačani kapital 0 0 A. XII. Lastne delnice A. XIII. Druga sredstva A. XIV. Nevračunani stroški in nezaračunani prihodki SKUPAJ AKTIVA P. I. Obveznosti do bank P. II. Obveznosti do strank, ki niso banke P. III. Obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev in potrdil o vlogah P.IV. Druge obveznosti P. V. Vnaprej vračunani stroški in neobračunani prihodki P. VI. Dolgoročne rezervacije za obveznosti in stroške P. VII. Rezervacije za splošna bančna tveganja P. VIII. Podrejene obveznosti P. IX. Vpisani kapital P. X. Vplačani presežek kapitala P. XI. Rezerve P. XII. Revalorizacijski popravek kapitala P. XIII. Preneseni čisti dobiček ali izguba prejšnjih let 0 0 P. XIV. Čisti dobiček ali izguba poslovnega leta SKUPAJ PASIVA Zunajbilančne obveznosti Letno poročilo 2000 Abanka d.d. Ljubljana 25

25 Struktura aktive BILAN»NA AKTIVA 24 % 2 % 4 % 3 % 9 % Bilančna aktiva je konec leta 2000 znašala milijonov SIT, kar je za 26 % več kot leto pred tem. V valutni strukturi predstavljajo 60 % tolarska sredstva, sredstva v tujem denarju pa 40 % vseh naložb, katerih delež se je v primerjavi z letom poprej povečal za 5 odstotnih točk. 23 % Denar v blagajni in stanje na računih pri CB Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Vrednostni papirji Osnovna sredstva in naložbeni kapital Drugo 58 % Struktura aktive % 3 % 2 % 14 % Denar v blagajni in stanje na računih pri CB Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Vrednostni papirji Osnovna sredstva in naložbeni kapital Drugo 54 % Največji delež v bilančni aktivi med vsemi naložbami imajo krediti strankam, ki niso banke. Konec leta 2000 je bil njihov obseg milijonov SIT in je zagotavljal 54,3-odstotni delež v bilančni aktivi. Tovrstni krediti so se glede na konec leta 1999 povečali za 18 %. Med krediti nebančnemu sektorju imajo največji delež plasmaji v gospodarstvo (64 %), sledijo jim plasmaji za prebivalstvo in tuje osebe (30 %), preostanek pa predstavljajo krediti negospodarstvu (6 %). Delež kreditov bankam v višini milijonov SIT predstavlja v bilančni aktivi 14,4 %, kar je za 5,8 odstotne točke več kot konec prejšnjega leta. To je posledica 111-odstotnega povečanja kreditov bankam. Na tako večanje obsegov so imele večinski vpliv visoke rasti pri kratkoročno vezanih vlogah v tujini v tuji valuti. Povečanje teh vlog izhaja iz povečanja obveznosti vzdrževanja deviznega minimuma (21 %), pa tudi iz dejstva, da banka v letu 2000 zaradi davčnih razlogov ni uravnavala obsega bilančne aktive, saj je postala zavezana plačilu davka od dobička in ne več davka na bilančno vsoto. Naložbe v vrednostne papirje so se konec leta 2000 glede na konec leta 1999 povečale za 17,3 % in so znašale milijonov SIT. Delež vrednostnih papirjev v bilančni aktivi se je s 24,3 % konec leta 1999 zmanjšal na 22,6 % konec leta Razmerje med investicijskimi in tržnimi vrednostnimi papirji se je spremenilo za 1 odstotno točko v korist investicijskih vrednostnih papirjev, tako da ti pomenijo 87 % vseh vrednostnih papirjev, preostalih 13 % pa predstavljajo tržni vrednostni papirji. Delež kapitalskih naložb v bilančni aktivi je ostal nespremenjen in znaša 0,8 %. Kapitalske naložbe v odvisne stranke znašajo 12 % vseh kapitalskih naložb. Sem spada kapitalska naložba Abanke v 99 % kapitala Abančne DZU. Kapitalske naložbe v neodvisne stranke znašajo 88 % vseh kapitalskih naložb. Kapitalske naložbe v neodvisne stranke se delijo na kapitalske naložbe v banke in druge neodvisne stranke. Pri naložbah v banke je treba omeniti kapitalski naložbi v: LHB, ki predstavlja 174 milijonov SIT oz. 1,5-odstotno udeležbo v kapitalu LHB, in Banko Vipa v višini 104 milijonov SIT. Pri naložbah v druge neodvisne stranke pa sta pomembnejši kapitalski naložbi v: BPT Tržič z 29-odstotno udeležbo Abanke v kapitalu BPT in NFD za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., s 34-odstotno udeležbo v kapitalu NFD. 26 Abanka d.d. Ljubljana Letno poročilo 2000

26 Rizična aktiva je bila sestavljena iz milijonov SIT bilančne aktive, kar je 81,8 % v celotni rizični aktivi in milijonov SIT zunajbilančne aktive ali 18,2 % od celotne rizične aktive milijonov SIT. Zaradi povečanja rizične aktive za 26,7 % so se povečale rezervacije in popravki vrednosti za 23,3 %, delež popravkov in rezervacij v rizični aktivi je konec leta 2000 znašal 3,3 % in se glede na leto 1999 ni bistveno spremenil. 4 % Struktura pasive % 2 % 2 % 11 % BILAN»NA PASIVA Bilančna pasiva je bila ob koncu leta 2000 sestavljena iz milijonov SIT obveznosti, kar je 93 % v celotni bilančni vsoti, in iz milijonov SIT kapitala in rezerv s 7-odstotnim deležem v bilančni pasivi. Tolarskih virov je 60 %, virov v tujem denarju pa 40 %. Omenjena valutna struktura se je izboljšala v korist virov v tujem denarju, ki so se povečali s 37 % konec leta 1999 na 40 % bilančne pasive leto pozneje. Med viri sredstev predstavljajo levji delež obveznosti do strank, ki niso banke. V letu 2000 so se te obveznosti povečale za 17 %, tako da so ob koncu leta dosegle milijonov SIT, kar predstavlja 69 % bilančne pasive. V tem segmentu virov sredstev imajo največji delež obveznosti do prebivalstva (58 %), sledijo jim depoziti gospodarstva (21 %), nato vloge negospodarstva (14 %) in na koncu še viri tujih oseb (7 %). Obveznosti do bank so ob koncu leta 2000 znašale milijonov SIT in so se glede na leto poprej povečale za 71 %, kar je vplivalo tudi na povečanje njihovega deleža v bilančni pasivi z 11 % konec leta 1999 na 15 % konec leta Na tako povečanje je najbolj vplivala rast devizne zadolžitve pri tujih bankah. Obveznosti za izdane vrednostne papirje skupaj s podrejenimi obveznostmi so se v letu 2000 povečale za 61 %, tako da so konec decembra 2000 znašale milijonov SIT oz. 4,9 % v bilančni pasivi. K omenjeni rasti je veliko prispevala izdaja obveznic ABA04 v višini 10 milijonov EUR. Četrta izdaja je povečala obseg podrejenih obveznosti za 94,7 %. Sicer predstavljajo podrejene obveznosti, med katere poleg četrte spadata še prva in tretja izdaja obveznic Abanke, 51 % vseh obveznosti banke iz naslova izdanih vrednostnih papirjev. Celotni kapital (kapital in rezerve) je konec leta 2000 znašal milijonov SIT in je bil za 27 % višji kot konec leta 1999, ko je znašal milijonov SIT. 5 % Obveznosti do bank Obveznosti do strank, ki niso banke Vrednostni papirji Kapital in rezerve Vnaprej vračunani stroški Drugo 74 % Struktura pasive % 2 % 2 % 69 % Obveznosti do bank 15 % Obveznosti do strank, ki niso banke Vrednostni papirji Kapital in rezerve Vnaprej vračunani stroški Drugo Letno poročilo 2000 Abanka d.d. Ljubljana 27

27 IZKAZ USPEHA IZKAZ USPEHA Zap. Vsebina πt. v 1000 SIT v 1000 SIT 1. Prihodki od obresti in podobni prihodki Odhodki za obresti in podobni odhodki ( ) ( ) 3.»iste obresti in podobni prihodki Prihodki iz vrednostnih papirjev Prejete provizije Dane provizije ( ) ( ) 7.»iste provizije Dobiček iz finančnih poslov Izguba iz finančnih poslov ( ) ( ) 10.»isti dobiëek ali Ëista izguba iz finanënih poslov Drugi prihodki iz poslovanja Splošni upravni stroški ( ) ( ) 13. Amortizacija ( ) ( ) 14. Drugi odhodki poslovanja ( ) ( ) 15. Odpisi terjatev in popravki vrednosti dvomljivih ( ) ( ) in spornih terjatev 16. Prihodki iz odpisanih terjatev Odhodki za oblikovanje dolgoročnih rezervacij ( ) ( ) 18. Prihodki iz ukinjenih dolgoročnih rezervacij Odhodki za rezervacije za splošna bančna tveganja 0 ( ) 20. Prihodki iz ukinjenih rezervacij za splošna bančna tveganja 21. DOBI»EK ALI IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA Izredni dobiček ali izguba SKUPAJ DOBI»EK ALI IZGUBA Davki iz dobička ( ) ( ) 25.»ISTI DOBI»EK ALI»ISTA IZGUBA V POSLOVNEM LETU 28 Abanka d.d. Ljubljana Letno poročilo 2000

28 Prihodki Abanke v letu 2000 so dosegli višino milijonov SIT, kar je za 47,0 % več kot v letu Prihodki od obresti in podobni prihodki predstavljajo milijonov SIT oz. 34,5 % vseh prihodkov in so za 35,5 % višji kot v letu Prihodkov od prejetih provizij je bilo milijonov SIT ali 14,9 % vseh prihodkov, v primerjavi z letom poprej so bile prejete provizije višje za 11,3 %. Dobiček iz finančnih poslov je bil realiziran v višini milijonov SIT, kar pomeni 12,7-odstotni delež v vseh prihodkih in 92,5-odstotno povečanje glede na leto Odhodki so v letu 2000 znašali milijonov SIT, kar je 45,5 % več kot leto pred tem. Odhodkov od obresti in podobnih odhodkov je bilo za milijone SIT, kar predstavlja 21,3-odstotni delež v vseh odhodkih, in jih je za 40,7 % več kot v letu Odhodkov iz naslova danih provizij je bilo 710 milijonov SIT, kar je 3,1 % od vseh odhodkov in za 19,8 % več kot v prejšnjem letu. Izguba iz finančnih poslov je dosegla višino milijonov SIT in je pomenila 9,7-odstotni delež v vseh odhodkih banke ter je bila za 49,9 % višja kot v letu Med pomembnejšimi sestavinami izkaza uspeha v neto rezultatu naj omenimo milijonov SIT neto obresti, kar predstavlja 29-odstotno rast glede na leto 1999, milijonov SIT neto provizij, kar predstavlja 9,4-odstotno rast glede na leto prej, ter 947 milijonov SIT neto dobička iz finančnih poslov v letu 2000, kar je v primerjavi s 167 milijonov SIT v letu 1999 več kot 400-odstotno povečanje in je tudi posledica prodaje delnic SKB. Pomembnejše sestavine izkaza uspeha v letu 1999 in 2000 v 1000 SIT Leta 2000 so stroπki dosegli višino milijonov SIT, kar je za 20,2 % več kot pred enim letom. V strukturi vseh stroškov imajo stroški dela največji, tj. 44,8-odstotni delež, ki pa je za 5,5 odstotne točke nižji kot v letu Delež amortizacije v vseh stroških je 13,5 %, kar je za 2,2 odstotne točke več kot v prejšnjem letu (11,3 %). Sicer pa so v letu 2000 stroški predstavljali 26,7 % vseh odhodkov, medtem ko je ta delež v letu 1999 znašal 32,3 %. Na uspešno izvajanje stroškovne učinkovitosti kažeta tudi kazalec stroškov poslovanja v povprečni bilančni vsoti, ki je v letu 2000 znašal 3,53 % (v letu ,61 %) in kazalec stroškov poslovanja v bruto dohodku 57,9 % (v letu %) Neto obresti Neto provizije Neto dob. iz fin. posl. V letu 2000 so neto odhodki iz rezervacij znašali milijonov SIT. Če k omenjenemu znesku prištejemo še 15 milijonov SIT revalorizacijskih odhodkov za dolgoročne rezervacije, znašajo neto odhodki iz rezervacij v širšem smislu milijonov SIT V letu 2000 je bilo ustvarjenega milijonov SIT bruto dobička, po odbitku davka na dobiček je dosegel neto dobiëek milijonov SIT, kar je za 66 % več od dobička v letu 1999 (1.306 milijonov SIT). Letno poročilo 2000 Abanka d.d. Ljubljana 29

29 Upravljanje tveganj V preteklem letu je banka poslovala v razmerah zmerno restriktivne denarne politike. Rast kreditov je bila sicer nekoliko hitrejša od rasti vezanih vlog in vlog na vpogled, banka pa je kljub temu uspešno povečala obseg likvidnostnih rezerv. Devizna likvidnost je bila visoka. Obseg kratkoročnih naložb pri tujih bankah in naložb v kratkoročne vrednostne papirje Banke Slovenije se je povečal za več kot 9 milijard tolarjev. Zaradi spremenjene valutne strukture vlog pri banki se je obveznost izpolnjevanja deviznega minimuma banke v primerjavi z letom 1999 povečala za 21 %. Kljub povečani obveznosti je bil povprečen delež izpolnjevanja 116,5 odstotka. Tudi tolarska likvidnost je bila razmeroma ugodna. Nemoteno poslovno aktivnost je banka zagotavljala s pridobivanjem primarnih virov, občasno pa tudi s kratkoročnim zadolževanjem. Zaradi spremembe instrumentov centralne banke se je v primerjavi z letom poprej spremenila struktura kratkoročne zadolžitve v prid pridobivanju virov na medbančnem trgu. Visoka rast evrotržnih obrestnih mer in tečajev tujih valut, zaostajanje donosnosti tolarskega varčevanja v primerjavi z deviznim varčevanjem v prvi polovici preteklega leta, visoka inflacija ter visoka temeljna obrestna mera v drugi polovici so bili glavni dejavniki, ki so sooblikovali in vplivali na gibanje obrestnih mer. Banka se je v letu 2000 prilagajala razmeram na trgu in je na področju uravnavanja obrestnega tveganja vodila politiko izravnavanja obrestnih mer glede na ročnost, spremenljivost ter glede na revalorizacijsko osnovo. Praviloma so pri kratkoročnih virih in plasmajih veljale fiksne obrestne mere, dolgoročni viri in plasmaji pa so se večinoma obrestovali po spremenljivih obrestnih merah. Obrestne mere pri deviznih naložbah so se usklajevale z obrestnimi merami pri deviznih virih glede osnove (LIBOR, EURIBOR) in glede na spremenljivost pribitka na osnovo. Podobno politiko usklajevanja je banka imela tudi na področju tolarskih virov in plasmajev. V okviru uravnavanja tečajnega tveganja si je banka v preteklem letu prizadevala za zaprte skupne devizne pozicije ter usklajenost aktivnih in pasivnih postavk po posameznih valutah. Pozornost je bila usmerjena tudi k zapiranju pozicije pri postavkah z valutno klavzulo. Kot protiutež novi izdaji obveznic Abanke z valutno klavzulo in večjemu stanju vezanih vlog v obdobju višje rasti deviznih tečajev se je na aktivni strani povečevalo stanje danih posojil z valutno klavzulo. Učinkovitost upravljanja kreditnega tveganja je odvisna od prepoznavanja obstoječih in potencialnih tveganj, zato ima banka formalno zapisano kreditno politiko v obliki raznih aktov, ki predpisujejo postopke od sprejemanja zahtevka do odobritve kredita in spremljavo za ves čas trajanja kreditnega razmerja. Učinkovitost upravljanja se kaže v obvladovanju razmerja med tveganjem in donosom. Banka ima razvit sistem ocene kreditnega tveganja, ki je računalniško podprt in temelji na široko zasnovani podatkovni bazi je znašala bilančna rizična aktiva milijonov SIT, zunajbilančne obveznosti pa milijonov SIT, skupno torej milijonov SIT, pri čemer se upošteva 30 Abanka d.d. Ljubljana Letno poročilo 2000

30 sklep Banke Slovenije o razvrstitvi bilančnih in zunajbilančnih postavk. Bilančna in zunajbilančna rizična aktiva je bila v primerjavi s stanjem nominalno večja za milijonov SIT oziroma za 27 %. Banka oblikuje posebne rezervacije za vse bilančne terjatve in zunajbilančne obveznosti, kot predpisuje bančna zakonodaja. Posebne rezervacije so znašale milijonov SIT. Delež vseh rezervacij v bilančni vsoti banke predstavlja 3,9 % in se v primerjavi z letom prej ni bistveno spremenil. Tudi pri poslovanju s tujino je banka upoštevala navodila Banke Slovenije in oblikovala rezervacije za deželna tveganja. Razširjena mreža Abanke po Sloveniji omogoča banki večjo razpršenost tveganja tudi po ozemlju in ne le po komitentih in panogah. Letno poročilo 2000 Abanka d.d. Ljubljana 31

31 Kapital DELNI KI KAPITAL Abanka je izkazovala delniški kapital v višini tisoč SIT, ki so ga sestavljali: v 1000 SIT vpisani kapital vplačani presežek kapitala rezerve banke revalorizacijski popravek kapitala preneseni čisti dobiček prejšnjih let 0 čisti dobiček poslovnega leta V primerjavi s preteklim letom je bil delniški kapital višji za 27 % oz. za tisoč SIT, tako da predstavlja v višini tisoč SIT 7 % vseh virov sredstev. Povečanje delniškega kapitala so povzročila naslednja gibanja kapitala: v 1000 SIT stanje kapitala razdelitev dobička leta 1999 za dividende in nagrade ( ) vplačani presežek kapitala ob odtujitvi lastnih delnic revalorizacija kapitala za leto dobiček poslovnega leta stanje kapitala Ob tako izkazanem kapitalu znaša ob koncu leta 2000 revidirana knjigovodska vrednost delnice z upoštevanjem dobička, namenjenega za rezerve, SIT. Kapital banke, predpisan od Banke Slovenije, ki predstavlja merilo varnosti iz naslova obsega poslovanja in tveganj, je konec leta 2000 z upoštevanjem vsega dobička, namenjenega za rezerve, znašal milijonov SIT, kar je banki omogočilo 13,0-odstotno kapitalsko ustreznost. 32 Abanka d.d. Ljubljana Letno poročilo 2000

32 DELNI»ARJI Osnovni kapital banke znaša tisoč SIT in ga predstavlja navadnih delnic, ki pomenijo 99,258 % vseh izdanih delnic, in prednostnih delnic z 0,742-odstotnim deležem v vseh izdanih delnicah. Torej je bilo skupaj v treh emisijah izdanih delnic v skupni nominalni vrednosti SIT. Lastniška struktura delničarjev po sektorjih 100 % 80 % 60 % deleæ v delniπkem NajveËji delniëarji banke : kapitalu banke: 1. Zavarovalnica Triglav, d. d. 32,940 % 2. Poteza naložbe, d. o. o. 7,991 % 3. Iskra Sysen, d. d. 5,117 % 4. Štajerski avtodom, d. d. 5,000 % 5. Salus Ljubljana, d. d. 2,895 % 6. Banka Vipa, d. d. 2,720 % 7. Slovenska odškodninska družba 2,632 % 8. FMR, d. d. 2,500 % 9. Slad za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov 2,479 % 10. Lek, d. d. 2,332 % Skupaj 10 najveëjih delniëarjev 66,604 % 40 % 20 % 0 % Država Banke Gospodinjstva V letu 2000 je prišlo do pomembne spremembe v strukturi lastništva banke. Povečal se je delež lastništva finančnih organizacij, kar je posledica prenosa delnic z gospodarstva na Zavarovalnico Triglav. Število delničarjev se je od konca leta 1999 do konca leta 2000 zmanjšalo s 1507 na 1278, kar kaže na konsolidacijo lastništva banke. Finančne org. Gospodarstvo Letno poročilo 2000 Abanka d.d. Ljubljana 33

33 Razvoj

34 Razvoj banke V letu 2000 so se nadaljevali procesi modernizacije, razvoja in racionalizacije poslovanja v skladu s poslovno politiko banke in njenimi razvojnimi cilji. Poudarki so bili posvečeni prenovi informacijskega sistema, uvajanja elektronskega bančništva in vzpostavitvi podatkovnega skladišča. Skozi vse leto se je nadaljevalo delo v okviru projekta plaëilnega prometa v dræavi za pravne osebe. V tej zvezi je bila na novo izdelana tudi aplikacija za vodenje tolarskih transakcijskih računov (TRR), ki omogoča celotno vodenje TRR, povezavo z registrom TRR pri Banki Slovenije, povezavo z elektronsko banko za pravne osebe Abacom (v letu 2001 pa tudi z elektronsko banko za fizične osebe Abanet), vodenje okvirnih kreditov, vodenje terjatev, obračun provizij, obračun obresti. Leta 1999 je banka začela ponujati storitve elektronske banke Abacom za pravne osebe, ki je obsegala elektronsko poslovanje v plačilnem prometu s tujino. V letu 2000 se je začela širiti uporaba elektronskega poslovanja še na plačilni promet v državi. Pogoj za opravljanje plačilnega prometa v državi za pravne osebe je bila otvoritev transakcijskega računa pri banki. V drugi polovici leta 2000 so se začeli postavljati temelji portala Abanke, ki bo v začetku vključeval internetno bančništvo za fizične osebe Abanet, plačevanje in prenose s tolarskih računov, pregled podatkov o računih in pogodbah za fizične osebe, poslovanje na borzi in informacijski terminal, pozneje pa še možnost mobilnega poslovanja (prek protokola WAP in SMS sporočil) in portalsko ponudbo z zunanjimi partnerji. Portal bo omogočal tudi izbiro osebnih nastavitev spletnih strani Abanke. Elektronsko poslovanje za fizične osebe (Abanet) je zaživelo aprila Vpeljava in nadgradnja podatkovnega skladiπëa za fizične osebe (FIOS) ter registra komitentov FIOS se je v letu 2000 nadaljevala in približala zaključku. Začelo pa se je še vzpostavljanje podatkovnega skladišča za pravne osebe (PROS). Hkrati sta se še naprej nadaljevala uvajanje in uporaba analitskih orodij za uporabljanje shranjenih podatkov (Business Objects) in izdelavo podpore mehkim informacijam komitenta banke ter dokumentnemu poslovanju. Pri notranjih nalogah je bilo izpeljanih veliko nalog, povezanih s projektom stroπkovne uëinkovitosti, kar vključuje centralno statistiko in centralno poročanje, centralno distribucijo in arhiviranje list (intranet), povsem novo aplikacijo trajni nalogi, nadaljevanje prenosa tiskanja izpiskov in sporočil strankam na osrednji sistem. Leto 2000 so zaznamovali tudi intenzivnejši procesi træenja, ki postajajo vse pomembnejši za uspešno poslovanje bank. Z namenom vse bolj obvladovati trg, čim bolj zadovoljiti svoje komitente in pridobiti čim več novih smo ustanovili samostojno službo trženja. Njeno delovanje sega na področje tržnih raziskav, ki naj bi bile podlaga za odločanje, pripravo in izpeljavo trženjskih dejavnosti za posamezne storitve banke, vštevši produktno usmerjeno trženjsko komuniciranje in razvoj negovanja strank. Služba trženja namenja poseben poudarek razvoju prodajne funkcije tako za področje poslovanja s pravnimi osebami kot za področje poslovanja s prebivalstvom. Razvoj prodaje je v letu 2000 potekal prek usposabljanja bančnikov s področja prodaje, priprave ukrepov za izvajanje trženjskih načrtov ter koordinacije izvajanja teh načrtov. Na izboljšanje obstoječih prodajnih poti je vplivala prenova poslovne mreže v smislu preno- 36 Abanka d.d. Ljubljana Letno poročilo 2000

35 ve posameznih poslovnih enot. Prenovili smo osrednjo enoto Abanke na Slovenski 50 v Ljubljani. Enota je organizirana po sodobnem konceptu. V samopostrežnem delu smo poleg bankomatov in nočnih trezorjev postavili tudi informacijski terminal. Prvič smo postavili enoto tudi v trgovskem centru. Gre za t. i.»in-store«poslovalnico v trgovskem centru Mercatorja v Slovenj Gradcu. Razdeljena je na dva dela. Del poslovalnice, ki je namenjen servisu obiskovalcev trgovskega centra, posluje v enakem času kot trgovski center. Drugi del je osrednja enota Abanke za koroško regijo. Ta del enote opravlja posle tako za zasebne komitente kot za podjetja. Ker želimo v banki razvijati vse regije enakomerno, smo v letu 2000 prenovili tudi poslovno enoto v Novi Gorici. V letu 2000 je začela poslovati prodajna enota za zasebne komitente. Testno je bila ustanovljena že v letu 1999, leta 2000 pa so se začele širše trženjske akcije. Prodajna enota trži ponudbo banke, stranke pa za sklenitev posla usmeri v poslovne enote. V prodajni enoti lahko stranke dobijo tudi splošne informacije. Njen temeljni cilj je pospeševati prodajo novih in obstoječih storitev banke in razvijati dolgoročne odnose s strankami. Način dela prodajne enote je bil pri strankah lepo sprejet. Prodajna enota se je z ustanovitvijo službe trženja preoblikovala v klicni center. Kot naslednjo pomembno prodajno pot pa je treba omeniti elektronsko banko za pravne osebe (Abacom) in za fizične osebe (Abanet). Modernizaciji in racionalizaciji poslovanja banke so sledile tudi organizacijske spremembe. Izvedena je bila združitev vseh tržnih organizacijskih enot, ki so delovale v različnih področjih banke v ustanovitvi službe trženja z oddelkom trženja in klicnim centrom. V ustanavljanju je bila tudi nova organizacijska enota, glavna podružnica Kranj, ki bo imela pod svojim okriljem ekspoziture s področja Gorenjske. Področje zakladništva in investicijskega bančništva se je reorganiziralo v področje finančnih trgov, ki ga sestavljajo sektor zakladništva, sektor investicijskega bančništva in sektor medbančnih odnosov s tujino. Nadaljeval se je projekt združitve domačega in tujega plačilnega prometa. Na novo je strukturirano področje poslovanja s podjetji, ki poleg dosedanjega sektorja tovrstnega poslovanja vsebuje še sektor dokumentarnega in garancijskega poslovanja ter sektor plačilnega prometa (domačega in tujega). Tako oblikovano področje poslovanja s podjetji zagotavlja vzdrževanje celovitega odnosa do podjetja, tako za poslovanje v državi kot s tujino. Ta odnos vključuje tudi izvajanje plačilnega prometa in v povezavi s tem, vzpostavitev funkcije skrbnika transakcijskega računa. Modernizacija poslovanja se je v letu 2000 izražala tudi skozi investicije v osnovna sredstva. Za te namene je bilo investiranih milijonov SIT, od tega je bilo investicij v zgradbe in opremo za 664 milijonov SIT, investicij v računalniško opremo pa 441 milijonov SIT. Pri investicijah v zgradbe in opremo je treba med večjimi postavkami omeniti prenovo enote na Slovenski 50 v Ljubljani, nakup in opremljanje poslovnih prostorov za ekspozituro in glavno podružnico v Mariboru, prenovo ekspozitur Slovenj Gradec in Nova Gorica ter nakup poslovnih prostorov za ekspozituro in glavno podružnico Koper. Zaradi racionalizacije je potekalo tudi dezinvestiranje osnovnih sredstev, in sicer kot prodaja nepremičnin: počitniških zmogljivosti in poslovnih prostorov. Vrednost dezinvesticij je bila 178 milijonov SIT. Letno poročilo 2000 Abanka d.d. Ljubljana 37

36 Smeri razvoja v letu 2001 Razvojna politika Abanke v letu 2001 izhaja iz njene poslovne strategije, temelječe na rasti, razvoju, racionalizaciji, modernizaciji in povezovanju. Za leto 2001 je predvidena 21-odstotna nominalna rast bilančne vsote. Ob zastavljeni rasti plasmajev se bo hkrati posvečala pozornost vzdrževanju kvalitete portfelja in razreševanju problematičnih naložb. V okviru naložbene politike bo pomemben cilj oblikovanje take strukture bilančne aktive, ki bo dohodkovno čim bolj učinkovita. Obseg aktivnih poslov se bo povečeval v odvisnosti od rasti virov, zato bo veliko pozornosti usmerjene v čim bolj učinkovito zbiranje depozitov in razvoj novih depozitnih produktov. V letu 2001 bo potekala optimizacija kapitala v smislu lastniške dokapitalizacije. Posebna pozornost bo namenjena pospeševanju rasti neobrestnih prihodkov in kontroli gibanja neobrestnih odhodkov, s čimer bo banka izboljšala svojo neobrestno maržo. Eden izmed pomembnejših ciljev banke je vzdrževanje dejavnosti, povezanih z obvladovanjem stroškov na podlagi nadaljevanja projektov modernizacij in racionalizacij ob nepovečanem številu zaposlenih. Da bi dosegla večjo učinkovitost poslovanja, bo banka okrepila tudi trženjsko dejavnost, katere strateške usmeritve bodo: prilagajanje strankam, iskanje komplemetarnih prodajnih poti, učinkovita promocija bančne ponudbe, pospeševanje prodaje in kakovost izvajanja storitev. V prihodnosti se bo še več pozornosti posvečalo poslovanju s tujino, saj je eden izmed parcialnih ciljev, da Abanka postane bolj»mednarodna banka«po aktivnih in pasivnih poslih. Zaradi potrebe po še učinkovitejšem obvladovanju tveganj se bodo v banki nadaljevali projekti za razvijanje informacijsko tehnoloških instrumetarijev za obvladovanje obrestnega in likvidnostnega tveganja. Med novejšimi dejavnostmi banke je treba omeniti izvajanje plačilnega prometa v državi za pravne osebe. V zvezi s tem bo poudarek na pridobivanju čim več transkacijskih računov. Uvajanje plačilnega prometa v državi v banko je spodbudilo organizacijsko spremembo, združitev izvajanja poslov plačilnega prometa v državi in plačilnega prometa s tujino v enoten sektor plačilnega prometa. Popolnoma novo dejavnost bo v letu 2001 predstavljalo upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada AIII VPS, ki se bo začelo takoj po tem, ko bo banka od Agencije za trg vrednostnih papirjev pridobila dovoljenje za ustanovitev sklada. S tem ko se bo v banki upravljal VPS, bo prišlo do postopne krepitve vloge investicijskega bančništva v zvezi z uveljavljanjem pokojninske reforme in v zvezi s poslovnim sodelovanjem z Zavarovalnico Triglav. Strateško partnerstvo z Zavarovalnico Triglav bo vodilo k razvojnemu in poslovnemu sodelovanju. Usklajevale se bodo razvojne in poslovne aktivnosti na področju bančnozavarovalniškega poslovanja. Pri razvijanju koncepta bančno zavarovalniških produktov bo sodelovala angleška svetovalna firma First Consulting Limited. Da bi se lahko izvajale nove aktivnosti in razvijale obstoječe dejavnosti, bodo potrebni posegi v informacijsko tehnološki sistem, nanašajoči se na vzpostavljanje novih ali dodelavo obstoječih aplikacij, ki bodo omogočali informacijsko spremljavo (s podpornimi dejavnostmi vred) novega oz. sodobnejšega načina poslovanja. 38 Abanka d.d. Ljubljana Letno poročilo 2000

37 Tako se bo v letu 2001 nadaljevala prenova podpore plačilnega prometa, kjer bosta združeni podpori plačilnega prometa s tujino in plačilnega prometa v državi. V tem okviru bodo izpeljane tudi prenove deviznih aplikacij. Oblikovanje podatkovnega skladišča se bliža koncu, čeprav ga bo treba zaradi uvajanja novih poslov in širitve ponudbe banke nenehno dopolnjevati. Tako je v prvi polovici leta 2001 pričakovati zaključek in produkcijsko uporabo dela podatkovnega skladišča za pravne osebe (PROS). Na področju elektronskega bančništva bo v prvi polovici leta začela delati internetna banka Abanet za fizične osebe, ki bo v drugi polovici leta razširjena z dodatno ponudbo in z uvajanjem novih komunikacijskih poti (mobilno bančništvo, dodatni informacijski terminali...). Tudi pri elektronski banki za pravne osebe se bo osnovna ponudba razširila. Pri Abanetu in Abacomu bo v največji možni meri izkoriščena podatkovna baza, ki jo zagotavlja podatkovno skladišče. Skozi vse leto se bo gradil in dopolnjeval portal Abanke, največ pozornosti v zvezi s tem pa bo namenjene povezovanju s strateškimi partnerji in s ponudniki storitev elektronskega poslovanja. V prvi polovici leta bo uvedena aplikativna podpora vzajemnemu pokojninskemu skladu AIII VPS, v drugi polovici leta pa bodo posodobljene podpore vzajemnim skladom Abančne DZU. V okviru notranjega razvoja se bo v letu 2001 nadaljeval prenos nekaterih ključnih aplikacij na novo platformo (glavna knjiga, naložbe prebivalstva, zakladništvo, statistika), izdelane bodo podpore za izdajo kreditne kartice VISA, zaradi zahtev po modernejšem in varnejšem poslovanju bomo zamenjali obstoječe čitalnike POS za nove, ki bodo imetniku kartic omogočali vnos osebne kode pri prodajalcu. Na modernizacijo bodo vplivale tudi investicije v osnovna sredstva, ki bodo znašale milijonov SIT, od tega za informacijsko tehnološko opremo 436 milijonov SIT ter za investicije v zgradbe in opremo 600 milijonov SIT. Investicije v osnovna sredstva se bodo financirala v razmerju: 91,8 % iz sredstev amortizacije, tj. 950,6 milijonov SIT, kar predstavlja 100 % vrednosti načrtovane amortizacije, 8,2 % iz sredstev dezinvestiranja, tj. 85,4 milijonov SIT, kar pomeni 52 % vrednosti načrtovanih dezinvesticij. Abanka bo v letu 2001 nadaljevala povezovanje z Banko Vipa ter druge dejavnosti, povezane z restrukturiranjem in konsolidacijo slovenskega bančnega sektorja kot pripravo banke na vstop Slovenije v EU. Letno poročilo 2000 Abanka d.d. Ljubljana 39

38 Organizacija

39 Organizacijska struktura UPRAVA NOTRANJA REVIZIJA SEKRETARIAT URAVNAVANJE TVEGANJ POSLOVANJE S PODJETJI POSLOVNA MREŽA FINANČNI TRGI FINANCE IN PODPORA POSLOVANJU SPLOŠNI POSLI poslovanje s podjetji razvoj bančnih storitev zakladništvo računovodsvo kadrovska služba plačilni promet trženje medbančni odnosi s tujino centralna podpora pravna služba dokumentarno in garancijsko poslovanje kartično poslovanje invensticijsko bančništvo informacijska tehnologija tehnična služba glavna podružnica Ljubljana Abančna DZU glavna podružnica Maribor glavna podružnica Koper glavna podružnica Celje glavna podružnica Kranj

40 Delavci s posebnimi pooblastili Boris eπek, direktor službe notranje revizije Mira BabiË, direktorica sekretariata Maja Tejkal, direktorica službe uravnavanja tveganj POSLOVANJE S PODJETJI Anica Vehovar Žnidaršič, izvršna direktorica Vanja Jeraj Markoja, direktorica sektorja poslovanja s podjetji Marjeta Stanovnik, direktorica sektorja plačilnega prometa Desanka Gerπak, direktorica sektorja dokumentarnega in garancijskega poslovanja POSLOVNA MREŽA FINANČNI TRGI Eva Janæek, direktorica službe za razvoj bančnih storitev Irena Miπ Svoljπak, direktorica službe trženja Ivica Zemljak, direktorica sektorja kartičnega poslovanja Marjanca KraljiË, direktorica glavne podružnice Ljubljana Marijana Cvetko, direktorica glavne podružnice Maribor Beno Bajda, direktor glavne podružnice Koper Nada Jurko, direktorica glavne podružnice Celje Tatjana AhaËiË, direktorica glavne podružnice Kranj Peter Velkavrh, izvršni direktor Majda KlemenËiË, direktorica sektorja zakladništva Marko Flisek, direktor sektorja medbančnih odnosov s tujino Vera Dolinar, direktorica sektorja investicijskega bančništva FINANCE IN PODPORA POSLOVANJU Nada Mertik, izvršna direktorica Marija Kordiπ, direktorica službe centralne podpore Simona Kogovπek, direktorica službe informacijske tehnologije SPLOŠNI POSLI Lidija Ožura Šimenko, izvršna direktorica Majda UrπiË, direktorica kadrovske službe Tomaæ MarinËek, direktor pravne službe Milena Novak, direktorica tehnične službe Letno poročilo 2000 Abanka d.d. Ljubljana 43