NARAVOSLOVJE - 7. razred

Transcript

1 NARAVOSLOVJE - 7. razred Vsebina Zap. št. ZVOK Ve, da predmeti, ki oddajajo zvok zvočila, zatresejo zrak in da take tresljaje imenujemo nihanje Ve, da sprejemnik zvoka zazna tresenje zraka tako, da sam zaniha Spozna, da zvok predstavlja širjenje teh tresijajev po snoveh od oddajnika do sprejemnika Spozna nekaj oddajnikov zvoka (glasilke, violinska struna, radijski zvočnik...) in sprejemnik zvoka uho Spozna pojem frekvenca zvoka in vedo, da zvok točno določene frekvence imenujemo ton; seznanijo se tudi s pojmom šuma Spozna hitrost zvoka v zraku; Spozna, da je hrup neprijeten zvok, in se seznani s škodljivost jo hrupa in načini preprečevanja le-tega (zvočna izolacija); Ve, da preglasen zvok (hrup, pok, tudi preglasna glasba) lahko trajno poškodujejo uho. SVETLOBA Ve, da telo vidimo, če je osvetljeno (odbija svetlobo ali samo oddaja svetlobo svetilo) in če ta svetloba pade v naše oko Zna opredeliti pojme svetilo, osvetljeno telo, svetilni snop, svetlobni curek in žarek ter senco in polsenco telesa; Ve, da se svetloba širi premočrtno ter zna svetlobne žarke ponazoriti s premicami in puščicami, ki nakazujejo smer širjenja svetlobe; Pozna hitrost svetlobe; Ve, da se svetloba na meji dveh snovi deloma odbije, deloma lomi (kratka in delna ponovitev poglavja o barvah iz naravoslovja za 6. razred) Zna skicirati potek svetlobnega žarka pri odboju na ravni ploskvi in pri prehodu iz ene snovi v drugo Seznani se s potekom svetlobnih žarkov skozi zbiralno in razpršilno lečo; ve, kaj sta gorišče in goriščna razdalja leče Spozna, da svetloba posreduje sliko okolice; predmet vidimo v odbiti svetlobi slika v ravnem zrcalu Seznani se s preprosto zgradbo človeškega očesa Ve, da je očesna leča zbiralna in da je slika predmeta na očesnem ozadju realna Spozna, da je slika različno oddaljenih predmetov, ki nastane na očesnem ozadju, vedno ostra le, če ima očesna leča prilagodljivo goriščno razdaljo Spozna funkcijo očal (nastanek ostre slike na očesnem ozadju pri neprilagodljivi očesni leči) Pozna nevarnosti okvare vida pri opazovanju močnih svetil. VALOVANJE Spozna pojav valovanja na vodni gladini, vrvi in dolgi vzmeti Ve, kaj sta valovna dolžina in frekvenca valovanja Ve, da se z valovanjem prenaša energija; pri valovanju na vodni gladini in vrvi je to energija gibanja, pri valovanju po dolgi vzmeti pa energija stisnjene oziroma raztegnjene vzmeti Spozna, da se valovanje na oviri odbije Spozna, da je zvok valovanje (prenašanje tresljajev po snovi);

2 FIZIKA - 8. razred Vsebina Zap. št. UVOD V FIZIKO Spozna pojem fizike in njeno uporabo v znanosti,tehniki in medicini Opazuje preproste fizikalne poskuse Seznani se z metodami in oblikami dela pri fiziki. SILE Našteje nekaj sil, ki jih prepozna po učinkih. OPIS SILE Našteje nekaj sil, ki spremenijo telesu obliko Našteje nekaj sil, ki povzročajo spremembo gibanja, delujejo ob dotiku in izvirajo iz vidnega telesa Razlikuje med silami, ki delujejo ob dotiku in silami, ki delujejo na daljavo Zna izbrati ene in druge sile Loči prožna telesa od neprožnih Definira enakost dveh sil, ki delujeta na opazovano telo Ve, da enaki sili povzročita enak raztezek danega telesa. MERJENJE SIL Prepozna med dvema silama večjo silo Na konkretnem zgledu prepozna med dvema silama večjo Poišče dani sili nasprotno silo Ugotovi, da je telo v ravnovesju ali ne Opredeli enoto za silo Pozna dogovor o enoti za silo in zna iz znane mase telesa določiti težo Natančno opredeli težo in njen zapis Ve, da je raztezek vzmeti odvisen od sile. Odvisnost raztezka ponazori na grafu Iz narisanega grafa zna odčitati neznane vrednosti Iz danih podatkov zna narisati graf Predstavi silo z usmerjeno daljico v izbranem merilu Zna silo predstaviti z usmerjeno daljico Določi rezultanto vzporednih sil grafično in računsko, če sta dani sili usmerjeni v isto smer in če sta dani sili usmerjeni v nasprotno smer. SEŠTEVANJE Matematično izrazi pogoj za ravnovesje. VZPOREDNIH SIL Nevzporedni sili nadomesti z eno samo silo-rezultanto, kadar imata dani sili skupno prijemališče Loči rezultanto sil od komponent ter loči med sestavljanjem in razstavljanjem sil Razstavi dano silo na komponenti Pove, da je velikost komponent pri razstavljanju dane sile odvisna od njihove smeri Imenuje sile, ki delujejo na mirujoče telo na klancu, in opredeli njihovo smer Grafično določi velikost sil, ki delujejo na telo na klancu Razloži preproste primere razstavljanja in sestavljanja sil po slikah Pove, da telesa učinkujejo drugo na drugo vzajemno. ZAKON O Razloži preproste primere vzajemnega delovanja sil. VZAJEMNEM UČINKU Loči zakon o vzajemnem učinku od zakona o ravnovesju.

3 Vsebina Zap. št Loči točkovno, ploskovno in prostorsko porazdeljene sile Pove, da trenje in upor vplivata na gibanje. PORAZDELITEV Pove nekaj primerov, ko na telo vplivata trenje in upor. SIL Pove, od česa sta odvisna trenje in upor Opredeli pojem težišča Ve, da iz težišča narišemo rezultanto sil, s katerimi Zemlja privlači posamezne dele telesa. GOSTOTA IN SPECIFIČNA Pozna in našteje enote za prostornino Pozna predpone in po predponah določi pretvornike in izpelje decimalne merske enote. TEŽA Opredeli maso snovi, navede merske enote zanjo in priprave za merjenje Opredeli gostoto in mersko enoto zanjo Zna razvrstiti homogena telesa enakih prostornin po gostoti Zna razvrstiti homogena telesa enakih mas po gostoti Pozna enoto za gostoto Razločuje homogena in nehomogena telesa Izračuna gostoto snovi iz mase in volumna Zna uporabiti zapis: ρ = mv. / Navede enoto za specifično težo dane teže in prostornine Zna uporabiti zapis: σ = Fg / V. 3 N / m Zna iz dane gostote zapisati specifično težo. in specifično težo izračuna iz TLAK IN VZGON Našteje enote za ploščino in navede njihove pretvornike Opredeli tlak kot količnik sile in ploskve, na katero je sila pravokotna Opiše odnos med tlakom, silo in ploskvijo Enoto poimenuje kot Pa N / m Uporabi enoto 2 5 N / m =Pa, 1 bar=10 Pa Izračuna tlak iz sile in ploskve in zna uporabiti zapis p = F / S Izračuna tlak, če so podatki v naravnih številih in osnovnih enotah Na preprostih primerih pojasni odvisnost tlaka od sile in ploskve Opredeli tekočine in loči kapljevine in pline po njihovih lastnostih. TLAK V TEKOČINAH Pove, da so sile zaradi tlaka v mirujoči tekočini pravokotne na vsako ploskev Pove, da se tlak, ki ga povzroči sila na mirujočo tekočino, prenese po vsej tekočini Pojasni odvisnost sile od velikosti ploskve pri enakem tlaku tekočine Pove, da je tlak v tekočini odvisen od globine in specifične teže tekočine, neodvisen pa od oblike posode Ve, da se tlak v tekočini spreminja z globino in da je odvisen od vrste tekočine Pove, da je tlak v isti globini v vseh smereh enak Izračuna tlak v tekočini (na različni globini) z upoštevan-jem tlaka ob gladini. Zna uporabiti zapis p = σh Prepozna manometer in barometer in ve, kje ju uporabiti. ZRAČNI Pove, da zrak povzroča tlak. TLAK Pove, kolikšen je normalni zračni tlak.

4 Vsebina Zap. št Razloži silo vzgona kot rezultanto sil tekočine, ki deluje na potopljeno telo. VZGON Ve, da je vzgon sila, s katero deluje tekočina na potopljeno telo. TLAK Ve, da je sila vzgona enaka teži izpodrinjene tekočine, in pozna njeno smer Loči, v kakšnih okoliščinah telo plava, lebdi in potone, in zna to opredeliti v primerjavi gostot Prepozna areometer kot pripravo za merjenje gostote kapljevin. DELO IN ENERGIJA ENERGIJA IN Spozna različne vire energije. RAZLIČNI Spozna, da je sonce glavni vir energije. VIRI Spozna, da so nekateri viri obnovljivi in nekateri ne Izračuna delo iz sile in poti, kadar je sila vzporedna s potjo. POJMA DELO Ve, da je delo odvisno od sile in poti. IN ENERGIJA Izračuna delo, kadar je sila vzporedna s potjo Opiše zvezo med delom, silo in potjo Zna uporabiti zapis: A = F s Opredeli joule kot enoto za delo Med silami, ki delujejo na gibajoče telo, izbere tiste sile oziroma komponente sil, ki opravljajo delo Navede primere, ko sila opravlja delo. Ve, da sila, ki deluje pravokotno na smer gibanja, ne opravlja dela Pove, da je za opravljanje dela potrebna energija Opredeli delo kot enega od načinov izmenjave energije z okolico Uporablja joule kot enoto za delo Opredeli pojave, pri katerih se telesu spremeni kinetična energija. KINETIČNA IN Ve, da je kinetična energija povezana z gibanjem. POTENCIALNA ENERGIJA Pove, da je sprememba kinetične energije povezana s spremembami hitrosti Pove, da je kinetična energija odvisna od mase in hitrosti Pove izrek o kinetični energiji in uporabi zapis A = Δ W k za toga telesa Opiše primere, za katere velja izrek o kinetični energiji Našteje telesa in pojave, pri katerih se spremeni potencialna energija Zna ugotoviti povečanje in zmanjšanje potencialne energije Pove, da je sprememba potencialne energije odvisna od višinske razlike med začetno in končno lego telesa Razloži uporabo orodja z izrekom o kinetični in potencialni energiji. DELO Z Ve, da so klanec, škripec in vzvod enostavna orodja. ORODJI Opiše zakonitosti, ki veljajo za opravljanje dela z orodji Ugotovi, da z uporabo orodja dela ne zmanjšujemo, ampak samo spreminjamo razmerje med silo in potjo. PROŽNOSTNA IN NOTRANJA ENERGIJA Našteje telesa in pojave, pri katerih se spremeni prožnostna energija Pove, da je notranja energija lastnost telesa, kinetična in potencialna energija pa izražata relacije z okolico Našteje primere, ko z delom povečamo notranjo energijo.

5 Vsebina Zap. št Pove, da se energija pretvarja iz ene oblike v drugo in da se celotna energija v zaprtem sistemu ohranja Pove, da se notranja energija težko pretvarja v druge oblike energije. ENERGIJSKI Opiše primere pretvarjanja energije. ZAKON Pozna energijski zakon. Zna uporabiti enačbo A = Δ W Opredeli temperaturo kot eno izmed količin, ki opisuje stanje opazovanja telesa. TEMPERATURA Spozna Celzijevo skalo in zna pretvarjati iz Kelvinove v Celzijevo skalo in obratno. Opredeli osnovno enoto za temperaturo kelvin Opiše termometer kot napravo za merjenje temperature Pove, da se s temperaturo spreminja prostornina opazovanega telesa Pove, da se s temperaturo spreminja dolžina paličastih teles Pojasni delovanje bimetalnega traku in opiše njegovo uporabo Našteje vrste termometrov in opiše njihovo uporabnost. DELO, NOTRANJA ENERGIJA IN TOPLOTA Pove, da z delom lahko dosežemo enako spremembo notranje energije kot z dovajanjem toplote. SEGREVANJE TELES Z Pove, da toplota prehaja s telesa z višjo temperaturo na telo z nižjo temperaturo. DELOM Našteje primere, ko telo prejema ali oddaja toploto. ALI TOPLOTO Ve, da se notranja energija telesu poveča, če toploto prejme in da se mu zmanjša, če toploto odda Opredeli joule kot enoto za toploto. MERJENJE Opredeli specifično toploto in enoto zanjo: J/kg K TOPLOTE Izrazi spremembo notranje energije s prejeto ali z oddano toploto Ve, od česa je odvisna množina toplote, ki je potrebna za spremembo notranje energije opazovanega telesa Izračuna prejeto ali oddano toploto po zapisu Q = mc Δ T Spozna energijski zakon v razširjeni obliki: A + Q = Δ W.

6 FIZIKA - 9. razred Vsebina Zap. št. GIBANJE OPISOVANJE GIBANJA Razlikuje med gibanjem in mirovanjem opazovanega telesa glede na okolico Loči premo in krivo gibanje Opredeli hitrost kot količnik poti in časa. ENAKOMERNO Zna izračunati hitrost. GIBANJE Zna uporabiti zapis v = s/t Izpelje zvezo med enotama m/s in km/h Grafično prikaže odvisnost hitrosti od časa in odvisnost poti od časa in graf razloži. NEENAKOMERNO GIBANJE Loči enakomerno in neenakomerno gibanje Izbere med naštetimi primeri enakomerno in neenakomerno gibanje Pri enakomernem pospešenem gibanju pozna pojme končna v k, začetna v z in povprečna hitrost. ENAKOMERNO POSPEŠENO Opredeli pospešek kot količnik spremembe hitrosti in časa, v katerem je ta sprememba nastala in navede enote zanj. GIBANJE Zna izračunati pospešek a = Δ v/ Δ t Zna izračunati pot, če je v z = 0: s = at 2 /2, s = vt Pove, da je pospešek pri padanju približno 10 m/s 2. SILA IN POSPEŠEK Razlikuje vrsto gibanj glede na rezultanto zunanjih sil. (Premo in krivo gibanje, kroženje.) Zna narisati zunanje sile, ki delujejo na opazovano telo, in določiti rezultanto Pozna zvezo med vsoto zunanjih sil, maso in pospeškom F R = ma Pove, da je 1N sila, ki da masi 1 kg pospešek 1 m/s Zna izračunati kinetično energijo W k = mv 2 / Izračuna delo, ki je potrebno za spremembo potencialne energije, po zapisu A = mg Δ h. VESOLJE ZGODOVINSKI PREGLED Pozna zgodovinski razvoj astronomije in nekatere znane astronome Pove, da med dvema telesoma deluje privlačna sila Pove, da se telesa gibljejo okoli Sonca po elipsah. VESOLJE IN OSONČJE, Razlikuje pojme planet, komet, meteor, zvezda, galaksija in našteje bližnje planete. SONCE Opredeli svetlobno leto. IN PLANETI Pove, da so razdalje do zvezd zelo različne Imenuje glavna ozvezdja in pove, da se njihove lege med letom spreminjajo glede na uro opazovanja in letni čas.

7 Vsebina Zap. št. ELEKTRIČNI TOK IN ELEKTRIČNI NABOJ ELEKTRIČNI KROG Našteje izvire, prevodnike, izolatorje, porabnike in ve, da z njimi sestavimo električni krog Pozna izvire električnega toka in jih našteje Loči prevodnike, izolatorje in porabnike Uporablja dogovorjena znamenja za risanje posameznih delov električnega kroga. MERJENJE ELEKTRIČNEGA Našteje učinke električnega toka in pozna preproste primere rabe. TOKA Našteje učinke električnega toka, ki so odvisni od smeri toka Pove, da je amper (A) enota za električni tok Pove, da je ampermeter (AM) merilnik toka in ve, da ga vežemo zaporedno s porabnikom. ELEKTRIČNI NABOJ Izračuna pretočeni naboj iz toka in časa in pozna enoto zanj. Zna uporabiti zapis e = It Pozna izrek o ohranitvi naboja. NAPETOST IN ELEKTRIČNO DELO ELEKTRIČNA NAPETOST ELEKTRIČNO DELO IN ENERGIJSKI ZAKON Pozna napetost in enoto zanjo. Ve, da je napetost sposobnost generatorja, da lahko poganja električni tok. Ve da je enota za napetost volt Pove, da je merilnik napetosti voltmeter in ve, da ga v električni krog vežemo vzporedno s porabnikom Zna izmeriti napetost na generatorju in na porabniku Pove, da z električnim delom dosežemo energijske spremembe. Zna izračunati porabo električnega dela Ve, da lahko električno delo merimo in računamo s spremembo notranje energije: A e = Δ W n Pozna energijski zakon v razširjeni obliki: Δ W = A e + A m + Q Pove, da je električno delo sorazmerno z napetostjo in s pretočenim nabojem Računa električno delo in električno moč: A e = eu; P = UI; A e = UIt; A e = Pt. Ve, da je enota za moč vat (W) Zna zapisati energijski obračun za nekatere izvire. ELEKTRIČNI UPOR OHMOV ZAKON IN UPOR Pozna Ohmov zakon. Opredeli upor kot količnik med električno napetostjo in električnim tokom R = U/I Pove, da je električni upor lastnost upornikov Pozna enoto za električni upor. ZAPOREDNA Loči med vzporedno in zaporedno vezavo elementov v krogu. VEZAVA Pozna vlogo varovalke Pove, kaj je kratek stik Pove, da večje število zaporedno vezanih porabnikov zmanjša tok skoznje, če je izvir stalen Pove, da skozi zaporedno vezane elemente električnega kroga teče enak tok: I = I 1 = I 2 = = I n.

8 Vsebina Zap. št. ZAPOREDNA VEZAVA Izračuna skupni upor zaporedno vezanih upornikov: R = R 1 + R R n. UPOROV Zna zaporedno vezati več upornikov Ve, da je pri zaporedni vezavi na uporniku z večjim uporom večja napetost Pozna zakonitosti delitve napetosti pri zaporedno vezanih upornikih: U 1 : U 2 = R 1 : R 2. VZPOREDNA VEZAVA VZPOREDNA VEZAVA UPOROV Pove, da je pri vzporedni vezavi tok pred cepitvijo enak vsoti tokov v posameznih vejah: I = I 1 + I I n Pove, da se z večanjem števila vzporedno vezanih porabnikov skupni tok povečuje Izračuna skupni upor dveh ali več enakih vzporedno vezanih upornikov. Ve, da je skupni upor vzporedno vezanih upornikov manjši od najmanjšega : 1/R = 1/R 1 + 1/R 2. Pozna zakonitosti cepitve toka vzporedno vezanih upornikih. Ve, da skozi manjši upor teče večji tok: I 1 : I 2 = R 2 : R 1. UPOR ŽIC Pove, od česa je odvisen upor žice. MIRUJOČI ELEKTRIČNI NABOJ MIRUJOČI Zna opredeliti pojem ploščatega kondenzatorja. ELEKTRIČNI Loči med naelektrenim in električno nevtralnimi telesi. NABOJ Pove, da obstajata dve vrsti naboja Pove, da med naelektrenimi telesi delujejo privlačne ali odbojne sile Pove, da je med naelektrenima telesoma napetost, ki lahko požene električni tok Pozna elektrometer Razloži pojav influence Pove, da je v okolici naelektrenega telesa električno polje. Pove, da na naelektreno telo v električnem polju deluje električna sila v smeri električnih silnic Loči homogeno in nehomogeno električno polje. MAGNETNO POLJE MAGNETNE SILE Pove, da magnetna sila deluje na feromagnetne snovi. Ve, da ima vsak magnet dva pola. Ve, da je tudi Zemlja magnet Pove, da magnetna sila deluje na gibajoče se naelektrene delce. MAGNETNO POLJE Pove, da prostor, v katerem delujejo magnetne sile, imenujemo magnetno polje Ponazori magnetno polje z magnetnimi gostotnicami. TULJAVA Pozna tuljavo in pove, da je v njej in okoli nje magnetno polje, kadar teče po tuljavi električni tok. S P L O Š N O GRAFI Iz danih podatkov zna narisati graf Iz narisanega grafa zna odčitati neznane vrednosti.