13. kmečki dan, Gornji Slaveči, 6. avgust let Govedorejskega društva Cankova 3

Transcript

1

2 13. kmečki dan, Gornji Slaveči, 6. avgust let Govedorejskega društva Cankova 3

3 V S E B I N A Uvod, Franc Režonja, direktor KGZ. 3 Organizatorji, soorganizatorji, pokrovitelji, častni odbor.. 4 Pripravljalni odbor, komisija za odbiro, komisija za ocenjevanje, dežurna vet. postaja Kronika 20. letnega delovanja GD Cankova, Branko Kornhauser in Franc Zavec. 6 Pomen lisaste pasme v Pomurju, Marjan Špu r I. kolekcija plemenskih telic II. kolekcija prvesnic prve kontrole III. kolekcija mladih krav z zaključeno I. laktacijo IV. kolekcija mlajših krav V. kolekcija starejših krav, VI. kolekcija krav z življenjsko proizvodnjo VII. krave dojilje s teletom.. 13 Konji, Slavko Krpič Prašičereja v Pomurju, Sašo Sever Drobnica na Goričkem, Janez Lebar.. 15 Gorička krajina v harmoniji, Gregor Domanjko Zemljevid Krajinskega parka Goričko z označbo poti do prizorišča

4 Spoštovani! KGZS-ZAVOD MS je regijski javni zavod, katerega dejavnost obsega območje Pomurja in sicer območje štirih upravnih enot (Murska Sobota, Ljutomer, Gornja Radgona in Lendava) oziroma 27 občin. KGZS-ZAVOD MS je javni zavod, ustanovljen za izvajanje javnih služb kmetijskega svetovanja, strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin, strokovnih nalog v živinoreji, nalog genske banke, strokovnih nalog gozdarstva in ribištva ter drugih nalog v skladu s pridobljenimi koncesijami na območju Pomurja. Ob oddelkih zavoda in sicer oddelku za kmetijsko svetovanje, oddelku za živinorejo, oddelku za kemijske analize in raziskave delujejo še osemenjevalno središče za govedo, osemenjevalno središče za prašiče in raziskovalna enota. V oddelku za živinorejo je prav, da posebej ob tej priložnosti izpostavimo selekcijo in kontrolo goveda. Z razstavami živali in podobnimi dogodki tudi širša javnost pridobi informacije o našem delu na tem področju in se seznani z rezultati. Lan sko leto smo v Pomurju na kmetijah redili krav molznic in krav dojilj, v kontrolo pa jih je bilo vključenih krav. Poleg kontrole AP izvajamo tudi kontrolo Z. Večina krav, vključenih v kontrolo, je lisaste pasme, sledijo črno-bele in rjave. Letos si želimo z rejci vzpostaviti organizirano ponudbo plemenskih telic lisaste pasme, aktivno pristopiti k avkcijski prodaji živali, pomagati rejcem v sanaciji zdravstvenega stanja, povečati delež kontroliranih krav. Naše delo bo usmerjeno tudi v pomoč in povečevanje rej. V območju KP Goričko si želimo povečati število živali, kajti na ta način bomo pokrajini v največji meri povrnili svojo prvobitnost in povečali delež dodane vrednosti tako na Goričkem, kakor širom Pomurja. Želim si, da tako rejci, kot strokovne službe zavoda tudi v bodoče ostanemo neločljivo povezani in se skupno lotimo novih izzivov v dobro vseh. Franc Režonja, dipl.inž.kmet., direktor 13. kmečki dan, Gornji Slaveči, 6. avgust let Govedorejskega društva Cankova 3

5 ORGANIZATOR RAZSTAVE Govedorejsko društvo Cankova SOORGANIZATORJI RAZSTAVE Govedorejsko društvo Bodonci Govedorejsko društvo Gornji Petrovci Javni zavod Krajinski park Goričko Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KGZS Zavod Murska Sobota Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Murska Sobota POKROVITELJI RAZSTAVE Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ARSKTRP KGZS Zavod Murska Sobota Javni zavod Krajinski park Goričko Občina Kuzma Občina Rogašovci Občina Puconci Občina Cankova Občina Grad Veterinaria Murska Sobota Veterinarski inženiring Nabergoj Lek Veterina TMK Črnci ProFarm Košenina d.o.o Dobrodej Jata & Emona krmila Milkivit, Nutrivita Panvita KMETIJSTVO KGZ Sloga KZ Lenart Vega Produkt ŽKG, Grad Sip kmetijska mehanizacija Strojno ključavničarstvo Rudolf, s.p. Voglenoot ČASTNI ODBOR Franc Režonja Bernardka Hlebič Dr. Bernard Goršak Trnjar s.p. KWS, Novalis Agrosaat Pioneer Slovenija BASF IGM Zagorje PG inženiring Dengrad Kobal Krachler Robert s.p. Goričanka Kalamar Šinko Pomurske mlekarne Trinajst M Elektro Maribor Fotovolt Keter Organica Kimi Španik Zavarovalnica Triglav Alfa in omega Petek Okrepčevalnica Zlatka Gostilna Gaberšek Janez Širovnik Drago Vogrinčič Jožef Škalič 4

6 Prof.dr. Marjan Kosec Prof.dr. Peter Hosnik Ivan Osojnik Sandi Štefan Flisar Darko Kerec Marko Nabergoj Marjan Kolar Perša Marjan Marjan Ivan Kerčmar Franc Štuhec Anton Gider PRIPRAVLJALNI ODBOR: Slavko Krpič koordinator Franc Zavec Rudolf Rogan Jože Škodnik Valter Gomboc Anton Perša Stanka Dešnik Gorazd Bagola Jožef Kovač Anton Gider Darko Šarkanj Franc Solar KOMISIJA ZA ODBIRO: Marjan Špur, predsednik Janez Lebar, član Sašo Sever, član Gobar Alojz, član Hari Anton, član KOMISIJA ZA OCENJEVANJE Igor Stanovnik, predsednik Franc Šonaja, član Aleksander Smodiš, član Danijel Kalamar Edvard Mihalič Janko Hajdinjak Benedikt Jeranko Ludvik Novak Boštjan Kočar Stanko Glavač Dr. Stanko Kapun Zita Flisar Novak Anton Perša Alojz Gomboc Anton Hari Anica Gomboc Branko Kornhauser Emil Husar Marjan Špur Franc Buče k Slavko Kous Franc Hajdinjak Alojz Recek Vlado Pejčič Jože Bokan Franc Fartek Husar Emil, član Vukan Boris, član Vučkič Vojko, član Milan Gomboši, član Alojz Gomboc, član Robert Šinko, član DEŽURNA VETERINARSKA POSTAJA 13. kmečki dan, Gornji Slaveči, 6. avgust let Govedorejskega društva Cankova 5

7 KRONIKA 20. LETNEGA DELOVANJA GOVEDOREJSKEGA DRUŠTVA CANKOVA OB RAZSTAVI GOVEJE ŽIVINE V GORNJIH SLAVEČIH IH, Branko Kornhauser, univ.dipl. inž. kmet. in Franc Zavec, predsednik društva»prečudovit gričevnat svet ob avstrijski meji s slikovitima dolinama Ledave in Lukaj potoka naseljujejo ljudje, ki jih odlikuje marljivost, iznajdljivost in skromnost, hkrati pa želja za napredkom, želja da bi ta svoj svet obogatili in ga čim bolj približali ravni svojih avstrijskih sosedov. V naravnih pogojih so slični drugemu delu Goričkega ob madžarski meji, vendar jih v razvoju in intenzivnosti znatno prekašajo. To prednost jim daje nenehen stik z zahodnim svetom, iz katerega prenašajo izkušnje in jih poskušajo uresničevati na svojih kmetijah." Tako je ob razstavi goveje živine v Gerlincih pred dvajsetimi leti, zapisal priznani, zdaj že pokojni, kmetijski strokovnjak, dekan VAŠ Maribor mag. Milan Erjavec. Mag. Erjavec je bil skupaj s Kmetijsko svetovalno službo tudi pobudnik za ustanovitev Rejske zveze za svetlo lisasto pasmo. Tako so v marcu 1991 bile na zborih rejcev govedi v tedanji občinah ustanovljene podružnice rejske zveze: M. Sobota - M. Sobota, Cankova, Gor. Petrovci, Beltinci, Bodonci in Prosenjakovci G. Radgona -G. Radgona, Videm (Sveti Jurij) Ljutomer - Ljutomer, Križevci pri Ljutomeru Lendava Turnišče, Črenšovci Te so se v aprilu 1991 povezale v Rejsko zvezo Pomurja svetlo lisaste pasme. Dne je bila na zboru rejcev govedi na Cankovi, predhodnica Govedorejskega društva, podružnica Rejske zveze za svetlo lisasto govedo Cankova, ki je vključevala rejce govedo iz 26 vasi, na območju tedanje KZ Panonka TZO Cankova. Kot za prvo odmevno prireditev je podružnica Cankova, skupaj s kmetijsko svetovalno službo, pripravila Razstavo goveje živine v Gerlincih, ki je bila tudi druga govedorejska razstava v Pomurju po formiranju Rejske zveze Pomurja (prva je bila organizirana v Turnišču). Živali so bile predstavljene v sedmih kolekcijah: krave z življenjsko proizvodnjo, kolekcija krav bikovske matere, kolekcija krav po drugi laktaciji, kolekcija krav z zaključeno prvo laktacijo, kolekcija krav prvesnic, kolekcija plemenskih telic in kolekcija pitancev, razstavljenih pa je bilo 50 govejih živali. Nagrade so dobili: Karel Vogrinčič, Domajinci 29 - zvonec in denarno nagrado za najboljšo staro kravo z življenjsko proizvodnjo Anton Perša, Gerlinci 28 - zvonec za najboljšo bikovsko mater Alojz Gomboc, Gerlinci 51 - zvonec in denarno nagrado za najboljšo kravo z zaključeno prvo laktacijo Rudolf Rogan, Gornji Slaveči i 25 - zvonec in denarno nagrado za najboljšo kravo po drugi laktaciji Jože Bagola, Topolovci 7 - zvonec in denarno nagrado za najboljšo prvesnico Jože Mencigar, Fikšinci 4 6 zvonec in denarno nagrado za najboljšo plemensko telico Anton Perša, Gerlinci 28 denarno nagrado za kolekcijo pitancev Za največ prodanega mleka je prejel denarno nagrado Perša Anton, Gerlinci 28 ( l v letu 1990), za največ prodanega govejega mesa (98 kom MPG s kg mesa v letu 1990) pa Bertalanič Janez, Ropoča je Govedorejsko društvo Cankova, skupaj s Govedorejskim društvom Murska Sobota organizirala razstavo goveje živine v tedanji občini Cankova - Tišina na Tišini. Razstavljenih je bilo 55 govejih živali v šestih kolekcijah, razstavljeni pa so tudi plemenske prašičje mladice linije 12, kolekcija prašičjih pitancev ter kolekcija tekačev. Nagrajenci so bili naslednji: Alojz Gomboc, Gerlinci 51 - zvonec za najboljšo staro kravo z življenjsko proizvodnjo Štefan Kous, Borejci 4 - zvonec za najboljšo mlado kravo Konrad Ulen, Vanča a vas 26 - zvonec za najboljšo kravo s prvo laktacijo Marjeta Stražišar, Gornji Črnci 15 - zvonec za najboljšo prvesnico Evgen Vučki kič, Rankovci 7 zvonec za najboljšo plemensko telico 6

8 se je zaradi zakonodaje Rejska zveza za lisasto govedo podružnica Cankova, organizirala kot samostojno Govedorejsko društvo Cankova in kot tako deluje vse do danes. Glavna naloga Govedorejskega društva Cankova je usmerjanje svojih članov v čim večjo in kvalitetnejšo prirejo mesa in mleka. Izobraževanja potekajo večinoma preko Kmetijske svetovalne službe in ostalih strokovnih služb, ki delujejo v tem prostoru. Govedorejsko društvo je s pomočjo Kmetijske svetovalne službe na Cankovi, v svojem 20 letnem obstoju, organiziralo več tečajev, predvsem iz porodništva, osemenjevanja, ocenjevanja in odbire plemenic ter strokovni izvedbi čiščenja parkljev. Vsako leto organizira tudi strokovno ekskurzijo, večkrat pa je bil organiziran ogled kmetijskih območij oz. posameznih kmetij. Najbolj odmevne strokovne ekskurzije so bile večdnevne v tujino. Tako je bila v letu 1995 in 1996 organizirani tri dnevni ekskurziji v zibelki lisastega goveda, v Švico in Bavarsko. V letu 1998 pa petdnevno ekskurzijo v deželo tulipanov, Nizozemsko. Organizirane pa so bile tudi enodnevne ekskurzije v tujino in sicer dvakrat na Madžarsko, po enkrat v Italijo in Slovaško in v letu 2010 v Avstrijo, v avstrijsko Koroško. Cilj strokovne ekskurzije je bil pobližje spoznati kmetije na avstrijskem Koroškem, ki svoje pridelke in tudi izdelke tržijo sami brez posrednikov. Večinoma so to ekološke kmetije različnih proizvodenj od govedorejske, prašičerejske, do proizvodnje več vrst olj, žganjarne, izdelave sokov, klavnic itd. Za kmetije je značilna inovativnost tako v proizvodnji, predvsem pa uporabljajo različne inovativne pristope pri trženju. Območje kmetovanja je zelo podobno našim razmeram in primerno tudi za Krajinski park Goričko. Ostale strokovne ekskurzije so bile organizirane po celotni Sloveniji. Pri organizaciji strokovnih ekskurzij pa se stremelo k temu, da je bila poleg kmetijskega dela, tudi turistični del. V vseh teh l etih se je pripravilo na občnem zboru strokovno predavanje. Predavanja pa so bila izvedena večinoma v zimskem času. Upravni in Nadzorni odbor se je sestajal po potrebi, v povprečju tri do štiri krat na leto. Na sestankih se je obravnavala pereča problematika v govedoreji, veliko časa pa se je posvetilo organiziranosti in povezovanju rejcev govedi. Najpomembnejša prireditev Govedorejskega društva je vse od leta 1998 organizacija tradicionalnega»kmečkega dne«, ki je bil do leta 2006 organiziran na različnih lokacijah po območju delovanja Govedorejskega društva, nato pa se Kmečki dan organiziral v Gornjih Slavečih. Govedorejsko društvo Cankova sodeluje tudi z vsemi strokovnimi ustanovami, zato jih vključuje v tradicionalni»kmečki DAN«, ki ima vsako leto drugo vsebino in je že tradicionalni, saj bo v letu 2011 že trinajstič. Poleg vsega ima tudi izobraževalni in tudi družabni značaj. Govedorejsko društvo Cankova so v teh 20. letih vodili štirje predsedniki, Alojz Gomboc, Gerlinci 51, Anton Geder, Domajinci 61, Anton Perša, Gerlinci 28 in Franc Zavec, Gornji Slaveči 67. Blagajno sta vodila Avgust Gomboc, Gerlinci 99 in Slavko Krpič, Gornji Slaveči 52. Strokovni tajnik Govedorejskega društva pa je bil ves čas Branko Kornhauser, Topolovci 18. POMEN LISASTE PASME V POMURJU, Marjan Špur, univ.dipl. inž. zoot. Pomurska ravnina razdeljena z reko Muro, obronki Prlekije in Goričkega je skozi desetletja omogočali preživetje kmetu. Pokrajina neokrnjene narave je nudila najboljše pogoje za razvoj govedoreje. Po drugi svetovni vojni so rejci in strokovnjaki z intenzivnim delom oplemenjevali avtohtone pasme v Pomurju z biki iz doline Simm v Švici. Razvili so moderni tip kombinirane lisaste pasme za prirejo mleka in mesa, ki vztrajno sledi zastavljenemu rejskemu cilju vse do danes. Pomurje ima s svojimi naravnimi danostmi ogromen potencial za pridelavo kakovostne voluminozne krme vključno z pridelavo koruze, ki je glavni vir krme za vzrejo odličnega pitanca in sestavo popolnega obroka za dobro kravo molznico. Govedo je prežvekovalec, ki s svojo specifiko prebavil in ogromno kapaciteto predela po naravni poti vso voluminozno krmo v kakovostno mleko in meso. Ravno zaradi vseh naravnih danosti je to prvi razlog, da imamo v Pomurju lahko vrhunske rezultate z lisasto pasmo, ki ima: - ogromen genetski potencial za prirejo najboljšega mleka z visoko vsebnostjo beljakovin, kappa kazeina tipa AB, BB in AE 13. kmečki dan, Gornji Slaveči, 6. avgust let Govedorejskega društva Cankova 7

9 - genetsko pogojeno kot lisasta pasma prenaša na svoje potomke lastnosti za obsežnost, dolgoživost ( proizvodnja v življenjski dobi vsaj l mleka, vitalnost, več laktacij, več potomk za obnovo črede, več potomk za prodajo več dohodka, perzistenco ali mlečno vztrajnost, nizke somatske celice, dober iztok mleka, normalne do lahke telitve, korektne noge z visokimi čvrstimi parklji, lepa visoko pripeta vimena z močno centralno vezjo, korektno postavitvijo seskov ) S svojimi genetskimi linijami omogoča rejcu, da izboljšuje hkrati paket telesnih lastnosti, z poudarkom na okvir, omišičenost, fundament in vime živali. - ogromen genetski potencial za visoke dnevne priraste in prirejo mesa odlične kvalitete, pitanci vzrejeni na težo 750 kg v 17 do 20 mesecih, z visoko klavnostjo 56 5do 60 %, klasifikacijo mesa pri 90 % vseh zaklanih živali v E in U razred - lisasta pasma daje odlične rezultate tudi v ekstenzivnih pogojih reje. Načrtno izbrane genetske linije omogočajo tudi sistem reje krav dojilj, ker ima ta pasma dober materinski čut, vitalnost, odlično prilagodljivost na pogoje in okolje reje, ima veliko konzumacijsko sposobnost, normalne do lahke telitve, korektne noge, potencial, da lahko s svojim mlekom vzredi dve teleti hkrati, omogoča zdravo okolju prijazno vzrejo najkvalitetnejšega mesa Lisasta pasma je specialist za prirejo mleka in mesa, ki je nosilec najboljših genetskih linij, ki lahko s svojim genetskim potencialom omogoči zanesljiv dohodek rejcu v Pomurju v optimalnih pogojih vzreje. Le govedo lahko predela ogromne količine voluminozne krme, zato je najpomembnejši člen pri razvoju in ohranjanju podeželja v Pomurju. Pokrajina ob reki Muri je zibelka lisaste pasme, ki ji ponuja vse naravne danosti za napredek tudi v prihodnje, še posebej pa to velja za Goričko Lisasta pasma v Pomurju je pasma, ki k i ima tradicijo kakovost in prihodnost. I. KOLEKCIJA PLEMENSKIH TELIC 1. MANCA SI NA RAZSTAVI SE BODO/ / SO SE PREDSTAVILE: Branko POREDOŠ, Bodonci 134 roj.: O. Samar : M. Monika SI prip.: / , ,34 Iku ; v.k. 143 cm 2. BREZA SI III/ , ,42 Dezider,DOMJAN DOMJAN Bodonci 114 a roj.: O. Lokvan : M. Bučka SI prip.: / , ,35 Hisko ; v.k. 145 cm I/ , ,35 3. ŠPELA SI Suzana KRPIČ,, Šalamenci 90 roj.: O. Hribar : M. Šiška SI prip.: / , ,40 Hornist ; v.k. 140 cm II/ , ,66 8

10 4. CURA SI Robert ČAHUK, Ivanovci 42 roj.: O. Rajon : M. Ciklama SI prip.: / , ,78 Genom ; v.k. 138 cm 5. ZETA SI II/ , ,59 Martin ROGAN, Gornji Slaveči i 25 roj.: O. Smajl : M. Zofka SI prip.: / , ,98 Palis ; v.k. 139 cm II/ , ,11 6. VANDA SI Martin ROGAN, Gornji Slaveči i 25 roj.: O. Lokvan : M. Vilma SI prip.: / , ,48 Genom ; v.k. 138 cm 7. BLANKA SI II/ , Martin ROGAN, Gornji Slaveči i 25 roj.: O. Spiko : M. Biga SI prip.: / , ,14 Genom ; v.k. 137 cm III/ , ,06 II. KOLEKCIJA PRVESNIC PRVE KONTROLE 8. DAMA SI roj.: Elek BENKIČ,, Vadarci 32 telila: O. Rarog : M. Dora SI I. K=15,7 kg 3/ , ,92 II. K= III/ , ,03 III. K= ; v.k. 143 cm 9. MIŠA SI Viljem KÖRMENDI, Pordašinci 21 roj.: prip.: O. Piko : M. MINKA SI Maver I. K=21,9 kg II. K=24,6 kg 2/ , ,06 III. K=24,9 kg ; v.k. 147 cm II/ , , CITKA SI Franc GU TMAN, Gerlinci 82 roj.: prip.: O. Samuraj : M. Cedra 54 SI I. K=24,5 kg 3/ , ,74 II. K=19,78kg III/ , ,76 III. K=24,1 kg ; v.k. 148 cm 13. kmečki dan, Gornji Slaveči, 6. avgust let Govedorejskega društva Cankova 9

11 11. ŠVENDA SI roj.: Jožef NEMEC, Gerlinci 21 prip.: O. Dirko : M. Šega SI Widol I. K=21,5 kg II. K=21,5 kg III. K=21,7 kg ; v.k. 143 cm 12. MAJA SI roj.: / , ,14 II/ , ,17 Franc ZAVEC, Gornji Slaveči i 67 prip.: O. Emavs : M. Milka SI Vandal I. K=37,0 kg II. K= 21,4 kg 3/ , ,49 III. K=20,2 kg ; v.k. 152 cm IV/ , , DINKA SI Robert ČAHUK, Ivanovci 42 roj.: prip.: O. Smajl : M. Dina SI Ibico / , , 05 I. K=19,6 kg II. K= 22,0 kg III.K=21,6 kg ; v.k. 144 cm 14. MEGI SI roj.: Franc BUČEK, Serdica 118 prip.: O. Lomer : M. Maša SI I. K=21,4 kg II. K= 2/ , ,18 III. K= ; v.k. 146 cm V/ , , MAŠA SI Milan DANI, Vadarci 53 roj.: prip O. Rusin : M. Mira SI Manitoba I. K=23,0 kg II. K= 26,4 kg 6/ , ,21 III. K=25,1 kg ; v.k. 149 cm VI/ , ,28 10

12 III. KOLEKCIJA MLADIH KRAV Z ZAKLJUČENO I. LAKTACIJO 16. RUSHKA SI Damjan KUZMA, Skakovci 36 roj.: O. Ranten : M. Rasti 9 AT telila: / , ,25 I/ , ,46 ; v.k. 153 cm 17. LIŠA SI III/ , ,26 Franc ZAVEC, Gornji Slaveči i 67 roj.: O. Eter : M. Liska SI prip.: / , ,41 I/ , ,46 ; v.k. 146 cm III/ , , ŠTEFKA SI Jože KOVAČ,, Kukeč 25 roj.: O. Strah : M. Šoja 1 SI telila: / , ,51 I/ , ,30 ; v.k. 139 cm III/ , , BUČKA SI Dezider DOMIJAN, Bodonci 114 a roj.: O.Eter : M. Bokros SI telila: / , ,19 I/ , ,35 ; v.k. 146 cm 20. MIRNA SI III/ , ,20 Franc ZAVEC, Gornji Slaveči i 67 roj.: O. Tajo : M. Mica SI telila: / , ,35 I/ , ,12 ; v.k. 146 cm IV/ , ,17 IV. KOLEKCIJA MLAJŠIH KRAV 21. RONJA SI Darko GOMBOC, Gerlinci 51 roj.: telila: O. Genom : M. Reca SI / , ,20 5/ , ,68 II/ , ,12 ; v.k. 144 cm 22. ZIMA SI roj.: V/ , ,57 Štefan FLISAR, Šalamenci 5 telila: O. Bremen : M. Zinka SI / , ,35 4/ , ,21 II/ , ,36 ; v.k. 140 cm 23. ŠOTA SI roj.: V/ , ,23 Jožef KOVAČ,, Kukeč 25 prip: O. Leo : M. Špelca SI / , ,26 6/ , ,07 II/ , ,34 ; v.k. 144 cm VI/ , , kmečki dan, Gornji Slaveči, 6. avgust let Govedorejskega društva Cankova 11

13 24. LINDA SI Jože KUZMIČ,, Šalamenci 54 roj.: telila: O. Hanger : M. Liša SI / , ,90 7/ , ,19 III/ , ,65 ; v.k. 150 cm V. KOLEKCIJA STAREJŠIH KRAV 25. ZINKA SI roj.: VII/ , ,53 Štefan FLISAR, Šalamenci 5 prip.: O. Hebron : M. Zala SI / , ,21 4/ , ,51 V/ , ,23 ; v.k. 143 cm 26. LAJKA SI roj.: VI/ , ,39 Jože KUZMIČ,, Šalamenci 54 telila: O. Havanec : M. Lola SI / , ,26 8/ , ,48 VI/ , ,47 ; v.k. 142 cm 27. RIFA SI VIII/ , ,51 Jože KOVAČ, Kukeč 25 roj.: telila: O. Sluga : M. Rosa SI / , ,28 3/ , ,28 VI/ , ,28 ; v.k. 145 cm IV/ , ,32 VI. KOLEKCIJA KRAV Z ŽIVLJENSKO PROIZVODNJO 28. LISKA SI Robert HAJDINJAK, Vadarci 18 roj.: telila: O. Evald : M. Linda SI / , ,32 1/ , ,07 6/ , ,24 ; , ,33 ; v.k. 132 cm I/ , , VANDA SI Robert FRUMEN, Bodonci 48 roj.: telila: O. Reš : M. Volga SI / , ,51 2/ , ,32 IX/ , , , ,26 ; v.k. 141 cm II/ , , TARKA SI Bela SAPAČ,, Zenkovci 89 roj.: telila: O. Renger : M. Tera SI / , ,19 5/ , ,49

14 VIII/ , , , ,29 ; v.k. 145 cm VII/ , ,38 VII. KRAVE DOJILJE S TELETOM ETOM 31. JANA SI Anica GOMBOC, Gerlinci 27 roj.: O. Palis : M. Jelka SI telila: / , ,29 v.k. 142 cm IV/ , , SI Anica GOMBOC,, Gerlinci 27 roj.: O. Rugel : M. Jana SI NA A RAZSTAVI SE BODO/SO SE PREDSTAVILI KONJI, Slavko Krpič, inž. kmet. POTOČNIK BORIS 1 Ime: LAMBADA Zdenko BELOŠEVIĆ 4 Ime: CORINA Dolnji Slaveči 154 Pasma: češka toplokrvna Krašči 16 Pasma: haflinški konj 9263 Kuzma Rojena: Cankova Rojena: Spol: ženski Spol: ženski 2 Ime: BENO 5 Ime: POLDI Pasma: križanec Pasma: haflinški konj Rojen: Rojena: Spol: moški Spol: ženski 3 Ime: ŠINA Mihaela RAITER 7 Ime: WIKTORIIJAR Pasma: križanka Gerlinci 83 Pasma: slovenska toplokrvna Rojena: Cankova Rojena: Spol: ženski Spol: ženski 13. kmečki dan, Gornji Slaveči, 6. avgust let Govedorejskega društva Cankova 13

15 PRAŠIČEREJA V POMURJU, Sašo Sever, univ.dipl.inž.zoot. Letos mineva 22 let načrtnega selekcijskega dela na področju zasebne prašičereje v Pomurju. Pomurje je že od nekdaj pomembno prašičerejsko področje, kar kažejo tudi zapisi iz arhivov zgodovine.»svinjereja je v naši banovini važna veja živinoreje ne samo za oskrbovanje gospodinjstev naših kmetijskih obratov in mestnih gospodinjstev z mesom in slanino, ampak za izvoz«je zapisano v knjigi Kmetijstvo Dravske banovine 1933 leta. Strokovna pospeševalna služba za Pomurje je že leta 1955 začela intenzivneje delati na vzreji hitro rastočega mesnatega prašiča, tega leta je bilo nabavljenih ca. 100 plemenskih svinj v tipu nemške žlahtne pasme oziroma velikega jorkšira. Po letu 1970 so v Pomurju začeli uvajati genome nemške landrace pasme leta je bil izdelan Osnovni koncept razvoja prašičereje na področju Pomurja, ki je bil zasnovan na osnovi selekcijskega programa prašičereje v Sloveniji. Novo obdobje za pomursko prašičerejo v zasebnem sektorju se je pričelo , ko je bil na 51. seji Odbora za prašičerejo pri ŽPS sprejet sklep, da so prve tri reje iz Pomurja izpolnile pogoje za priznanje statusa vzrejnega središča. Pomurska zasebna prašičereja je organizacijsko povezana z vzrejnimi središči. Primarni namen vzrejnih središč je oskrba prašičerejcev s kvalitetnim plemenskim materialom. Vzrejna središča izvajajo so nosilci slovenskega selekcijskega programa (Slo-Hibrid). V Sloveniji smo se odločili za en rejski program, ki poleg opisa selekcijskih del vključuje tudi organiziranost rejcev, opise dobre živinorejske prakse ter delovanje služb in strokovnega sveta v prašičereji. Končni proizvod so tro- oziroma štiripasemski križanci, katerih rast se zaključi pri 105 do 110 kg. Selekcijsko in razmnoževalno delo ter organizacija prodaje na vzrejnih središčih Pomurja poteka pod strokovnim vodstvom službe na KGZ Murska Sobota. Odbiro oziroma selekcijo prašičev opravljamo zaradi ohranjanja in izboljševanja gospodarsko pomembnih lastnosti, preprečevanja razširitve nezaželenih genov v populaciji, preprečevanja parjenja v sorodstvu, izkoriščanja heterozisa, izkoriščanja najboljših plemenjakov in plemenic in ohranjanja oziroma izboljšanja funkcionalne zunanjosti prašičev. Napredki lastnosti, ki jih omogoča selekcija, so na enoto časa majhni, kar pomeni, da je napredek mogoče doseči le z vztrajnim in pravilnim selekcijskim delom. Lokalna služba za selekcijo prašičev, ki deluje v okviru KGZS-Zavod Murska Sobota, deluje kot druga priznana organizacija v živinoreji. 0snovni namen vzrejnih središč je vzreja in prodaja plemenskih živali. Plemenska žival je tista, ki je plod načrtnega pripusta in je odbrana za pleme na podlagi meritev in spremljanja gospodarsko pomembnih lastnostih ter ustrezne zunanjosti (plodnost, rastnost, debelina hrbtne slanine itd.). Vse živali, ki so v času vzreje boljše od sovrstnikov imajo pozitivno plemensko vrednost. Z nakupom takih živali kupci dvigujejo kvaliteto svoje črede, to pa se odraža na boljših proizvodnih lastnostih. Prodaja iz pomurskih vzrejnih središč poteka organizirano v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Murska Sobota, službo za prašičerejo kjer se centralno zbirajo naročila in se kupci razporejajo po vzrejnih središčih kjer imajo živali za prodajo. Veliko pozornost posvečamo zdravju in dobrobiti živali, ker le zdrave živali dajejo največjo proizvodnjo. Vsa pomurska vzrejna središča so prosta z zakonom predpisanih bolezni. Novo, pomembno pridobitev za pomursko in slovensko prašičerejo je pomenila izgradnja osemenjevalnega središča za merjasce v Bakovcih leta V prašičereji predstavlja umetno osemenjevanje storitev s katero dosežemo najhitrejši napredek v proizvodnji. Uspešen pripust svinje s semenom kakovostnega merjasca pomeni začetek dobre in obetavne proizvodnje. Izhodišče našega dela so zdravi plemenjaki, ki predstavljajo osnovo za ponudbo kvalitetnega neoporečnega semena. Prav tako so prosti vseh bolezni, tudi PRRS. Za osemenjevalno središče veljajo zdravstvene in higienske zahteve ter strogi veterinarsko-sanitarni red. Rezultat sta priznanje in registracija s strani Evropske skupnosti. Osemenjevalno središče sodeluje pri izvajanju slovenskega rejskega programa v prašičereji. Pri tem sodeluje s selekcijsko službo ter z Veterinarsko in Biotehniško fakulteto. Plod sodelovanja je sprejemanje odločitev, ki v prihodnosti zagotavljajo stalno in ekonomsko upravičeno proizvodnjo. Pasemska struktura na našem Osemenjevalnem centru je sledeča: 14

16 slovenska landrace (linija 11), slovenski veliki beli prašič (linija 22), pietrain, hibrid 54, hibrid 74, slovenska landrace (linija 55). Letos, ko mineva 20 let načrtnega selekcijskega dela v prašičereji se lahko v Pomurju pohvalimo s 15 vzrejnimi središči od katerih so tri usmerjena v vzrejo plemenskih merjascev, ostala v vzrejo plemenskih mladic in 15 vzorčnimi kmetijami. Te kmetije skupaj z osemenjevalnim središčem v Bakovcih pomembno prispevajo k razvoju sodobne pomurske in slovenske zasebne prašičereje in predstavljajo jedro slovenskega rejskega programa SloHibrid. Z letno proizvodnjo ca. 800 plemenskih mladic in merjascev pomembno prispevajo k napredku zasebne prašičereje v Pomurju in širše. PRAŠIČI I NA RAZSTAVI V GORNJIH SLAVEČIH BREJE PLEMENSKE MLADICE HIBRID 12 Simon KUZMIČ,, Nuskova 56, 9262 Rogaševci ušesna št. datum rojstva oče mati datum prip. merjasec PLEMENSKI MERJASEC SLOVENSKA LANDRACE LINIJA 55 Janko HORVAT ORVAT,, Skakovci 34, 9261 Cankova ušesna št. datum rojstva oče mati PITANCI genotip rojstvo hibrid 54 februar 2011 DROBNICA NA GORIČKEM KEM, Janez Lebar univ.dipl.inž. zoot Glede na kronologijo razvoja drobnice v Pomurju, ugotavljamo trenutne vzpone in padce pri staležu živali. Zanimivo je, da stalež izrazito hitro naraste pri organiziranem odkupu mleka, mesa ali česa drugega in pri dobri ceni surovine. Intenziven razvoj drobnice na Goričkem beležimo po letu Takrat so se začeli formirati večji tropi predvsem ovac v mesnem tipu (oplemenjena jezersko solčavska pasma). Glede na analizo sedanjega staleža in pomembne spremembe v zadnjih 15-ih letih lahko pričakujemo na Goričkem porast staleža ovac in koz. Glede na splošno gospodarsko krizo, padca življenjskega standarda in izrazito kmetijskega obeležja celotnega območja Goričkega pa predvidevamo sledeče : - formiralo se bo nekaj večjih tropov ovac in koz za prirejo mesa - formirali se bodo tropi koz za prirejo mleka - vzporedno z njimi bo nastalo nekaj manjših tropov ( do 10 plemenic ), predvsem zaradi premajhne posestne strukture kmetij - pojavljalo se bo nekaj ljubiteljskih rej z majhnim staležem ( 3 do 5 živali ) - pojavilo se bo nekaj socialnih rej, za preskrbo mleka v gospodinjstvu ( 3 do 5 koz ) Pri samem razvoju drobnice na Goričkem moramo upoštevati več ciljev reje : 1. poseljenost podeželja 2. kulturna krajina 3. trženje pridelkov in izdelkov 4. usposabljanje zaraščajočih travnikov in pašnikov s pašo drobnice 5. ohranitev travinja za kmetijsko rabo 6. ohranitev standarda pri socialno ogroženih družinah 7. popestritev področja s prisotnostjo drugih ne-tradicionalnih vrst in pasem domačih živali 13. kmečki dan, Gornji Slaveči, 6. avgust let Govedorejskega društva Cankova 15

17 Ukrepi lokalne samouprave za doseganje predvidenih ciljev so predvsem v sofinanciranju in promociji naštetih dejavnosti. Brez dobre promocije in povezovanja z lokalnimi turističnimi organizacijami ne bo šlo. Naj naštejem samo nekaj konkretnih ukrepov za doseganje zastavljenih ciljev na lokalni ravni : - regresiranje nakupa kvalitetnega plemenskega materiala - sofinanciranje gradnje pašnikov - še dodatno sofinanciranje za usposabljanje zaraščajočih površin, ne glede na velikost - sofinanciranje pri gradnji predelovalnih obratov mini sirarne - sofinanciranje promocije pri prodaji mesa jagenjčkov, kozličkov in mlečnih izdelkov - sofinanciranje izobraževanja rejcev drobnice v občini, državi in EU (predavanja, tečaji, prikazi, strokovne ekskurzije) - sofinanciranje delovanja DRUŠTVA REJCEV DROB NICE POMURJA, ki deluje že trinajsto leto in organizira tečaje, prikaze, strokovne ekskurzije ipd. tudi za rejce drobnice iz Goričkega. Preglednica 1 : Ocenjeni stalež drobnice v Pomurju in na Goričkem v letu 2010 Skupno število Skupno število plemenskih živali plemenskih ovac Skupno število plemenskih koz Ocenjeno število jagnjet letno Ocenjeno število kozličko v letno Skupno ocenjeno število gla v drobn ice letno Pomurska Cankova Gornji Petrovci Grad Kuzma Moravske Toplice Puconci Rogašovci Šalovc i Σ Goričko Nekatere občine na področju Goričkega so še vedno tradicionalno govedorejsko prašičerejske in nimajo nič drobnice. Na področju drugih občin se je reja drobnice začela intenzivno razvijati, vendar danes po 15 letih ugotavljamo ustalitev staleža na enem primernem nivoju. Usmeritev je v glavnem v prirejo jagnjet za zakol, zelo malo je mlečnih usmeritev v mlečno rejo, kajti s proizvodnjo in predelavo mleka je veliko več dela. NA RAZSTAVI SE BODO/ SO SE PREDSTAVILE: 1 koza : z dvojč koma mladice : življ. številka datum rojstva ovca : z dvema jagenjčkoma Alojz FICKO, Večeslavci eslavci 87 Viktor FELKAR,, Serdica

18 GORI ORIČKA KRAJINA V HARMONIJI, Gregor Domanjko, koordinator projekta, Javni zavod Krajinski park Goričko Mozaična kulturna krajina uvršča Goričko v Sloveniji med območja z najvišjo biotsko raznovrstnostjo. Življenjska okolja kot so travniki, pašniki in mejice so nastajala z vzajemnim delovanjem narave in človeka. Živali in rastline na travnikih so od venomer kmetu nudile t. i. ekosistemske usluge. Mednje spadajo opraševanje rastlin, pridobivanje zelišč in začimb, kultiviranje divjih rastlin z žlahtnjenjem, bivanje plenilcev škodljivcev na kulturnih rastlinah in druge. Na ekstenzivno gojenih travnikih, ki so košeni s strižnimi kosilnicami 2 krat letno, je pestrost živih bitij dokazano večja. Pri košnji travnikov je zelo pomembno, da kosimo od znotraj navzven. Pri tem načinu košnje se živali, kot so ptice ali divjad, lahko pravočasno umaknejo na zunanje, nepokošene dele travnika. Kljub temu nekatere živali ostanejo skrite v visoki travi, zato je priporočljiva uporaba na sprednji strani traktorja pritrjenih verig (glej risbo). Ugotavljamo, da je najprimernejši čas košnje pred 10. junijem ali po 1. septembru. Izogibajmo se mulčenju, ki navidezno rešuje vzdrževanje travnikov. Po mulčenju ostane na travišču biomasa, ki travnik gnoji in zastira svetloljubne rastlinske vrste. Zaradi tega preživijo in se razširijo neželene rastline, ki poslabšajo vrstno sestavo travnika. Z namenom upočasnitve procesov zaraščanja ter spodbujanja okolju prijaznega načina kmetovanja, smo v Javnem zavodu Krajinski park Goričko (JZ KPG) v letu 2009 začeli z izvajanem projekta Krajina v harmoniji (SI-HU) HU). V njem smo pridobili opremo za prvo kmečko sirarno, ki je od leta 2010 v uporabi podjetja Gorički raj - Vančo o Lazarovski s.p., v Ratkovcih. V sirarni predelujejo kravje, ovčje in kozje mleko. Ugotavljajo, da je povpraševanje po mlečnih izdelkih, predvsem po sirih, že zdaj večje kot je ponudba. Zato si zaposleni v JZ KPG prizadevamo, da bi v naslednjih letih na Goričkem vzpostavili mrežo 5-10 kmetovalcev, ki bi pridelovali mleko s travno krmo na ekstenziven oz. biološki način in tako pomagali ohranjati travniške površine. V ta namen imamo za bodoče kmetovalce in rejce mlečnih pasem drobnice ter goveda na voljo prenosne, 100 litrske hladilne bazene za zbiranje mleka. Za podrobnejše informacije poglejte na ali pokličite na tel. št oz. pišite na e-naslov gregor.domanjko@goricko.info. RAZSTAVA DRUŠTVA GOJITELJEV PASEMSKIH MALIH ŽIVALI,, M. SOBOTA KUNCI, GOLOBI, PERUTNINA, FAZANI in MORSKI PRAŠIČKI V 60 KLETKAH Kontaktna oseba: Alojz Gobar, Milan Marin, predsednik 13. kmečki dan, Gornji Slaveči, 6. avgust let Govedorejskega društva Cankova 17

19 POKR OVITELJI 13. KMEČK K EGA DNE IN RAZSTAVE ŽI VALI, G. Slaveči e Občina Kuzma Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana ali p.p. 189, 1001 Ljubljana Tel: (01) Faks: (01) Agencija za kmetijske trge Občina Puconci Občina Cankova Za zdravje živali skrbijo : N A B E R G O J VETERINARSKI INŽENIRING MORAVSKE TOPLICE DOLGA ULICA 30 18

20 Za prehrano in udobje živali skrbijo: Vse za kmetijo in kmetovanje: 13. kmečki dan, Gornji Slaveči, 6. avgust let Govedorejskega društva Cankova 19

21 Pripravo krme za živali omogočajo: Za semena skrbijo: 20

22 Damjan FINSGAR Crop Protection BASF Slovenija d.o.o. Telefon: , Mobitel: , Fax: , damjan.finsgar@basf.com Naslov: Dunajska 111a, 1000 Ljubljana, Slovenija Za gradnjo skrbijo: IGM d.o.o. Savska cesta 1, 1410 Zagorje MOB: SERVIS OGREVALNE TEHNIKE KRACHLER Robert Krachler s.p. Stanjevci Petrovci 13. kmečki dan, Gornji Slaveči, 6. avgust let Govedorejskega društva Cankova 21

23 Predelovalni obrati in trženje produktov : 5 Energija na kmetiji : 22

24 Čistila : Kmetije in živali zavaruje: Varno vožnjo uči i : Svetovanje: Na potovanje in študijski izlet nas popelje : Doma se okrepčamo v/pri: OKREPČEVALNICA EVALNICA "PRI ZLATKI " KOČAR ZLATKA S. P. KOROVCI 26, 9261 CANKOVA Tel: GOSTILNA GABERŠEK OTO GABERŠEK S.P. KUZMA 27, 9263 KUZMA Tel: E-pošta: oto.gabersek@siol.net Besedilo: Kmetijsko gozdarski zavod M. Sobota in Javni zavod Krajinski park Goričko Oblikovanje: Javni zavod Krajinski park Goričko, S. Dešnik Fotografije: M. Špur, S. Dešnik, G. Domanjko, G. Šoster, S. Krpič, S Sever Karta zavarovanega območja: JZ KPG; ilustracija na str. 17: dr. Tanja Simonič Korošak Založnik: Javni zavod Krajinski park Goričko, Tisk: Atelje za črko in sliko Naklada: kmečki dan, Gornji Slaveči, 6. avgust let Govedorejskega društva Cankova 23