julij 2003 øtevilka 23 ISSN ZAKAJ SO BISTVENO PODOBNA ZDRAVILA MED SEBOJ ZAMENLJIVA? Zdravila delimo na inovativna in generiœna.

Transcript

1 novi farmacon 3 zadnja verzija :31 Page 1 julij 2003 øtevilka 23 ISSN VSEBINA Zakaj so bistveno podobna zdravila med seboj zamenljiva? Baza podatkov o zdravilih ( Generiœna zamenjava in generiœno predpisovanje Staliøœe RSK za lekarniøko farmacijo v zvezi z uvedbo sistema generiœne zamenjave Mnenje Glavnega strokovnega sveta SZD o spremembi»pravilnika o razvrøœanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini«ter o uvedbi sistema generiœne zamenjave zdravil Nacionalni bilten o zdravilih Farmakon izdajata Slovensko farmacevtsko druøtvo in Slovensko zdravniøko druøtvo v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje Slovensko farmacevtsko druøtvo Naslov uredniøtva: SLOVENSKO FARMACEVTSKO DRUØTVO Dunajska 184A, SI Ljubljana, SLOVENIA kontaktna oseba: Jelka Dolinar tel.: fax: jelka.dolinar@farmacevtsko-drustvo.si Odgovorni urednik: Aleø Mrhar Pomoœnik odgovornega urednika: Matija Cevc Glavni urednik: Martin Moæina Slovensko zdravniøko druøtvo Œlani: Milena Bergoœ Radoha, Jurij Fürst, Tajda Gala Miharija, Stanko Gobec, Mitja Koønik, Mitja Lainøœak, Mateja Praprotnik, Janez Preæelj, Barbara Razinger Mihovec, Lovro Stanovnik Avtorji prispevkov: Aleø Mrhar, Milena Bergoœ Radoha, Barbara Razinger Mihovec, Jurij Fürst, Pavel Poredoø ZAKAJ SO BISTVENO PODOBNA ZDRAVILA MED SEBOJ ZAMENLJIVA? Aleø Mrhar, Fakulteta za farmacijo Zdravila delimo na inovativna in generiœna. Evropska regulativa øteje za izvirna oz. inovativna zdravila tista, za katera predlagatelj pridobi dovoljenje za promet na osnovi popolne dokumentacije. Najveœkrat to pomeni zdravila z novimi uœinkovinami. Dokumentacija takega zdravila ima 4 dele: I. del - sploøni del, II. del - farmacevtsko-kemiœni, bioloøki in mikrobioloøki del, III. del - farmakoloøko-toksikoloøki del in IV. del - kliniœni del. Izdano dovoljenje za promet z zdravilom zagotavlja, da zdravnik lahko to zdravilo predpiøe, farmacevt pa izda v skladu s povzetkom o temeljnih znaœilnostih zdravila in navodilom za uporabo. Predlagatelj lahko pridobi dovoljenje za promet z zdravilom tudi v primeru, ko nima rezultatov farmakoloøko-toksikoloøkih ali kliniœnih preizkuøanj, œe predloæi dokaz, da je zadevno zdravilo bistveno podobno zdravilu, za katerega je v Republiki Sloveniji æe izdano dovoljenje za promet. V tem primeru gre za generiœno zdravilo, ki vsebuje æe znano uœinkovino, po kakovosti, varnosti in uœinkovitosti pa se ne razlikuje od inovativnega in ima zato tudi enak povzetek temeljnih znaœilnosti zdravila in enako navodilo za uporabo. Koncept bistvene podobnosti je osnova za medsebojno zamenljivost zdravil. Ker bistveno podobnost generiœnega in inovativnega zdravila potrdi regulatorni organ, lahko predpisovalec (zdravnik) in izdajatelj (farmacevt) zdravili medsebojno zamenjata z namenom, da doseæeta optimalni kliniœni, humanistiœni in ekonomski izid. Generiœno zdravilo je bistveno podobno inovativnemu, ko ima enako kvalitativno in kvantitativno sestavo uœinkovine, ko je v enaki farmacevtski obliki (ali v razliœnih peroralnih oblikah s takojønim sproøœanjem) in ko je dokazana bioekvivalenca (œe je potrebno), dokler se znanstveno ne dokaæe pomembna razlika glede varnosti in uœinkovitosti. Do te razlike lahko pride zaradi razlik pri uporabi pomoænih snovi in postopkov za izdelavo generiœnega in inova- 1 tivnega zdravila. Na samem zaœetku zdravljenja obiœajno ne nastopijo kliniœno pomembne razlike v varnosti in uœinkovitosti med bistveno podobnima zdraviloma. Po doloœenem œasu pa se z doloœeno, ponavadi zelo majhno verjetnostjo, pojavijo z zdravilom povezani problemi. Le-ti se lahko kaæejo v obliki neustrezne uœinkovitosti ali neæelenih uœinkov. Preobœutljivost na sestavine zdravila, farmakodinamiœna in farmakokinetiœna idiosinkrazija, specifiœne interakcije sestavin zdravila s hrano in drugimi zdravili, pa tudi sledovi neœistot in razgradnih produktov, lahko povzroœijo neustrezen terapevtski odziv pri bolniku. Ker to velja tako za inovativno kot tudi za generiœno zdravilo, morata zdravnik in farmacevt bolnika spremljati in doseœi njegov optimalni odziv na zdravilo. Zato ni pomembno, s katerim od bistveno podobnih zdravil zaœnemo zdravljenje, pomembneje je, da zamenjava poteka transparentno in da vkljuœuje tako zdravnika kot tudi farmacevta, bolnik kot konœni uporabnik pa je deleæen strokovne razlage o umestnosti opravljene zamenjave. Kaj pomeni izraz dokazana bioekvivalenca? Koncept bioekvivalence temelji na bioloøki uporabnosti. Le-ta je definirana z obsegom in hitrostjo prehoda zdravilne uœinkovine iz mesta dajanja v centralni krvni obtok. Ker praviloma vnaøamo v telo uœinkovino, ki jo predhodno vgradimo v farmacevtsko obliko, poteœejo po dajanju zdravila procesi sproøœanja, absorpcije in predsistemskega metabolizma, porazdeljevanja, sistemskega metabolizma in izloœanja uœinkovine. Le-ti potekajo z razliœno hitrostjo in v razliœnem obsegu, odvisno od sestave zdravila in stanja bolnika. Sestava zdravila, ki je drugaœna pri inovativnem kot pri generiœnem zdravilu, pa vpliva le na procese sproøœanja, absorpcije in predsistemskega metabolizma. Œe pri dveh zdravilih ob nespremenjenem stanju bolnika ti procesi potekajo enako hitro in v enakem obsegu, potem lahko priœakujemo enak œasovni potek koncentracij uœinkovine v plazmi po enkratnem ali veœkratnem odmerjanju ali enak œasovni potek kumulativnih v urin izloœenih koliœin uœinkovine. V tem primeru sklepamo, da imata ti dve zdravili enako bioloøko uporabnost, kar pomeni da sta bioekvivalentni. Moæno je, da sestava zdravila bistveno

2 novi farmacon 3 zadnja verzija :31 Page 2 spremeni hitrost in obseg omenjenih treh procesov. Œe se odloœimo za peroralno dajanje, ki je najbolj naraven naœin dajanja zdravila, moramo izbrati eno od peroralnih farmacevtskih oblik, s katero vnesemo uœinkovino v prebavila. V tem primeru se sproøœanje uœinkovine zaradi prisotnosti drugaœnih pomoænih snovi lahko preveœ zadræi ali preveœ pospeøi, lahko se zgodi, da se del odmerka sploh ne sprosti iz farmacevtske oblike, lahko se del odmerka sprosti prehitro in pride zaradi tega do razpada uœinkovine v kislem æelodœnem soku in/ali prehitre absorpcije, raztapljanje uœinkovine se lahko pospeøi ali zadræi zaradi prisotnosti oziroma odsotnosti solubilizatorja, absorpcija uœinkovine se lahko pospeøi ali zadræi zaradi prisotnosti oziroma odsotnosti pospeøevalca absorpcije, metabolizem uœinkovine v œrevesni steni se spreminja v odvisnosti od mesta absorpcije v prebavilih, uœinek prvega prehoda skozi jetra je odvisen od hitrosti dotoka uœinkovine v jetra. Œe se pri generiœnem zdravilu zgodi vsaj eden od naøtetih fenomenov, potem œasovni potek koncentracij uœinkovine v plazmi oziroma kumulativnih koliœin uœinkovine v urinu po aplikaciji takega zdravila ni enak tistemu po aplikaciji inovativnega zdravila. V tem primeru ugotovimo, da zdravili nista bioekvivalentni oziroma nista bistveno podobni. V raziskavi bioloøke ekvivalence zdravil se ugotavlja enakost parametrov bioloøke uporabnosti. Enakost seveda ni vrednotena matematiœno ampak statistiœno. Natanœneje povedano, ugotavljanje bioekvivalence temelji na 90% intervalu zaupanja za razmerje izbranih parametrov bioloøke uporabnosti, ki mora leæati na intervalu od 0,80 do 1,25, v izjemnih primerih na intervalu od 0,75 do 1,33. Nadalje mora biti raziskava zasnovana tako, da je moæno loœiti vpliv sestave farmacevtske oblike od ostalih vplivov. Œe preizkuøamo dve zdravili, je najbolj obiœajen navzkriæni eksperimentalni naœrt raziskave z dvema periodama in dvema sekvencama. Pomemben podatek je øtevilo preizkuøancev v raziskavi. Najmanjøe øtevilo je 12, ponavadi je 24, lahko pa to øtevilo znaøa tudi nekaj deset (tudi do 100) preizkuøancev, odvisno od variabilnosti koncentracij uœinkovine, od priœakovanega odstopa vrednosti parametrov generiœnega zdravila od vrednosti za inovativno zdravilo, od izbrane stopnje tveganja in od zahtevane moœi preizkusa. Ponavadi se zahteva dokaz bioekvivalence z verjetnostjo najmanj 0,8. Dve zdravili sta lahko bioekvivalentni, œe sta farmacevtska ekvivalenta ali farmacevtski alternativi. Farmacevtska ekvivalenta sta takrat, ko je v obeh zdravilih uœinkovina v enakem odmerku in v enaki kemijski obliki (ista sol, isti ester, isti kompleks). V tem primeru sta farmacevtska ekvivalenta tudi kemijska ekvivalenta. Razlika med zdraviloma je v lahko v barvi, vonju, obliki, embalaæi, pomoænih snoveh in roku uporabnosti. Dve zdravili sta farmacevtski alternativi, œe sta kemijski alternativi, t.j. v primeru, ko je uœinkovina v razliœni kemijski obliki (druga sol, drug ester, drug kompleks). V ostalem velja enako kot za farmacevtska ekvivalenta. V obeh primerih je uœinkovina vgrajena v enakovredno farmacevtsko obliko, t.j. farmacevtsko obliko s hitrim ali upoœasnjenim sproøœanjem ne glede na to ali je farmacevtska oblika tableta ali kapsula. Zakaj lahko torej reœemo, da sta dve zdravili bistveno podobni, œe imata dokazano bioekvivalenco in kako se ta bistvena podobnost kaæe? Bioekvivalenca pomeni skladnost farmakokinetiœnih profilov uœinkovine dobljenih po dajanju inovativnega in generiœnega zdravila. Œe predpostavljamo, da skladnost œasovnega poteka plazemskih koncentracij uœinkovine pomeni skladnost œasovnega poteka koncentracij uœinkovine na mestu delovanja, potem lahko priœakujemo enak kliniœni uœinek oz. enako uœinkovitost in varnost generiœnega zdravila ne da bi to predhodno dokazali z rezultati farmakoloøko-toksikoloøkih in kliniœnih preizkuøanj. V tem primeru lahko govorimo o terapevtski ekvivalenci zdravil, ki vsebinsko pomeni isto kot bistvena podobnost. Œe pa dve zdravili nista bioekvivalentni, potem govorimo o terapevtskih alternativah, ki ne izkazujeta bistvene podobnosti in zato nista med seboj zamenljivi. V izjemnih primerih bistvene podobnosti ni potrebno dokazati z bioekvivalenœno raziskavo. To velja takrat, ko je uœinkovina æe dolgo v uporabi, ima øirok terapevtski interval, ima visoko topnost in prehodnost in je vgrajena v farmacevtsko obliko s hitrim sproøœanjem. Poleg tega vsebuje farmacevtska oblika pomoæne snovi, katerih lastnosti so dobro poznane in v obiœajnih koncentracijah ne vstopajo v interakcije z uœinkovino. V primeru razvoja generiœnega zdravila z veœ jakostmi je dovolj, da se bistvena podobnost dokaæe z bioekvivalenco samo za eno jakost. Za ostale jakosti velja dokaz za bistveno podobnost le v primeru, ko so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: vsa zdravila izdela isti proizvajalec na enak naœin, kvalitativna sestava vseh zdravil je enaka, razmerje med koliœinami uœinkovine in pomoænih snovi je pri vseh zdravilih 2 enako, farmakokinetika uœinkovine je pri vseh jakostih linearna, iz vseh zdravil se uœinkovina sproøœa enako hitro in v enakem obsegu. Na osnovi povedanega je odgovor na vpraøanje, postavljeno z naslovom tega prispevka, jasen. Bistveno podobna zdravila so med seboj zamenljiva, ker je zaradi skladnosti plazemskih koncentracijskih oz. urinskih kumulativnih koliœinskih profilov uœinkovine mogoœe z veliko verjetnostjo napovedati, da sta uœinkovitost in varnost inovativnih in generiœnih zdravil enaki. Literatura 1. Zakon o zdravilih in medicinskih pripomoœkih. Uradni list RS 1999; 9 (101): Pravilnik o postopku za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom. Uradni list RS 2000; 10 (67): Note for guidance on the investigation of bioavailability and bioequivalence Shargel L, Yu A. Applied biopharmaceutics&pharmacokinetics, Stamford, Connecticut: Appleton&Lange, 1999: BAZA PODATKOV O ZDRAVILIH ( Informacije o zdravilih in medicinskih pripomoœkih, ki imajo dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji, so dostopne v Bazi podatkov o zdravilih na spletni strani Urada Republike Slovenije za zdravila, Dostop do baze je prost, vendar je potrebno pridobiti uporabniøko ime in geslo. Po kliku na polje»brezplaœna prijava«se odpre pogovorno okno, kamor vpiøete svoje podatke in jih posredujete na naslov, ki je naveden. Navodila za uporabo programa oz za iskanje po bazi so priloæena na prvi strani. Baza o zdravilih je sestavljena iz treh sklopov: 1. Zdravila, ki se izdajajo le na recept in zdravila, ki se izdajajo brez recepta v lekarnah (skupina A). 2. Zdravila rastlinskega izvora, ki se izdajajo brez recepta v lekarnah in zdravila, ki se izdajajo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah (skupina C). 3. Medicinski pripomoœki. 4. Zdravila v obeh skupinah (A, C) so razdeljena v dva seznama, v katerih lahko iøœete æelene podatke: seznam zdravil, ki imajo veljavno dovoljenje za promet in seznam zdravil, za katera je bilo dovoljenje za promet ukinjeno. Moænosti iskanja so razliœne in sicer po

3 novi farmacon 3 zadnja verzija :31 Page 3 so zaradi sprememb v zakonodaji evidentirani v dveh preglednicah in sicer»odloœbe«in»priglasitve«. Oblika»zip«je namenjena prenosu v svoje delovno okolje. Preglednica»odloœbe«vsebuje naslednje podatke: lastniøko ime, øtevilka in datum veljavnosti odloœbe, predlagatelj, proizvajalec, naœin izdaje in razred. Preglednica»priglasitve«vsebuje podatke: generiœno ime, lastniøko ime, datum priglasitve, predlagatelj, proizvajalec, naœin izdaje, razred, øtevilka potrdila in kategorija. Izpis posameznih seznamov øe ni moæen. Moæno je iskanje oz. pregledovanje preglednic po kljuœnih besedah. S tipkama Ctrl +F se prikaæe pogovorno okno, kamor vpiøemo kljuœno besedo (primer-ortopedska obutev) in se nato s klikanjem na gumb»nadaljuj iskanje«pomikamo po seznamu. vseh podatkih, ki so vneøeni, npr. ime lastniøkega zdravila, ime uœinkovine (mednarodno nelastniøko ime), ATC oznaka, imetnik dovoljenja za promet, pomoæne snovi itd. Pri iskanju lahko posamezne podatke poljubno kombiniramo oz. doloœimo kriterije in nato kliknemo na gumb»iskanje po bazi«. Pred novim iskanjem je treba zbrisati prejønji izbor kriterijev in izbrati novega. Posebej je okence za izpis zdravil, ki imajo posebne oznake: mamilo, omejena koliœina enkratne izdaje, relativna ali absolutna prepoved upravljanja z vozili. Zdravila so oznaœena tudi z barvnimi kvadratki, ki podajajo dodatne informacije npr., da je dovoljenje za promet æe poteklo. Predvidena je dopolnitev s podatkom, ali je zdravilo, ki mu je dovoljenje za promet poteklo, v postopku obnove. S klikom na ime zdravila se odpre list s podrobnejøimi podatki o zdravilu, npr. kdaj je bila izdana zadnja odloœba, øtevilœna oznaka EAN, izdelovalec in proizvajalec zdravila, ali je dovoljeno oglaøevanje zdravila, ATC oznaka razdelana po nivojih, DDD, posebne oznake, veleprodajna cena zdravila, razvrstitev na listo. Za nekatera zdravila je æe priloæena fotografija zunanje ovojnine, predvidevamo pa dopolnitev tega dela s sliko farmacevtske oblike (tableta, kapsula). Podatki o zdravilih so bili do nedavnega aæurirani le ob vsaki objavi seznamov zdravil v Uradnem listu RS. Ker je zdravilo lahko v prometu od dneva izdaje dovoljenja za promet, in ker je pravoœasna in preverjena informacija o zdravilih nujna za optimalno predpisovanje, je pomembno, da so informacije o novih zdravilih in spremembah œimprej dostopne. Zato se podatki sedaj obnavljajo praviloma enkrat tedensko, kar je odvisno od tega, koliko novih dovoljenj za promet je bilo v tem œasu izdano. Torej so na spletu navedena tudi nova zdravila, za katera je bilo izdano dovoljenje za promet, z opombo, da je objava v Uradnem listu v pripravi. Baza ne vkljuœuje zdravil, ki niso registrirana oziroma nimajo dovoljenja za promet in se uvaæajo interventno, torej s posebnim dovoljenjem za uvoz. Bazo podatkov o zdravilih je moæno prenesti v svoje delovno okolje. V bazi so zajeta navodila za uporabo zdravil (PIL-Patient Information Leaflet), ki so bistveni element prenosa informacije o zdravilu konœnemu uporabniku. Skladno s spremembami na podroœju zakonodaje se spreminja oblika oziroma struktura navodil. V preteklosti je bilo navodilo kratko strokovno besedilo, v novejøem œasu pa je navodilo pisano v uporabniku prijaznejøi obliki, v njemu razumljivem jeziku, obiœajno v obliki vpraøanj in odgovorov. Povzetek glavnih ali temeljnih znaœilnosti zdravila (SmPC-Summary of Product Characteristics) je obøirnejøe, enotno strukturirano strokovno besedilo, namenjeno strokovnim delavcem (zdravniku, farmacevtu in ostalim strokovnim delavcem). Zaenkrat struktura baze ne omogoœa izpisa zdravil po indikacijah, kontraindikacijah, interakcijah in neæelenih uœinkih. Mogoœ pa je izpis zdravil po klasifikacijskem sistemu ATC, ki razvrøœa zdravila glede na glavno indikacijo v razliœne skupine glede na mesto delovanja, terapevtske in kemiœne lastnosti zdravila. Medicinski pripomoœki 3 Literatura: 1. Zakon o zdravilih in medicinskih pripomoœkih. Uradni list RS, 1999; 9 (101): Anatomsko-terapevtsko-kemiœna (ATC) klasifikacija zdravil. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkuøanje zdravil, 2. izdaja,1999: GENERIČNA ZAMENJAVA IN GENERIČNO PREDPISOVANJE Milena Radoha Bergoœ V Sloveniji uvedeni mehanizmi za obvladovanje javnih izdatkov za zdravila kaæejo doloœene pomanjkljivosti. Ne vzpodbujajo predpisovanja generiœnih zdravil in s tem potencialnih prihrankov, ki jih le-ta omogoœajo. Træni deleæi generiœnih zdravil so praviloma pod 50%, neredko pa ne presegajo niti 20% vrednosti zdravil originatorjev, œeprav imajo vse niæje cene. Glede na hitro naraøœanje izdatkov za zdravila je nujno, da izkoristimo potencialne prihranke, ki jih omogoœajo generiœna zdravila. Tudi tako bomo lahko sledili razvoju medicine in uvajali tudi najmodernejøa, a izjemno draga zdravila. S øirøim predpisovanjem generiœnih zdravil bo imela torej koristi tudi inovativna industrija, ki bo laæje uvajala novosti. Generiœna zamenjava (oz. substitucija, v nadaljevanju: GZ) je mednarodno sprejet izraz, ki pomeni, da farmacevt v lekarni lahko zamenja predpisano draæje (obiœajno originalno) zdravilo z enakovrednim cenejøim (obiœajno generiœnim) zdravilom. GZ je eden najpomembnejøih mehanizmov za obvladovanje javnih izdatkov za zdravi-

4 novi farmacon 3 zadnja verzija :31 Page 4 Definicija nelastniøkega imena: Nelastniøko (generiœno) ime zdravila je mednarodno nelastniøko ime (INN), kot ga priporoœa Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ali œe INN ime ne obstaja, drugo nelastniøko ime oziroma obiœajno sploøno ime. Definicija izvirnega zdravila* Za izvirno zdravilo se øteje zdravilo, ki ima vse farmakoloøko-toksikoloøke in kliniœne podatke lastne (na tem zdravilu je bilo opravljeno celotno farmakoloøko-toksikoloøko in kliniœno preskuøanje varnosti in uœinkovitosti). *uporabljajo se tudi izrazi: inovativno zdravilo, originalno zdravilo, zdravilo originatorja Definicija generiœnega zdravila Generiœno zdravilo je originalnemu bistveno podobno zdravilo, ki nima lastnih farmakoloøko-toksikoloøkih in kliniœnih podatkov, ima pa enako kakovostno in koliœinsko sestavo uœinkovine v enaki farmacevtski obliki (ali razliœne peroralne oblike s takojønjim sproøœanjem) in dokazano bioekvivalenco (œe je potrebno). Definicija lastniøkega zdravila Lastniøko zdravilo je zdravilo, ki ga daje v promet proizvajalec pod doloœenim imenom in v posebni ovojnini. Ime zdravila je dano ime, ki je lahko: - izmiøljeno (inovativno) - nelastniøko ime skupaj z blagovno znamko ali imenom proizvajalca. Izmiøljena imena so obiœajno zaøœitena -, proizvajalec pa njihov lastnik, zato jim pravimo tudi lastniøka imena. Lastniøka zdravila so tako izvirna kot tudi generiœna zdravila. V stari zakonodaji se je zanje uporabljal izraz»gotovo zdravilo«. la. Uvedle so jo Danska, Finska, Francija, Italija, Nemœija, Nizozemska, ZDA in Avstralija (1-3). Izhodiøœa za postavitev slovenskega modela so: 1. poveœati rabo generiœnih zdravil brez tveganja za bolnike; 2. farmacevta pooblastiti za GZ v vseh primerih, ko je to ekonomsko smiselno; 3. zdravniku omogoœiti prepreœitev GZ, kadar je to nujno zaradi bolnikove varnosti; 4. bolniku omogoœiti originalno zdravilo, œe je pripravljen zanj doplaœati; 4 5. narediti sistem, ki bo pregleden, neodvisen od vplivov farmacevtske industrije in ga bo moæno nadzorovati. Razlog za uvedbo GZ je izboljøanje uœinkovitosti izrabe razpoloæljivih javnih sredstev za zdravstvo. Nujno pa je, da so postavljene jasne strokovne meje, v okviru katerih je GZ varna in sprejemljiva. Zato so v novem Pravilniku o razvrøœanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini (4) opredeljeni pogoji za generiœno zamenjavo in generiœno predpisovanje. Z novim Pravilnikom in ostalimi predpisi bo farmacevt pooblaøœen za generiœno zamenjavo. Namesto predpisanega zdravila bo lahko izdal zdravilo enake kakovostne in koliœinske sestave uœinkovine v enaki farmacevtski obliki. Moæna bo tudi zamenjava razliœnih peroralnih oblik s takojønim sproøœanjem (npr. zamenjava tablet s kapsulami enake uœinkovine v enaki jakosti). Povedano enostavneje, farmacevt bo lahko zamenjal predpisano draæje zdravilo z enakovrednim cenejøim. Zdravnik bo smel GZ v korist bolnika prepreœiti. Farmacevt ne bo smel brez poprejønjega sporazuma z zdravnikom, ki je predpisal lastniøko zdravilo, izdati namesto predpisanega: - podobnega zdravila, ki nima enake kakovostne in koliœinske sestave uœinkovine v enaki farmacevtski obliki (torej ne bo smel zamenjati zdravil, ki vsebujejo drugaœno, œeprav kemijsko ali po delovanju podobno uœinkovino) - zdravil za zdravljenje epilepsije - zdravil, kjer je za varno in uœinkovito zdravljenje potrebno doloœanje serumske koncentracije uœinkovine (npr. imunosupresivna zdravila) - zdravil z ozko terapevtsko øirino (npr. kardiotoniœni glikozidi). Urad RS za zdravila bo pripravljal seznam medsebojno zamenljivih zdravil, na osnovi katerega bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Zavod) pripravil nabor nelastniøkih (generiœnih) imen zdravil po posameznih uœinkovinah z vsemi razvrøœenimi zdravili. Razvrøœanje zdravil bo moæno tako po imenih lastniøkih zdravil kot doslej kakor tudi po njihovih nelastniøkih (generiœnih) imenih. Za zdravila z enakim nelastniøkim (generiœnim) imenom bo doloœena najviøja priznana vrednost, ki bo krita iz obveznega in ev. prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja glede na razvrstitev. Najviøja priznana vrednost bo predvidoma nekoliko nad ceno najcenejøega zdravila v naboru medsebojno zamenljivih zdravil. Razliko v ceni za draæje zdravilo bo kril zavarovanec iz æepa, kadar zdravnik ne bo prepreœil zamenjave. Zavod bo uradno objavljal seznam, v katerem bodo navedena izbrana nelastniøka (generiœna) imena zdravil ter imena ustreznih lastniøkih zdravil s cenami vsakega posameznega pakiranja in morebitna doplaœila. Cenovno najugodnejøe (referenœno) zdravilo bo posebej oznaœeno. V seznam bodo vkljuœena le tista zdravila, pri katerih je razlika v ceni zdravil dovolj velika, da bo GZ smiselna. Seznam bo redno posodobljen. Tako bodo zdravniki in farmacevti usklajeno obveøœeni o vseh razpoloæljivih razvrøœenih imenih zdravil s posameznimi uœinkovinami in o zdravilu, ki bo uporabljeno v primeru GZ. Tudi œe bi se cena drugega zdravila zniæala na najniæjo v skupini, to ne bo postalo avtomatiœno referenœno, temveœ øele po uradni objavi. S tem bo ohranjena dobra obveøœenost zdravnikov in farmacevtov in bolnikom zagotovljena najviøja moæna varnost. Mnogi bolniki æe sedaj prejemajo zdravila, ki bodo postala referenœna v svojih skupinah. Zanje ne bo uvedba GZ prinesla nobenih sprememb. Œe pa bolnik prejema nereferenœno zdravilo, lahko pri zdravniku predpostavimo veœ moænih scenarijev: - kadar bo zdravnik presodil, da lahko zamenjava zdravila ogrozi bolnikovo varnost, bo GZ prepreœil tako, da bo na recept lastnoroœno zapisal»ne zamenjuj«in se poleg oznake podpisal. V tem primeru bo farmacevt izdal bolniku predpisano zdravilo brez doplaœila. Tehten strokovni razlog prepreœitve zamenjave pa bo moral biti razviden iz medicinske dokumentacije. - bolnika, pri katerem ni strokovnih zadrækov za zamenjavo zdravila, bo zdravnik seznanil, da obstaja zdravilo, ki je enakovredno, vendar cenejøe. Vpraøal ga bo, œe æeli øe prejemati dosedanje zdravilo in zanj doplaœati ali naj predpiøe predlaganega. Ravnal bo glede na bolnikovo odloœitev. V primeru zamenjave mu bo moral obrazloæiti, katero zdravilo je nadomestil in mu po potrebi dal tudi pisna navodila. Gre za sploøna pravila kakovostnega predpisovanja in dela z bolniki, ki pa bodo postala z uvedbo GZ øe pomembnejøa. Po pravilih obveznega zavarovanja je potrebno v ambulanti seznaniti bolnika tudi z morebitnim doplaœilom. Po uvedbi GZ pa bo nujno bolnike øe natanœneje seznanjati, saj bo potrebno prepreœiti neprijetna preseneœanja v lekarni, ko bo bolnik postavljen pred dejstvo doplaœila, nanj pa ne bo pripravljen. - pri bolniku, ki bo prviœ potreboval zdravilo s seznama, bo zdravnik predpisal najcenejøe zdravilo, razen œe bo za drugaœno odloœitev imel strokovno utemeljene in dokumentirane razloge. - zdravnik, ki bo æelel kot doslej ohranjati

5 novi farmacon 3 zadnja verzija :31 Page 5 vse odloœanje o zdravilu, bo s seznama izbiral praviloma cenovno najugodnejøa zdravila in v vseh primerih zamenjav ali ohranitve nereferenœnega zdravila pridobil bolnikovo soglasje. Z GZ bo dobil lekarniøki farmacevt pomembnejøo vlogo v sistemu zdravstvenega varstva. Pooblaøœen bo za GZ. Kot doslej bo dopolnjeval zdravnikovo delo, omogoœil bolniku dodatne informacije, pojasnjeval naœin jemanja zdravil, ga opozarjal na pravilno shranjevanje, itd. Po drugi strani pa bo lahko tudi menjal zdravila v okviru pooblastil in s tem prevzel nase dodatno odgovornost. Da bi prepreœil morebitne zaplete (vzporedno jemanje dveh zdravil z enako uœinkovino, zamenjava med zdravili, ki jih æe prejema itd.), se bo farmacevt œim bolje seznanil z zdravili, ki jih bolnik æe prejema in presodil, œe je bolnik dobro razumel njegova navodila. Tudi farmacevt bo bolniku dal pisna navodila (ne le kratek zapis na omotu) glede jemanja zdravila (npr.: Zdravilo A priœnete jemati, ko bo zmanjkalo zdravila B v enakem odmerku 1 tbl. po zajtrku). Kakøne scenarije lahko priœakujemo v lekarni? - kadar bo predpis na receptu to omogoœal (recept ne bo imel pripisa»ne zamenjuj«), bo farmacevt za vsako predpisano zdravilo s seznama, ki bo presegalo najviøjo priznano vrednost, predlagal bolniku zamenjavo. V kolikor bo bolnik æelel ohraniti predpisano zdravilo, bo doplaœal razliko v vrednosti. Œe ne bo vztrajal na predpisanem zdravilu, mu bo farmacevt izdal najcenejøe/referenœno zdravilo z ustreznim pojasnilom in pisnim navodilom. V primeru novega zdravila tako natanœna pojasnitev ne bo potrebna, temveœ le obiœajna navodila. - v primeru, da bo na receptu dopis»ne zamenjuj«z zdravnikovim podpisom, ostane vse kot doslej, farmacevt bo izdal bolniku æe znano zdravilo. - œe bo bolnik pri zdravniku vztrajal na zdravilu, ki presega najviøjo priznano vrednost, œeø da ga bo doplaœal, a si bo na poti do lekarne premislil, mu bo farmacevt lahko izdal najcenejøe/referenœno zdravilo. - farmacevt bo na recept zdravila, ki ga je zamenjal, napisal zdravilo, ki ga je bolniku izdal. Reøitev pri prenosu informacije je lahko tudi elektronska, takøne programe nekatere lekarne æe uporabljajo. V vseh primerih pa bo potrebna veœja pazljivost pri zdravilih. Bolniki æal ne poznajo imen svojih zdravil niti ne nosijo s sabo njihovih spiskov ali odrezkov s økatlic ali navodil za uporabo. Æe sedaj, brez GZ neredko osebni zdravnik in specialist predpisujeta vzporedno podobna ali celo nezdruæljiva zdravila. Specialisti so redko seznanjeni z vsemi bolnikovimi zdravili. Natanœni specialisti toæijo, da jim lahko vzame anamneza zdravil najveœ œasa. Neredko se za predpis zdravila sploh ne odloœijo, œe ne vedo natanœno, kaj bolnik æe prejema. Po drugi strani pa specialisti ob uvedbi novih zdravil s svojega podroœja premalo pozornosti posvetijo ostalim zdravilom, ki lahko vstopajo v interakcije s predpisanimi in bi jih bilo potrebno ukiniti ali bolje uskladiti in podobno. Izjemno redko je na specialistiœnih izvidih informacija o predpisanih receptih (øt. predpisanih økatel), kar bi osebnemu zdravniku zelo olajøalo predpisovanje. Tudi vpogled v kartoteko pri izbranih zdravnik lahko izda pomanjkljivo vodenje, neredko je teæko ugotoviti, katera zdravila bolnik dobiva itd. Na tem podroœju nas œaka torej øe veliko dela in morda nam bo GZ pomagala k natanœnejøem vodenju farmakoterapije. Obenem z GZ pa bo zdravnikom omogoœeno tudi generiœno predpisovanje, to je predpisovanje z nelastniøkim (generiœnim) imenom zdravila. Zdravnik bo lahko na recept predpisal le nelastniøko (generiœno) ime zdravila, jakost, naœin odmerjanja in koliœino v øtevilu tablet oz. øtevilu dni (npr. Rp/ paracetamol tbl. 0,5 Da tbl. No. XX (viginti) ali Da tbl. ad V (quinque) dies S.: 3x1 tbl.). S tem bo farmacevtu povsem prepustil izbiro ustreznega zdravila in najprimernejøega omota. To je uveljavljen naœin predpisovanja v Veliki Britaniji, drugje pa manj. Po naøi zakonodaji, ki je usklajena z evropsko, se smejo zdravila izdajati le v originalnih pakiranjih, ki jih farmacevt ne sme odpirati in deliti. Zdravilo namreœ ne pomeni samo farmacevtske oblike zdravila (tablete, kapsule, kapljice), ampak je nujni integralni del zdravila tudi ustrezna informacija o zdravilu (podatki na ovojnini in navodilo za uporabo). Farmacevt bo praviloma izdal najcenejøe zdravilo, œe bo nelastniøko ime zdravila na seznamu, sicer pa zdravilo po svoji izbiri. Predpostavljamo, da bodo to moænost uporabljali z zaøœitenimi oziroma lastniøkimi imeni neobremenjeni zdravniki, sprva predvsem za kratkotrajno zdravljenje, sœasoma pa bi lahko priœakovali øirøo uporabo generiœnega predpisovanja. Literatura 1. Kanavos P. Pharmaceutical Pricing and Reimbursement in Europe Edition. Scrip Reports. Richmond: PBJ Publications Ltd, 1999: Ioannides-Demos LL, Ibrahim JE, McNeil J. Reference-Based Pricing Schemes. Effect on Pharmaceutical Expenditure, Resource Utilisation and Health Outcomes. Pharmacoeconomics 2002; 20 (9): McManus P, Birkett DJ, Dudley J, Stevens A. Impact of Minimum Pricing Policy and introduction of brand (generic) substitution into the Pharmaceutical Benefits Scheme in Australia. Pharmacoepidemiology and Drug Safety, 2001; 10: Pravilnik o razvrøœanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini. Uradni list RS 2003; 13 (59): Jurij Fürst Barbara Razinger-Mihovec STALIŠČE RSK ZA LEKARNIŠKO FARMACIJO V ZVEZI Z UVEDBO SISTEMA GENERIČNE ZAMENJAVE Generiœno predpisovanje in generiœna zamenjava predstavljata enega izmed mehanizmov za obvladovanje stroøkov za zdravila, ki ga uveljavlja vse veœje øtevilo evropskih dræav. Glede na informacije s strani Ministrstva za zdravje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o nameravani uvedbi tega sistema tudi v Sloveniji, je Razøirjeni strokovni kolegij za lekarniøko farmacijo na svoji 8. seji razpravljal tudi o napovedani uvedbi sistema generiœnega predpisovanja in generiœne zamenjave. Generiœno predpisovanje in generiœna zamenjava omogoœata aktivno sodelovanje lekarniøkega farmacevta pri obvladovanju stroøkov za zdravila, zaradi veœje odgovornosti, ki jo ob tem farmacevt prevzema, pa predlagani sistem omogoœa tudi krepitev strokovne vloge farmacevta. Razøirjeni strokovni kolegij za lekarniøko farmacijo zato uvedbo takega sistema podpira. Sistem generiœnega predpisovanja in generiœne zamenjave mora biti za dræavo kar najbolj racionalen, obenem pa mora prepreœiti vsakrøno poveœano tveganje za bolnika. Za dosego teh ciljev mora po mnenju Razøirjenega strokovnega kolegija za lekarniøko farmacijo zadostiti nekaterim kljuœnim pogojem. Generiœna zamenjava se mora izvajati le na osnovi natanœno doloœenega seznama medsebojno zamenljivih zdravil, predpisanega s strani ustreznega dræavnega organa, saj bo le tako zagotovljena popolna varnost bolnika. Sistem mora zagotoviti, da bo znanje farmacevta, kot strokovnjaka za zdravila, izkoriøœeno v kar najveœji moæni meri. Farmacevt bo na osnovi poznavanja lastnosti posameznih medsebojno zamenljivih zdravil

6 novi farmacon 3 zadnja verzija :31 Page 6 prepreœil vsakrøno tveganje, ki bi bilo posledica drugaœnih lastnosti zdravila. Istoœasno bo s primernim komunikoloøkim znanjem in veøœinami pri bolniku dosegel njegovo pripravljenost za sodelovanje in s tem zagotovil varno, pravilno in z navodili skladno jemanje drugega zdravila. Nadalje mora sistem zagotoviti spoøtovanje œlovekovih in, oæje gledano, bolnikovih pravic v najveœji moæni meri, zlasti v zvezi z odloœanjem o doplaœilu za zdravila in soodloœanjem pri izbiri tistega izmed medsebojno zamenljivih zdravil, ki mu najbolj zaupa. Generiœna zamenjava v lekarni se mora zato ponuditi kot moænost, ki jo bolnik izbere ob strokovni in komunikacijski podpori farmacevta kot zdravstvenega delavca in strokovnjaka za zdravila. Reøitve, ko bi bila generiœna zamenjava v lekarni obvezna, niso primerne, saj bi v tem primeru farmacevt moral vedno izdati cenejøe zdravilo, ki bi bilo lahko drugaœno od tistega, ki ga je bolnik jemal doslej, ne glede na tveganje, da bo zaradi tega priølo do zmanjøanja sodelovanja bolnika pri terapiji. Taka reøitev bi se øe posebej izkazala kot neustrezna zlasti v primerih, ko bi bolnik draæje zdravilo, ki ga je morda prejemal doslej, v lekarni æelel doplaœati, pa bi bila taka zamenjava vezana na predhodno soglasje zdravnika. Naknadno iskanje takega soglasja po tem, ko je zdravnik bolnika æe pregledal in mu zdravilo predpisal, bi namreœ pomenilo dodatno nepotrebno obremenjevanje zdravnikov, bolnika pa bi omejevalo pri njegovem svobodnem odloœanju za doplaœilo in soodloœanju pri izbiri najustreznejøega izmed medsebojno zamenljivih zdravil. Tudi reøitve, ko bi bila generiœna zamenjava v lekarni prepovedana, niso sprejemljive. V tem primeru bi bil namreœ farmacevt prisiljen zavrniti izdajo predpisanega draæjega zdravila, œe ga bolnik ne bi æelel ali mogel doplaœati, saj ne bi imel pristojnosti samostojno, brez soglasja zdravnika, izdati drugega, medsebojno zamenljivega zdravila brez doplaœila. V primerih, ko bi bilo predpisano cenejøe zdravilo, vendar drugaœno od tistega, ki ga je bolnik prejemal doslej, pa bi prepoved generiœne zamenjave v lekarni ponovno pomenila omejevanje bolnikove pravice do svobodnega odloœanja za doplaœilo in soodloœanja pri izbiri najustreznejøega izmed medsebojno zamenljivih zdravil. Sistem generiœne zamenjave mora omogoœati, da bo bolnik ob strokovni in komunikacijski podpori farmacevta v lekarni lahko uveljavil tako pravico do doplaœila in s tem pridobitve draæjega izmed medsebojno zamenljivih zdravil, kot tudi pravico do pridobitve ustreznega zdravila brez doplaœila. Prav tako mora biti bolniku v lekarni zagotovljena pravica do soodloœanja pri izbiri tistega izmed medsebojno zamenljivih zdravil, ki mu najbolj zaupa. Le na ta naœin bo tudi v najveœji meri zagotovljeno varno in z navodili skladno jemanje zdravil. Tako zdravniki, kot odgovorne osebe za predpisovanje zdravil, kot tudi farmacevti, kot odgovorne osebe za izdajanje zdravil, so pri svojem delu dolæni spoøtovati kodeks etike in v skladu s tem vedno ravnati v korist bolnika. Ne glede na to in ne glede na doloœila 68. œlena Zakona o zdravilih in medicinskih pripomoœkih, pa so tako zdravniki kot farmacevti lahko predmet raznih pritiskov na poveœevaje porabe posameznega zdravila. Vendar pa bodo tovrstni vplivi tem manjøi, œim bolj bo odgovornost za izbiro optimalne terapije porazdeljena med oba zdravstvena profila. Razøirjeni strokovni kolegij za lekarniøko farmacijo zato izraæa podporo uvedbi sistema generiœnega predpisovanja in generiœne zamenjave ter svojo pripravljenost za sodelovanje na tem podroœju. Za uspeøno delovanje tega sistema v praksi je sodelovanje zdravnika neobhodno potrebno, saj bo ob predpisu zdravila bolnika moral seznaniti, da mu bo predpisal drugaœno zdavilo, kot ga je prejemal doslej, ali pa, da bo za zdravilo, ki ga je doslej prejemal, potrebno doplaœati. Razøirjeni strokovni kolegij za lekarniøko farmacijo pa æeli opozoriti tudi na objektivno izredno pomembno vlogo lekarniøkega farmacevta. Farmacevt v lekarni bo namreœ kot zadnji œlen v verigi tisti, ki bo moral zagotoviti optimalno sodelovanje bolnika za z navodili skladno jemanje zdravila tudi v spremenjenih okoliøœinah (drugaœno zdravilo, potrebno doplaœilo). Ne glede na to, da bo zdravnik bolnika seznanil z vsemi spremembami in se z njim vnaprej dogovoril za optimalno terapijo, se bo bolnik namreœ øele v lekarni dejansko sooœil z zanj novimi dejstvi, kot so drugaœen izgled zdravila ali zahteva za doplaœilo doslej brezplaœnega zdravila. Razøirjeni strokovni kolegij za lekarniøko farmacijo zato podpira tak sistem generiœnega predpisovanja in generiœne zamenjave, ki bo podpiral proaktivno vlogo in medsebojno sodelovanje zdravnikov, farmacevtov in bolnikov in ki bo ob maksimalnem izkoriøœanju strokovnih potencialov zdravstvenega sistema zagotavljal racionalnejøo porabo sredstev za zdravljenje z zdravili. Razøirjeni strokovni kolegij za lekarniøko farmacijo Aleø Mrhar Predsednik 6 MNENJE GLAVNEGA STROKOVNEGA SVETA SZD o spremembi»pravilnika o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini«ter o uvedbi sistema generične zamenjave zdravil Glavni strokovni svet Slovenskega zdravniøkega druøtva je na svoji seji dne 19.junija 2003 obravnaval predlog sprememb in dopolnitev»zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju«ter informacijo v zvezi z uvedbo sistema generiœne zamenjave zdravil in sprejel naslednje sklepe: 1. Slovensko zdravniøko druøtvo se naœelno strinja s predlaganimi spremembami, kajti generiœno predpisovanje zdravil predstavlja enega od moænih mehanizmov za obvladovanje stroøkov za zdravila. Prepriœani smo namreœ, da je potrebno omejiti stroøke za zdravila, ki se jih predpisuje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato upraviœeno priœakujemo, da bo uvedba referenœne primerjave in referenœnih list pripomogla k racionalnejøi uporabi razpoloæljivih finanœnih sredstev. Toda ta cilj bo doseæen le, œe se bodo vzpostavila ustrezna razmerja med cenami originalnih in generiœnih zdravil. 2. Seznam medsebojno zamenljivih zdravil bo moral biti vnaprej znan in natanœno doloœen. Zelo natanœno bo potrebno opredeliti, kaj pomeni izraz»bistveno podobna zdravila«. Treba bo zagotoviti dosledno izvajanje principa generiœne zamenjave, prav tako pa bi morale biti tudi natanœno opredeljene izjeme, ki naj bi dovoljevale odstopanje od tega pravila. Zato menimo, da bo potrebno s podzakonskimi akti nedvoumno opredeliti naœin predpisovanja zdravil z uporabo mednarodnih nelastniøkih imen in prepreœiti morebitno vsiljevanje draæjih zdravil, za katera bo potrebno doplaœilo s strani bolnika. 3. Z uvajanjem generiœnega predpisovanja in generiœne zamenjave zdravil se krepi vloga farmacevta v procesu zdravljenja, s tem pa tudi odgovornost. Zato bodo morali podzakonski akti natanœno razmejiti pristojnosti zdravnika in farmacevta. Menimo, da bi morala oba, tako zdravnik kot farmacevt, pri izbiri zdravila bolnika seznaniti z razpoloæljivimi moænostmi. Ni namreœ smotrno, da se bolnik s konkretno izbiro zdravila sooœi øele pri izdaji zdravila. S tem tudi zdravnik izgubi pomembno informacijo o tem, katero konkretno zdravilo bo bolnik prejemal. Slovensko zdravniøko druøtvo Pavel Poredoø Predsednik

7 novi farmacon 3 zadnja verzija :31 Page 7 NOVO REGISTRIRANA ZDRAVILA V REPUBLIKI SLOVENIJI farmacevtski izdelki z novimi molekulami / kemijskimi entitetami ARCOXIA, filmsko obloæena tableta etorikoksib Merck Sharp & Dohme M01AH Rp 60 mg, 90 mg,120 mg nesteroidni protivnetni in protirevmatiœni pripravki CIPRALEX, filmsko obloæena tableta, 5 mg, 10 mg escitalopram H. Lundbeck N06AB10, antidepresivi Rp DYSPORT, praøek za raztopino za injiciranje, 500 i.e. toksin bakterije Clostridium botulinum Gie Beaufour-Ipsen International M03AX01, miøiœni relaksansi z vnanjim delovanjem ZZ EBIXA, filmsko obloæena tableta, 10 mg memantin H. Lundbeck N06DX01, zdravila za zdravljenje demence Rp EBIXA, peroralne kapljice, raztopina, 10 mg/g memantin H. Lundbeck N06DX01, zdravila za zdravljenje demence Rp GABITRIL, filmsko obloæena tableta, 5 mg, 10 mg, 15 mg tiagabin Sanofi-Lek N03AG06, antiepileptiki Rp INVANZ, praøek za pripravo koncentrata za pripravo ertapenem Merck Sharp & Dohme J01DH H raztopine za infundiranje, 1 g karbapenemski antibiotiki LUVERIS, praøek in vehikel za raztopino za injiciranje, lutropin alfa, rekombinantni Ares Trading G03GA07 ZZ 75 i.e. gonadotropni hormoni in drugi spodbujevalci ovulacije PEGASYS, raztopina za injiciranje, 135 µg, 180 µg peginterferon alfa-2a F. Hoffmann -La Roche L03AB11, pripravki za spodbujanje imunske odzivnosti H/Rp RELPAX, filmsko obloæena tableta, 20 mg, 40 mg eletriptan Pfizer N02CC06, pripravki proti migreni Rp RENAGEL, filmsko obloæena tableta, 400 mg, 800 mg sevelamer Genzyme Europe V03AE02, pripravki za zdravljenje hiperkaliemije H/Rp RENAGEL, kapsula, trda, 403 mg sevelamer Genzyme Europe V03AE02, pripravki za zdravljenje hiperkaliemije H/Rp REPLAGAL, koncentrat za pripravo raztopine za infudiranje agalzidaza alfa TKT Europe A16AB03 H 1 mg/ml drugi pripravki za zdravljenje bolezni prebavil in presnove REQUIP, filmsko obloæena tableta ropirinol SmithKline Beecham N04BC04 Rp 0,25 mg; 0,5 mg; 1 mg; 2 mg; 5 mg dopaminergiki RESCULA, kapljice za oko, raztopina, 1,5 mg/ml unoproston Novartis Ophtalmics S01EX04, pripravki za zdravljenje glavkoma in pripravki za zoæitev zenice Rp SOMATULINE Autogel, raztopina za injiciranje lanreotid Gie Beaufour-Ipsen H01CB03 Rp/Spec 60 mg, 90 mg, 120 mg International hipotalamiœni hormoni SOMATULINE PR, praøek in vehikel za suspenzijo za injiciranje lanreotid Gie Beaufour-Ipsen H01CB03 Rp/Spec (s podaljøanim sproøœanjem), 30 mg International hipotalamiœni hormoni SYNAGIS praøek in vehikel za raztopino za injiciranje palivizumab Abbott J06BB16 ZZ 100 mg, 50 mg imunoglobulini SYMPAL, filmsko obloæena tableta, 25 mg deksketoprofen Berlin-Chemie M01AE17, Rp nesteroidni protivnetni in protirevmatiœni pripravki TAMIFLU praøek za peroralno suspenzijo, 12 mg/ml oseltamivir F. Hoffmann -La Roche J05AH02, pripravki z direktnim delovanjem na viruse Rp TAMIFLU, kapsula, trda, 75 mg oseltamivir F. Hoffmann -La Roche J05AH02, pripravki z direktnim delovanjem na viruse Rp TRAVATAN, kapljice za oko, raztopina travoprost Alcon S01EX06, pripravki za zdravljenje 40 µg/ml glavkoma in pripravki za zoæitev zenice Rp VFEND, filmsko obloæena tableta, 50 mg, 200 mg vorikonazol Pfizer J02AC03, antimikotiki za sistemsko zdravljenje Rp VFEND, praøek za raztopino za infundiranje, 200 mg vorikonazol Pfizer J02AC03, antimikotiki za sistemsko zdravljenje H ZELDOX, kapsula, trda, 20 mg, 40 mg, 60 mg, 80 mg ziprazidon Pfizer N05AE04, antipsihotiki Rp/Spec ZELDOX, praøek in vehikel za raztopino za injiciranje, 20 mg/ml ziprazidon Pfizer N05AE04, antipsihotiki H ZOMETA, praøek in vehikel za raztopino za infundiranje, 4 mg zoledronska kislina Novartis Pharma M05BA08, zdravila z uœinkom na mineralizacijo kosti ZZ novi farmacevtski izdelki z znanimi molekulami / kemijskimi entitetami ASMANEX TWISTHALER, praøek za inhaliranje, odmerjen mometazon Schering Plough R03BA07 Rp 200 µg, 400 µg drugi inhalacijski antiastmatiki CALIDIOL, prøilo za nos, raztopina, 150 µg estradiol Laboratoire Delmas G03CA03, estrogeni Rp CO-DIOVAN, filmsko obloæena tableta valsartan, hidroklorotiazid Novartis Pharma C09DA03 Rp 160 mg/12,5 mg; 160 mg/25 mg; 80 mg/12,5 mg antagonisti angiotenzina II, kombinacije DAIVOBET, mazilo, 0,5 mg /50 µg na g betametazon, kalcipotriol Leo Pharmaceutical D07XC01, kortikosteroidi dermatiki, kombinacije Rp DOBUTAMIN SOLVAY raztopina za intravensko infundiranje dobutamin Solvay Pharmaceuticals C01CA07, spodbujevalci srœne funkcije 250 mg brez kardiotoniœnih glikozidov H GLUCOVANCE, filmsko obloæena tableta metformin, glibenklamid Merck Sante A10BD02 Rp 500 mg/2,5 mg, 500 mg/5 mg peroralni antidiabetiki HYPOTEARS, gel za oko, 10 mg/g retinol (vitamin A) Novartis Ophatalmics S01XA20, drugi pripravki za zdravljenje oœesnih bolezni BRp IEANINE, obloæena tableta, 2 mg / 0,03 mg dienogest, etilnilestradiol Schering AG G03FA15, gestageni v kombinaciji z estrogeni Rp INSUMAN RAPID, raztopina za injiciranje, 100 i.e./ml insulin, œloveøki, rekombinantni Aventis Pharma A10AB01, insulini in analogi Rp KLIMODIEN, obloæena tableta, 2 mg / 2 mg dienogest, estradiol Schering AG G03FA15, gestageni v kombinaciji z estrogeni Rp MICARDIS PLUS tableta, 40 mg/12,5 mg, 80 mg/12,5 mg telmisartan, hidroklorotiazid Boehringer Ingelheim C09DA, antagonisti angiotenzina II, kombinacije Rp MONOZIDE, tableta fozinopril, hidroklorotiazid Bristol- Myers Squibb C09BA09 20 mg/12,5 mg zaviralci angiotenzinske konvertaze, kombinacije Rp ROZEX gel, 0,75% metronidazol Laboratoires Galderma D06BX01, kemoterapevtiki za lokalno zdravljenje Rp ROZEX krema, 0,75% metronidazol Laboratoires Galderma D06BX01, kemoterapevtiki za lokalno zdravljenje Rp SAMEZIL gastrorezistentna tableta, 400 mg, 800 mg mesalazin Krka A07EC02, pripravki s protivnetnim delovanjem v œrevesju Rp SAMEZIL, rektalna suspenzija, 2 g/50 ml, 4g /100 ml mesalazin Krka A07EC02, pripravki s protivnetnim delovanjem v œrevesju Rp SAMEZIL sveœke, 500 mg mesalazin Krka A07EC02, pripravki s protivnetnim delovanjem v œrevesju Rp STRUCTOLIPID 20 % emulzija za intravensko infundiranje parenteralna prehrana Fresenius Kabi B05BA02, raztopine za intravensko uporabo ZZ ZADITEN, kapljice za oko, raztopina ketotifen Novartis Ophtalmics S01GX08, pripravki za oæenje krvnih æil Rp 0,25 mg/ml (dekongestivi) in s protialergijskimi pripravki 7

8 novi farmacon 3 zadnja verzija :31 Page 8 paralelni farmacevtski izdelki (farmacevtski ekvivalenti, farmacevtske alternative) ATIFAN, tableta, 125 mg, 250 mg terbinafin Krka D01BA02, antimikotiki za sistemsko zdravljenje Rp COPEGUS, filmsko obloæena tableta, 200 mg ribavirin F. Hoffmann-La Roche J05AB04, pripravki z direktnim delovanjem na viruse H/Rp DOXORUBIN, raztopina za injiciranje, 2 mg/ ml doksorubicin Teva Pharmaceuticals L01DB01, citotoksiœni antibiotiki in sorodne uœinkovine H IRUZID, tableta, 20 mg/12,5 mg lizinopril hidroklorotiazid Belupo C09BA03 Rp zaviralci angiotenzinske konvertaze, kombinacije KOGENATE BAYER, praøek in vehikel za raztopino za injiciranje koagulacijski faktor VIII Bayer B02BD02 H/Rp 250 i.e., 500 i.e., 1000 i.e. vitamin K in drugi hemostatiki LORISTA H, filmsko obloæena tableta, 50 mg/12,5 mg losartan, hidroklorotiazid Krka C09DA01, antagonisti angiotenzina II, kombinacije Rp MIDAZOLAM Torrex, raztopina za injiciranje midazolam Torrex Pharma N05CD08 ZZ 1 mg/ml, 2 mg/ml, 5 mg/ml hipnotiki in sedativi MIRTAZEN, filmsko obloæena tableta, 30 mg, 45 mg mirtazapin Krka N06AX11, antidepresivi Rp RINOLAN, tableta, 10 mg loratadin Pliva R06AX13 Rp (30 tablet) drugi antihistaminiki za sistemsko zdravljenje BRp (10 tablet) RINOLAN, sirup, 5 mg/5 ml loratadin Pliva R06AX13, drugi antihistaminiki za sistemsko zdravljenje Rp OSTEO D, kapsula, mehka, 0,25 µg; 0,5 µg kalcitriol Teva Pharmaceuticals A11CC04, vitamin D in analogi Rp zdravila v novih farmacevtskih oblikah AVELOX, raztopina za intravensko infundiranje, 400 mg moksifloksacin Bayer J01MA14, kinolonske protimikrobne uœinkovine H BETAKLAV- L, praøek za raztopino za infundiranje, 2 g / 200 mg amoksicilim, klavulanska kislina Krka J01CR02, kombinacije penicilinov z zaviralci laktamaz β ZZ BETAKLAV- S, praøek za raztopino za injiciranje, 1 g / 200 mg amoksicilim, klavulanska kislina Krka J01CR02, kombinacije penicilinov z zaviralci laktamaz β ZZ BONEFOS, filmsko obloæena tableta, 800 mg klodronska kislina Schering AG M05BA02, zdravila z uœinkom na mineralizacijo kosti Rp FLIXOTIDE NEBULE, inhalacijska raztopina za nebulator flutikazon Glaxo R03BA05 Rp 0,5 mg/2 ml drugi inhalacijski antiastmatiki DIOVAN, filmsko obloæena tableta, 80 mg, 160 mg valsartan Novartis Pharma C09CA03, antagonisti angiotenzina II Rp ZYPREXA VELOTAB, peroralna disperzibilna tableta olanzapin Eli Lilly N05AH03 Rp 5 mg, 10 mg, 15 mg, 20 mg antipsihotiki zdravila v novimi jakostmi ALPHA D3, kapsula, mehka, 0,5 µg alfakalcidol Teva Pharmaceuticals A11CC03, vitamina A in D in njune kombinacije Rp ANDROCUR, tableta, 100 mg ciproteron Schering AG G03HA01, antiandrogeni Rp CIPRINOL, filmsko obloæena tableta, 750 mg ciprofloksacin Krka J01MA02, kinolonske protimikrobne uœinkovine Rp EFECTIN ER, kapsula, 37,5 mg venlafaksin Wyeth Whitehall N06AX16, antidepresivi Rp FRAXIPARINE FORTE, raztopina za injiciranje nadroparin Lek B01AB06 H/Rp i.e. anti-xa/ml antitrombotiki ILOMEDIN, koncentrat za pripravo raztopine za infudiranje iloprost Schering AG B01AC11 ZZ 20 µg/ml antitrombotiki ORTANOL, kapsula, trda, 40 mg omeprazol Lek A02BC01, antiulkusni pripravki Rp ORTANOL S, kapsula, trda, 10 mg omeprazol Lek A02BC01, antiulkusni pripravki Rp nove indikacije in druge pomembnejše spremembe lastniøko ime, farmacevtska oblika, jakost, opombe nelastniøko ime izdelovalec (kratek naziv) nova indikacija/sprememba reæim izdaje GLIVEC, kapsula, trda imatinib Novartis dodatna indikacija: zdravljenje gastrointestinalnih H/Rp stromalnih tumorjev MABTHERA rituksimab F. Hoffmann-La Roche dodatna indikacija: zdravljenje difuznega H koncentrat za pripravo raztopine za infundiranje ne-hodgkinovega limfoma z velikimi celicami B REBETOL, trda kapsula ribavirin Schering Plough dodatna indikacija: v kombinaciji s peginterferonom H/Rp za zdravljenje hepatitisa C PEGINTRON peginterferon alfa-2b Schering Plough dodatna indikacija: v kombinaciji z ribavirinom H/Rp praøek in vehikel za raztopino za injiciranje za zdravljenje hepatitisa C MIRAPEXIN, tableta pramipeksol Pharmacia Enterprises dodatna indikacija: zdravljenje bolnikov Rp/Spec s Parkinsonovo boleznijo v zgodnji fazi METRONIDAZOL 500 metronidazol B.Braun Melsungen opustitev indikacije: zdravljenje hudih oblik œrevesne H raztopina za intravensko infundiranje in jetrne amebiaze SINGULAIR, filmsko obloæena tableta montelukast Merck Sharp & Dohme dodatna indikacija:lajøanje dnevnih in noœnih simptomov Rp sezonskega alergijskega rinitisa pri odraslih in otrocih nad 6 let EPREX, raztopina za injiciranje epoetin alfa Cilag AG vkljuœitev novih informacij o varnosti zdravila v navodilo H/Rp in povzetek glavnih znaœilnosti zdravila- spremembe v poglavjih odmerjanje in uporaba, kontraindikacije, previdnostni ukrepi SANDOSTATIN LAR oktreotid Novartis Pharma sprememba reæima izdaje iz H/Rp mikrosfere in vehikel za suspenzijo za injiciranje v ZZ 8