Posebnosti urbane klime in okolja
|
|
- Σαλώμη Κοντόσταυλος
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Posebnosti urbane klime in okolja
2 43 % kopnega dominira kmetijstvo 3 6 % kopnega pozidano urbano okolje
3 Vsebina poglavja Zakaj znanje o spremembah okolja v mestih
4
5
6
7 Mesta: Vnosi in izhodi sistem ni sonaraven niti trajen VNOS IZHOD Energija Hrana Voda Surovine Izdelki Denar Informacije Trdni odpadki Odpadna toplota Zračna onesnažila Vodna onesnažila Toplogredni plini Izdelki Hrup Bogastvo Ideje
8 Dnevni vnosi Dnevni izhod Voda 625,000 ton ZDA Mesto z 1 miljonom prebivalcev Odplake 500,000 ton Gorivo 9500 ton Zračni polutanti 950 ton Hrana 2000 ton Odpadki 9500 ton
9 Okoljski problemi v mestih Onesnaževanje zraka Spremenjena energijska bilanca (toplotno onesnaževanje - mestni toplotni otok) Spremenjena vodna bilanca (slabšanje kakovosti vode, mestne poplave, pomankanje vode) Degradacija tal Fragmentacija in izguba biodiverzitete Slabšanje človekovega zdravja
10 Primerjava mestne klime z okolico: Povprečna letna T zraka je za o C višja; v jasnih dneh tudi do 2-6 o C Letna količina padavin je večja, a manj je snega Večja vlažnost Večja hrapavost površja Učinki vetrovnih tunelov
11 Spremembe vrednosti meteoroloških spremenljivk v velikih mestih SESTAVA ZRAKA ogljikov dioksid 2 krat več žveplov dioksid 200 krat več dušikovi oksidi 10 krat več ogljikov monoksid 200 krat več skupni vodikoogljiki 20 krat več razni trdni delci (prah,saje) 3 do 7 krat več SONČNO SEVANJE globalno obsevanje 15 do 20% manj ultraviolično sevanje 30% manj pozimi trajanje obsevanja 5 do 15 % manj TEMPERATURA povprečna letna 0.5 do 1 višja povprečna mimimalna pozimi 1 do 2 višja RELATIVNA VLAGA povprečna 2 do 3 % nižja HITROST VETRA povprečna letna za 20 do 30 % nižja število brezveterij od 5 do 20 % več DNEVI Z MEGLO pozimi za 100 % več poleti za 30% več OBLAČNOST količina od 5 do 10% več PADAVINE količina od 5 do 10% več deževni dnevi 10% več sneženje 5% manj
12 Onesnažila delimo v dve skupini Primarni polutanti: emisije direktno v zrak Sekundarni polutanti: so rezultat ene ali večih nadaljnih kemijskih reakcij (transformacij) NO x SO x CO CO 2 PAN peroksi acetil nitrat Ozon Aldehidi Običajni polutanti: VOCs volatile organic compounds Lebdeči in ostali delci urbana prst
13 Primarni polutanti CO CO 2 SO 2 NO NO 2 Večina lebdečih delcev Večina vodikoogljikov Sekundarni polutanti HNO 3 SO 3 O 3 H 2 SO 4 H 2 O 2 Večina NO3 in SO 2 4 soli PAN-i Naravni Mobilni viri Stacijonarnini
14 Sprememba sestave zraka v velikih mestih SESTAVA ZRAKA ogljikov dioksid žveplov dioksid dušikovi oksidi ogljikov monoksid skupni vodikoogljiki razni trdni delci (prah,saje) 2 krat več 200 krat več 10 krat več 200 krat več 20 krat več 3 do 7 krat več
15 Onesnaženje zraka v mestih Dihati zrak v Mexico City-u = pokaditi 3 zavojčke cigaret na dan Mexico City, z vulkanom Popokatépetl
16 Kaj je smog in kdaj nastane? Smoke + fog = smog
17 Pollutants and human deaths during the London smog disaster of 1952
18 Izpust SOx v letu 2011 Raba goriv v industriji 22,2% Cestni promet 0,3% Industrijski procesi 8,6% Ostali promet 0,2% Odpadki 0,1% Izpusti SOx: 1980: 234,5 Gg 2011: 10,9 Gg znižanje izpustov za 95 % Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju 6,4% Proizvodnja elektrike in toplote 62,1%
19 Ocena ravni onesnaženosti zunanjega zraka
20
21 Izpusti dušikovega dioksida po upravnih enotah
22 Viri delcev
23 Emisije delcev PM 10 po upravnih enotah
24 Skrajšanje pričakovane dolžine življenja zaradi malih delcev [meseci] Zdajšnja zakonodaja Maksimalna zaostritev antropogeni PM2.5
25 Statistično zmanjšanje pričakovane življenske dobe zaradi antropogenih delcev PM2.5 Brez ukrepov 2020 Z ukrepi 2020
26
27 Izpusti primarnih delcev PM10 na prebivalca za države EU-27 za leto 2010 Emisije PM10 (kg/prebivalca) Estonija Latvija Finska Slovenia Poljska Portugalska Romunija Danska Francija Slovaška Bolgarija Švedska Madžarska Ciper Avstrija EU-27 Litva Češka Italija Malta Irska Španija Nemčija Belgija Velika Britanija Nizozemska Slovenija z 9,6 kg/prebivalca zaseda 4. mesto
28 Primeri ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti zraka z delci
29 URBANA MIKROKLIMA Spremenjena energijska bilanca v mestu: Zmanjšano sončno obsevanje (aerosol) Večji tok zaznavne toplote (gretje zraka) Manjša evapotranspiracija Povečan konduktivni tok toplote v tla Manjši toplotni tokovi v vegetaciji
30 Spremembe vrednosti meteoroloških spremenljivk v velikih mestih SONČNO SEVANJE globalno obsevanje 15 do 20% manj ultraviolično sevanje 30% manj pozimi trajanje obsevanja 5 do 15 % manj TEMPERATURA povprečna letna 0.5 do 1 višja povprečna mimimalna pozimi 1 do 2 višja RELATIVNA VLAGA povprečna 2 do 3 % nižja HITROST VETRA povprečna letna za 20 do 30 % nižja število brezveterij od 5 do 20 % več DNEVI Z MEGLO pozimi za 100 % več poleti za 30% več OBLAČNOST količina od 5 do 10% več PADAVINE količina od 5 do 10% več deževni dnevi 10% več sneženje 5% manj
31 Spremenjena bilanca KV sončnega sevanja v mestu v primerjavi z okolico
32
33
34 učinek urbanega kanjona sončno sevanje sončno sevanje sončno sevanje horizontalna površina nizke stavbe visoke stavbe
35 Spremenjena bilanca DV sevanja (tal in atmosfere) v mestu v primerjavi z okolico
36 Urbana geometrija: modificira tako prejeto KV sevanje kot oddano DV sevanje Dolgovalovno sevanje Manj DV sevanja uspe uiti iz mestnega kanjona
37 Na prostem SVF skoraj 1 V spodnjem primeru blizu 0,2
38 učinek urbanega kanjona sončno sevanje sončno sevanje sončno sevanje horizontalna površina nizke stavbe visoke stavbe Vpliv na: - temperaturo - veter - onesnaženje zraka
39 Enačba energijske bilance prizemne plasti (3- dim) Q RN + Q G + Q H + Q E + Q S = 0 neto kondukcija zaznavna latentna vskladiščena sevanje toplota toplota toplota
40 Vse komponente v kwh/m 2 dan
41 Vse komponente v kwh/m 2 dan
42 Vse komponente v kwh/m 2 dan
43 vpadno odbito prejeto DV oddano DV KV sevanje KV sevanje sevanje atm. sevanje podage Q RN = Q I - Q R + Q L - Q L Q G = f (tipa tal oz. vegetacije, temp. gradienta) Q H = f (stabilnosti PPZ, temp. gradienta) Q E = f (stabilnosti PPZ, gradienta vlage) Q S = f (lastnosti vegetacije v PPZ) v naravi jo lahko zanemarimo Enačba energijske bilance prizemne plasti (3- dim) v naravi Q RN + Q G + Q H + Q E + Q S = 0 neto kondukcija zaznavna latentna vskladiščena sevanje toplota toplota toplota( 0)
44 vpadno odbito prejeto DV oddano DV KV sevanje KV sevanje sevanje atm. sevanje podage Q RN = Q I - Q R + Q L - Q L Q G = f (tipa tal, temp. gradienta) Q H = f (stabilnosti PPZ, temp. gradienta) Q E = f (stabilnosti PPZ, gradienta vlage) Q S = f (lastnosti stavb, ulic, arhitekture) v mestu je veliko večja kot v naravi Enačba energijske bilance prizemne plasti (3- dim) v mestu Q RN + Q F + Q G + Q H + Q E + Q S = 0 neto antropogeni viri kondukcija zaznavna latentna vskladiščena sevanje toplote toplota toplota toplota
45 Populacija št. oseb Antropogena produkcija milijonov na m 2 toplote (kwh/m 2 dan) Q F New York 7, Los Angeles 3, Chicago 2, Houston 1,
46 Temperaturne razlike med mestom in okolico Ponoči mesto toplejše kot okolica Dinamika ogrevanja in hlajenja je v mestu počasnejša Največje razlike dobimo med 18. in 6. uro zjutraj
47 Spremembe vrednosti meteoroloških spremenljivk v velikih mestih SONČNO SEVANJE globalno obsevanje ultraviolično sevanje trajanje obsevanja TEMPERATURA povprečna letna povprečna minimalna pozimi RELATIVNA VLAGA povprečna 15 do 20% manj 30% manj pozimi 5 do 15 % manj 0.5 do 1 višja 1 do 2 višja 2 do 3 % nižja HITROST VETRA povprečna letna za 20 do 30 % nižja število brezveterij od 5 do 20 % več DNEVI Z MEGLO pozimi za 100 % več poleti za 30% več OBLAČNOST količina od 5 do 10% več PADAVINE količina od 5 do 10% več deževni dnevi 10% več sneženje 5% manj
48 33 Mestni toplotni otok 33 Temperatura pozno popoldan ( C) Temperatura a pozno popoldan ( C) 29 Ruralno Bivalno predmestje Poslovni del Center Urbano Bivalni del Park Bivalno predmestje Ruralne kmetije 29
49 Največji dvig temperature v mestu v primerjavi z okolico Mesta v ZDA Evropska mesta Število prebivalcev
50 Primer: Atene
51 Toplotni otok v Atenah
52 Primer Budimpešte
53 Rdeče mestno jedro Zeleno - okolica
54 Letni hod učinka mestnega toplotnega otoka v Budimpešti (satelitske meritve) Noč 2.1 C Dan 1.8 C 1 0 Januar Februar Marec April Maj June Julij August September Oktober November December Večji učinek podnevi kot ponoči Največji junija (3.6 C)
55 Empirične enačbe za intenziteto mestnega toplotnega otoka T=P 0,25 /(4 u) 0,5 (za jasno vreme, popoldan) T (v K) P populacija, število prebivalcev v mestu u hitrost vetra (v m/s) (na 10 m višine v neurbani okolici)
56
57
58 Empirične enačbe za intenziteto toplotnega otoka Oke: T = P 0.25 / (4 x u) 0.5 (o Bornstein T= x N x u x T x q ( Oblačnost (N), hitrost vetra (u), Temperatura (T), specifična vlaga (q) Summers T = (2r x θτ/θz x Q F ) / (ρ x c x p u) r razdalja od roba do centra mesta θτ/θz sprememba potencialne temperature z višino z Q F antropogeni viri na enoto površine ρ gostota zraka c p sp. toplota u hitrost vetra
59 Kako omiliti MTO Boljši gradbeni materiali Svetle barve in visoko emisivni materiali za zidove Bpljše planiranje mest Povečan Sky View Več dolgih širokih stavb in manj visokih ozkih Vegetacija na stenah Pravilna ventilacija stavb Izboljšave mestnih vodnih površin in tokov Izklapljanje klimatskih naprav
60
61 Zelene strehe so hladnejše
62 Zelene strehe Prednosti povečana Evapotranspiracija Manjši stroški za hlajenje Več sence Image from:
63 Zelene strehe Intenzivne Debel sloj zemlje do pol metra Drevesa, rastlinje Ekstenzivne Preprostejše 15 cm ali manj Trava, manjše rastline
64 Značilnosti mestne hidrologije Večji površinski odtok Večje onesnaženje površinskih voda Povečano poplavljanje Manjši pretoki Nižja ET Manj vskadiščene vode v tleh in rastlinah Slabše obnavljanje podtalnice Slabša kvaliteta vode
65 Zakaj so mesta toplejša: tudi zaradi spremenjene vodne bilance Zmanjšana evapotranspiracija
66 Velikost puščic opisuje spremembe!!!
67 OKOLICA MESTO
68 Za infiltracijo so pomembne lastnosti tal
69
70 Kako izboljšati vodno bilanco v mestu 70
71 Retenzijske površine
72 Dežni vrtovi
73 Zelene strehe
Energijska bilanca Zemlje. Osnove meteorologije november 2017
Energijska bilanca Zemlje Osnove meteorologije november 2017 Spekter elektromagnetnega sevanja Sevanje Osnovne spremenljivke za opis prenosa energije sevanjem: valovna dolžina - λ (m) frekvenca - ν (s
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolu Okole (I. stopna) Meteorologia 013/014 Energiska bilanca pregled 1 Osnovni pomi energiski tok: P [W = J/s] gostota energiskega toka: [W/m ] toplota:q
Διαβάστε περισσότεραEnergijska bilanca. E=E i +E p +E k +E lh. energija zaradi sproščanja latentne toplote. notranja energija potencialna energija. kinetična energija
Energijska bilanca E=E i +E p +E k +E lh notranja energija potencialna energija kinetična energija energija zaradi sproščanja latentne toplote Skupna energija klimatskega sistema (atmosfera, oceani, tla)
Διαβάστε περισσότεραZemlja in njeno ozračje
Zemlja in njeno ozračje Pojavi v ozračju se dogajajo na zelo različnih časovnih in prostorskih skalah Prostorska skala Pojav 1 cm Turbulenca, sunki vetra 1 m 1 km 10 km 100 km 1000 in več km Tornadi Poplave,
Διαβάστε περισσότεραZemlja in njeno ozračje
Zemlja in njeno ozračje Pojavi v ozračju se dogajajo na zelo različnih časovnih in prostorskih skalah Prostorska skala Pojav 1 cm Turbulenca, sunki vetra 1 m 1 km 10 km 100 km 1000 in več km Tornadi Poplave,
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραMeteorologija ustni izpit
Meteorologija ustni izpit 1. Sestava zraka. Stratifikacija ozračja.... 2 2. Značilne plasti ozračja.... 2 3. Hidrostatični približek in njegova uporaba.... 4 4. Posebni primeri hidrostatičnih ozračij....
Διαβάστε περισσότεραTermodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe
Termodinamika vlažnega zraka stanja in spremembe Termodinamika vlažnega zraka Najpogostejši medij v sušilnih procesih konvektivnega sušenja je VLAŽEN ZRAK Obravnavamo ga kot dvokomponentno zmes Suhi zrak
Διαβάστε περισσότεραMeteorološki seminar 1 Analiza aplikacij izračuna energijske bilance tal
Fakulteta za matematiko in fiziko Meteorološki seminar 1 Analiza aplikacij izračuna energijske bilance tal Andrej Ceglar, vp.številka 28010548, smer meteorologija 23. november 2005 Kazalo 1 Uvod 2 2 Energijska
Διαβάστε περισσότεραELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROČJE UČINKOVITE RABE ENERGIJE V STAVBAH
ELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROČJE UČINKOVITE RABE ENERGIJE V STAVBAH izelan za stavbo 16-08-06-1 Knjižnica Izračun je narejen v sklau po»pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah 2010«in Tehnični
Διαβάστε περισσότεραLogatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju; Okolje (I. stopnja) Fakulteta za naravoslovje; Fizika (I. stopnja) Meteorologija 2016/2017
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju; Okolje (I. stopnja) Fakulteta za naravoslovje; Fizika (I. stopnja) Meteorologija 2016/2017 1 Temperatura zraka 1. Kako velik (v mm) bi bil razdelek
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2014/2015
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2014/2015 1 Temperatura zraka 1. Kako velik (v mm) bi bil razdelek za 1 C na živosrebrnem termometru, ki vsebuje
Διαβάστε περισσότερα1. RAZDELITEV METEOROLOGIJE
1. RAZDELITEV METEOROLOGIJE Teoretična Dinamična Eksperimentalna Sinoptična Klimatologija Aplikativna meteorologija 2. KAKO DELIMO TROPOSFERO Prizemna plast zraka Spiralna plast Prosta atmosfera 3. ZNAČILNOSTI
Διαβάστε περισσότεραPredavanje # 5. Vplivi na okolje pri pretvarjanju in oskrbi z energijo
Energija in okolje Predavanje # 5 Vplivi na okolje pri pretvarjanju in oskrbi z energijo Vsebina Kako s pretvarjanjem energij vplivamo na okoljske sfere (atmosfera, hidrosfera), Procesi v okoljskih sferah,
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραKazalo Termodinamika atmosfere
Kazalo 1 Termodinamika atmosfere 5 1.1 Temperaturno polje v ozračju.................. 5 1.1.1 Horizontalno polje temperature............. 6 1.1.2 Advekcijske spremembe temperature.......... 7 1.1.3 Individualne
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραizr. prof. dr. Ciril Arkar, asis. dr. Tomaž Šuklje, asis mag. Suzana Domjan
Gradbena fizika 2016/2017 Predavanja: Vaje vodijo: prof. dr. Sašo Medved Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6; dvoriščna stavba DS N3 saso.medved@fs.uni-lj.si izr. prof. dr. Ciril
Διαβάστε περισσότεραLaboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice
Laboratorij za termoenergetiko Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice Pokrivanje svetovnih potreb po energiji premog 27% plin 22% biomasa 10% voda 2% sonce 0,4% veter 0,3% nafta 32% jedrska 6% geoterm.
Διαβάστε περισσότεραSPTE V OBRATU PRIPRAVE LESA
Laboratorij za termoenergetiko SPTE V OBRATU PRIPRAVE LESA Avditorna demonstracijska vaja Ekonomska in energijska analiza kotla in SPTE v sušilnici lesa Cilj vaje analiza proizvodnje toplote za potrebe
Διαβάστε περισσότεραKAKO IZGUBLJAMO TOPLOTO V STANOVANJSKI HIŠI
KAKO IZGUBLJAMO TOPLOTO V STANOVANJSKI HIŠI Toplotne izgube v stanovanjski hiši neposredno vplivajo na višino finančnih sredstev, ki jih porabimo za vzdrževanje ugodne klime v hladnih zimskih mesecih.
Διαβάστε περισσότεραTokovi v naravoslovju za 6. razred
Tokovi v naravoslovju za 6. razred Bojan Golli in Nada Razpet PeF Ljubljana 7. december 2007 Kazalo 1 Fizikalne osnove 2 1.1 Energija in informacija............................... 3 2 Projekti iz fizike
Διαβάστε περισσότεραGospodarjenje z energijo
Sočasna proizvodnja toplote in električne energije Značilnosti: zelo dobra pretvorba primarne energije v sekundarno in končno energijo 75 % - 90 % primarne energije se spremeni v želeno obliko uporaba
Διαβάστε περισσότεραLaboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije
Laboratorij za termoenergetiko Vodikove tehnologije Pokrivanje svetovnih potreb po energiji premog 27% plin 22% biomasa 10% voda 2% sonce 0,4% veter 0,3% nafta 32% jedrska 6% geoterm. 0,2% biogoriva 0,2%
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
Διαβάστε περισσότεραKazalo Fizikalne osnove klime
Kazalo 1 Fizikalne osnove klime 5 1.1 Opredelitev pojma klima..................... 5 1.2 Fizikalni dejavniki klime..................... 8 1.2.1 Fizikalne in kemijske lastnosti ozračja......... 10 1.2.2
Διαβάστε περισσότερα- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
Διαβάστε περισσότεραdr. Boris Vidrih dvoriščna stavba soba N3 T: 01/ E: W:
dr. Boris Vidrih dvoriščna stavba soba N3 T: 01/ 477 1231 E: boris.vidrih@fs.uni-lj.si W: www.ee.fs.uni-lj.si Sistemi za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije Obnovljivi viri energije
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji
Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Katedra za energetsko strojništo Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Δ Δp p p Δ Katedra za energetsko strojništo Teoretična moč etrnice Določite
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραVPLIV OCEANOV NA KLIMO
VPLIV OCEANOV NA KLIMO ATMOSFERA Opis vodne pare Termodinamična enačba Gibalna enačba Sevanje Evaporacija Toplota Površinsko trenje Padavine Prenos sevanja Enačba slanosti Opis ledu Termodinamična enačba
Διαβάστε περισσότεραDiagnostika v okoljskem strojništvu
Marko Hočevar Diagnostika v okoljskem strojništvu učbenik za predmet Diagnostika v okoljskem strojništvu Ljubljana, november 2015 1 Kazalo Kazalo... Seznam uporabljenih simbolov... 1. Uvod... 2. Zrak...
Διαβάστε περισσότερα+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Διαβάστε περισσότεραZagotavljanje ugodnega bivanja v nizkoenergijski in pasivni hiši
Zagotavljanje ugodnega bivanja v nizkoenergijski in pasivni hiši Toplotno ugodje določa termično ravnotežje med človekovim telesom in njegovim okoljem. Določimo ga kot stanje v prostoru, ko za večino uporabnikov
Διαβάστε περισσότεραPrometno onesnaževanje evanje ozračja. asist. dr. Matej Ogrin, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta
Prometno onesnaževanje evanje ozračja asist. dr. Matej Ogrin, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Smog in fotokemični smog Londonski smog Termin smog je leta 1905 uvedel H. A. De Voeux, ko je opisoval
Διαβάστε περισσότεραTOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31
TOPLOTN ČRPLK ZRK-VOD - BUDERUS LOGTHERM WPL 7/0//4/8/5/ Tip Moč (kw) nar. št. EUR (brez DDV) WPL 7 7 8 7 700 95 5.6,00 WPL 0 0 7 78 600 89 8.9,00 WPL 7 78 600 90 9.78,00 WPL 4 4 7 78 600 9 0.88,00 WPL
Διαβάστε περισσότεραTabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Διαβάστε περισσότεραSplošno o sončnih elektrarnah in njihova ekonomika
Splošno o sončnih elektrarnah in njihova ekonomika Mednarodna konferenca ZELENE TEHNOLOGIJE Moravske Toplice, 2. marec 2011 Jože Ferme SPLOŠNO O ENERGIJI SONCA IN SEVANJU FOSILNA GORIVA zaloge konvencionalnih
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραREZULTATI MERITEV OKOLJSKEGA MERILNEGA SISTEMA MESTNE OBČINE LJUBLJANA DECEMBER 2007
Št. poročila: EKO 3358 REZULTATI MERITEV OKOLJSKEGA MERILNEGA SISTEMA MESTNE OBČINE LJUBLJANA STROKOVNO POROČILO Ljubljana, januar 28 Št. poročila: EKO 3358 REZULTATI MERITEV OKOLJSKEGA MERILNEGA SISTEMA
Διαβάστε περισσότεραSEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze
PRIMARNE VEZE hemijske veze među atomima SEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze - Slabije od primarnih - Elektrostatičkog karaktera - Imaju veliki uticaj na svojstva supstanci: - agregatno stanje - temperatura
Διαβάστε περισσότεραZBIRKA REŠENIH PROBLEMOV IN NALOG
Izr. Prof. dr. Andrej Kitanovski Asist. dr. Urban Tomc Prof. dr. Alojz Poredoš ZBIRKA REŠENIH PROBLEMOV IN NALOG Učni pripomoček pri predmetu Prenos toplote in snovi Ljubljana, 2017 V tem delu so zbrane
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραJP Snaga Okoljska merilna postaja odlagališča nenevarnih odpadkov Barje
Mesečno poročilo o rezultatih meritev imisijskih koncentracij metana, dušikovih oksidov, vodikovega sulfida in meteoroloških parametrov na odlagališču nenevarnih odpadkov Barje obdobje meritev: september
Διαβάστε περισσότεραDinamika fluidov. Masne bilance Energijske bilance Bernoullijeva enačba
Dinamika fluido Masne bilance Energijske bilance Bernoullijea enačba Dinamika tekočin V šteilnih procesih se tekočine pretakajo. roblemi pretakanja tekočin se rešujejo z upošteanjem principo ohranite mase
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραPrenos toplote prenos energije katerega pogojuje razlika temperatur temperatura je krajevno od točke do točke različna
PRENOS OPOE Def. Prenos toplote prenos energije katerega pogojuje razlika temperatur temperatura je krajevno od točke do točke različna Načini prenosa toplote: PREVAJANJE (kondukcija, PRESOP (konvekcija
Διαβάστε περισσότεραTOPLOTNO OKOLJE IN UGODJE V PROSTORU I
TOPLOTNO OKOLJE IN UGODJE V PROSTORU I INTEGRALNA OCENA TOPLOTNEGA OKOLJA (SIST EN ISO 7730:2006 Ergonomija toplotnega okolja Analitično ugotavljanje in interpretacija toplotnega ugodja z izračunom indeksov
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότερα13. poglavje: Energija
13. poglavje: Energija 1. (Naloga 3) Koliko kilovatna je peč za hišno centralno kurjavo, ki daje 126 MJ toplote na uro? Podatki: Q = 126 MJ, t = 3600 s; P =? Če peč z močjo P enakomerno oddaja toploto,
Διαβάστε περισσότεραŽepni priroènik VSE O IZOLACIJI
Žepni priroènik VSE O IZOLACIJI URSA Insulation, S.A. Madrid (Spain) 2009 Vse intelektualne in materialne pravice pridržane. Kakršnokoli elektronsko ali fizično kopiranje, ponatis, spreminjanje ali distribucija
Διαβάστε περισσότεραOsnove meteorologije z nalogami za študente 2. letnika programa Fizika Del 1: atmosferska sta=ka in stabilnost
Osnove meteorologije z nalogami za študente 2. letnika programa Fizika Del 1: atmosferska sta=ka in stabilnost izr.prof.dr. Nedjeljka Žagar Fakulteta za matema=ko in fiziko Univerza v Ljubljani Ljubljana,
Διαβάστε περισσότεραOCENA ONESNAŽENOSTI ZRAKA Z DELCI PM10 NA JESENICAH (obdobje meritev: )
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE OCENA ONESNAŽENOSTI ZRAKA Z DELCI PM10 NA JESENICAH (obdobje meritev: 4.12.2013 10.3.2014) OCENA ONESNAŽENOSTI
Διαβάστε περισσότεραIterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Διαβάστε περισσότεραGOSPODARJENJE Z ENERGIJO PREDAVANJE 1
GOSPODARJENJE Z ENERGIJO PREDAVANJE 1 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo εργον αεργον Gospodarjenje z energijo UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
Διαβάστε περισσότεραENERGETSKI STROJI. Energetski stroji. UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo
ENERGETSKI STROJI Uvod Pregled teoretičnih osnov Hidrostatika Dinamika tekočin Termodinamika Podobnostni zakoni Volumetrični stroji Turbinski stroji Energetske naprave Podobnostni zakoni Kriteriji podobnosti
Διαβάστε περισσότεραMarko Hočevar, Matevž Dular. Diagnostika v okoljskem strojništvu
Marko Hočevar, Matevž Dular Diagnostika v okoljskem strojništvu Ljubljana, 2016 1 Naslov publikacije: Avtorja: Strokovna recenzenta: Lektoriranje besedila: Izdelava slik in diagramov: Prelom in priprava
Διαβάστε περισσότεραPREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE
TOPLOTNO ENERGETSKI SISTEMI TES d.o.o. GREGORČIČEVA 3 2000 MARIBOR IN PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE Saša Rodošek December 2011, Hotel BETNAVA, Maribor TES d.o.o. Energetika Maribor
Διαβάστε περισσότεραAndrej Uršič, Simona Uršič, Matevž Gobec. Zavod za zdravstveno varstvo Celje
OCENA STOPNJE TVEGANJA ZA ZDRAVJE, KI GA PREDSTAVLJAJO S TEŽKIMI KOVINAMI KONTAMINIRANA TLA NA OBMOČJU OBČINE ŽALEC IN S TEM POVEZANA ŽIVILA PRIDELANA NA TEM OBMOČJU Andrej Uršič, Simona Uršič, Matevž
Διαβάστε περισσότεραKazalci okolja v Sloveniji
Kazalci okolja v Sloveniji Kazalci okolja v Sloveniji KAZALCI OKOLJA V SLOVENIJI Izdajatelj: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje - Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana Zanj:
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραZaporedna in vzporedna feroresonanca
Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju
Διαβάστε περισσότεραPosnemanje fotorazgradnje sertralina v okolju. Tjaša Gornik, Mentor: doc. dr. Tina Kosjek Somentor: prof. dr.
Posnemanje fotorazgradnje sertralina v okolju Tjaša Gornik, tjasa.gornik@ijs.si Mentor: doc. dr. Tina Kosjek Somentor: prof. dr. Ester Heath sertralin voda [ng/l] površinske vode ribe [ng/g] čistilne naprave
Διαβάστε περισσότεραTOPLOTNA IZOLACIJA. Največji prihranek energije
TOPLOTNA IZOLACIJA Največji prihranek energije Uvodnik Energija, dragocena dobrina Energija postaja vse bolj dragocena dobrina sodobnega sveta. Zaloge nafte, plina in premoga se zmanjšujejo, njihovo pridobivanje
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
Διαβάστε περισσότεραPRILOG. Tab. 1.a. Dozvoljena trajna opterećenja bakarnih pravougaonih profila u(a) za θ at =35 C i θ=30 C, (θ tdt =65 C)
PRILOG Tab. 1.a. Dozvoljena trajna opterećenja bakarnih pravougaonih profila u(a) za θ at =35 C i θ=30 C, (θ tdt =65 C) Tab 3. Vrednosti sačinilaca α i β za tipične konstrukcije SN-sabirnica Tab 4. Minimalni
Διαβάστε περισσότεραN A P O T V Z E L E N I P R E S TAV I Mladinski priročnik o okolju, prometu in zdravju - 1 -
NA POT V ZELENI P R E S TAV I Mladinski priročnik o okolju, prometu in zdravju -1- - - - - - - - KOLOFON - - - - - - -- NA POT V ZELENI PRESTAVI Mladinski priročnik o okolju, prometu in zdravju Agencija
Διαβάστε περισσότεραDoc.dr. Matevž Dular N-4 01/
soba telefon e-ošta reavatelja: Ir.rof.r. Anrej Seneačnik 33 0/477-303 anrej.seneacnik@fs.uni-lj.si Doc.r. Matevž Dular N-4 0/477-453 atev.ular@fs.uni-lj.si asistenta: Dr. Boštjan Drobnič S-I/67 0/477-75
Διαβάστε περισσότερα0,00275 cm3 = = 0,35 cm = 3,5 mm.
1. Za koliko se bo dvignil alkohol v cevki termometra s premerom 1 mm, če se segreje za 5 stopinj? Prostorninski temperaturni razteznostni koeficient alkohola je 11 10 4 K 1. Volumen alkohola v termometru
Διαβάστε περισσότεραMOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM
MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM Dvotaktni Štititaktni Motorji z notranjim zgorevanjem Motorji z zunanjim zgorevanjem izohora: Otto motor izohora in izoterma: Stirling motor izobara: Diesel motor izohora
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότερα7 Značilnosti poučevanja v razredu
7 Značilnosti poučevanja v razredu Na začetku tega poglavja so predstavljeni podatki o velikosti in sestavi matematičnih razredov, ki bodo pomagali razumeti matematične dosežke učenca ter jih uvrstiti
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραМЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE)
Zada~i za program 2 po predmetot МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE) Предметен наставник: Проф. д-р Методија Мирчевски Асистент: Виктор Илиев (rok za predavawe na programot - 07. i 08. maj 2010) (во термини
Διαβάστε περισσότεραŠOLSKI CENTER CELJE SREDNJA ŠOLA ZA GRADBENIŠTVO Pot na Lavo 22 Celje 3000 PASIVNE HIŠE
ŠOLSKI CENTER CELJE SREDNJA ŠOLA ZA GRADBENIŠTVO Pot na Lavo 22 Celje 3000 PASIVNE HIŠE Avtorji: Gašper PLASKAN, 3.b Mentor: prof. Arnold LEDL, u.d.i.a. Matic ČOH, 3.b Matic NARALOČNIK, 3.b Mestna občina
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότεραUporaba toplotnih izmenjevalcev v postopku pranja
Leonardo da Vinci Project Trajnostni razvoj v industrijskih procesih pranja 5. Modul Energija v pralnicah Poglavje 4 Uporaba toplotnih izmenjevalcev v postopku pranja 5. Modul Energija v pralnicah Poglavje
Διαβάστε περισσότεραAKTIVNA HIŠA. Šolski center Celje Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja Pot na Lavo 22, 3000 Celje. Arnold Ledl, univ. dipl. inž.
Šolski center Celje Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja Pot na Lavo 22, 3000 Celje AKTIVNA HIŠA Avtorji: Tomaž Kovač Andrej Roškarič Boštjan Mirnik Mentor: Arnold Ledl, univ. dipl. inž. arh
Διαβάστε περισσότεραModul 1: Zakaj trajnostna gradnja?
Trajnostna gradnja in prenova v Alpah Modul 1: Zakaj trajnostna gradnja? climalp, informacijska kampanja CIPRE kazalo 1 2 2.1 2.2 2.3 3 4 5 5.1 5.2 5.3 5.4 6 7 8 Uvod 3 CIPRA, njen projekt climalp in njene
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότεραL-400 TEHNIČNI KATALOG. Talni konvektorji
30 50 30-00 TEHIČI KATAOG 300 Talni konvektorji TAI KOVEKTORJI Talni konvektorji z naravno konvekcijo TK Talni konvektorji s prisilno konvekcijo TKV, H=105 mm, 10 mm Talni konvektorji s prisilno konvekcijo
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραINTELIGENTNO UPRAVLJANJE
INTELIGENTNO UPRAVLJANJE Fuzzy sistemi zaključivanja Vanr.prof. Dr. Lejla Banjanović-Mehmedović Mehmedović 1 Osnovni elementi fuzzy sistema zaključivanja Fazifikacija Baza znanja Baze podataka Baze pravila
Διαβάστε περισσότεραPROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
Διαβάστε περισσότεραENERGETSKO SVETOVANJE ZA OBČANE
Seminar ENERGETSKO SVETOVANJE ZA OBČANE mag. Aleš Glavnik Vodja ESP Maribor ales.glavnik@amis.net oktober 2012 mag. Aleš Glavnik, vodja ESP Maribor 1 Zemljevid pisarn oktober 2012 mag. Aleš Glavnik, vodja
Διαβάστε περισσότεραΤΕΧΝΟΛΟΓΙΚΟ ΕΚΠΑΙΔΕΥΤΙΚΟ ΙΔΡΥΜΑ ΚΡΗΤΗΣ ΤΜΗΜΑ ΜΗΧΑΝΙΚΩΝ ΦΥΣΙΚΩΝ ΠΟΡΩΝ& ΠΕΡΙΒΑΛΛΟΝΤΟΣ
ΤΕΧΝΟΛΟΓΙΚΟ ΕΚΠΑΙΔΕΥΤΙΚΟ ΙΔΡΥΜΑ ΚΡΗΤΗΣ ΣΧΟΛΗ ΕΦΑΡΜΟΣΜΕΝΩΝ ΕΠΙΣΤΗΜΩΝ ΤΜΗΜΑ ΜΗΧΑΝΙΚΩΝ ΦΥΣΙΚΩΝ ΠΟΡΩΝ& ΠΕΡΙΒΑΛΛΟΝΤΟΣ ΤΟΜΕΑΣ ΠΕΡΙΒΑΛΛΟΝΤΙΚΗΣ ΤΕΧΝΟΛΟΓΙΑΣ ΕΡΓΑΣΤΗΡΙΟ ΠΕΡΙΒΑΛΛΟΝΤΙΚΗΣ ΧΗΜΕΙΑΣ & ΒΙΟΧΗΜΙΚΩΝ ΔΙΕΡΓΑΣΙΩΝ
Διαβάστε περισσότεραOsnove sklepne statistike
Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Osnove sklepne statistike doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Intervalna ocena oz. interval zaupanja
Διαβάστε περισσότερα