Dinamika fluidov. Masne bilance Energijske bilance Bernoullijeva enačba
|
|
- Σελήνη Κεδίκογλου
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Dinamika fluido Masne bilance Energijske bilance Bernoullijea enačba
2 Dinamika tekočin V šteilnih procesih se tekočine pretakajo. roblemi pretakanja tekočin se rešujejo z upošteanjem principo ohranite mase in ohranite energije. Za katerikoli sistem lahko napišemo masno in energijsko bilanco. Masne bilance: Skica: pretok nestisljie tekočine: stacionarni pogoji, ni akumulacije tekočine sistemu Masni pretok: F m = m/t m = r*v F m =(A*l*)*r /t l=*t F m = (A**t)*r/t = A* *r retok tekočine po cei različnega premera: A A x x
3 Masne bilance Zakon o ohraniti mase: tekočina ki stopa na točki gre en na točki Masni pretok: F m = A* * r (enote: m *m/s*kg/m 3 =kg/s) Vstop: Vstopna poršina: A, stopna hitrost, st. tekočina z gostoto r Izstop: Izstopna poršina: A, izstopna hitrost, izst. tekočina z gostoto r F m stop = F m izstop torej: A * *r = A * *r Kontinuitetna enačba: A * *r = A * *r primeru ne-stisljie tekočine: r = konst A * = A * 3
4 Masne bilance rimer: Venturijea ce za merjenje hitrosti tekočin Tekočina teče po cei s konstantnim pretokom. Izračunaj hitrost tekočine, če se premer cei zoži iz 5.5cm na 3.5 cm. A w * w = A n * n n = (A w /A n )* w n w D 4 4 D n w D D w n w O tlakih bomo goorili nadaljeanju n cm cm.5 m/ s 6. m/ s 4
5 rimer: Centrifugiranje mleka Masne bilance Mleko uajamo proces centrifugiranja po cei prmera 5 cm s hitrostjo 0. m/s. Gostota mleka je.035 kg/m 3. roces centrifugiranja, zaradi različnih gostot, loči mleko na posneto mleko z gostoto.04 kg/m 3 in smetano z gostoto z gostoto.0 kg/m 3. Izračunaj hitrosti toko posnetega mleka in smetane, ki izstopajo iz centrifuge po ceeh premera cm. cm mleko () centrifuga posneto mleko () Ne- stisljia tekočina 5 cm Kontinuitetna enačba: cm Smetana (3) A * *r = A * *r + A 3 * 3 *r 3 F = F + F 3 F = F F 3 F = A * (m * m/s) Ker je tekočina ne-stisljia, bo celotni olumen mleka, ki stopa izstopil kot olumna ki ga zazema smetana in posneto mleko. Zato enačbo poenostaimo, da lahko izrazimo z 3 in. A * = A * + A 3 * 3 = (A * -A 3 * 3 )/A Izraz za staimo masno bilanco: A * *r = [A * (A * -A 3 * 3 )/A ] *r + A 3 * 3 *r 3 A * *r = r A * - r A 3 * 3 + A 3 * 3 *r 3 A * *(r -r ) = A 3 * 3 *(r 3 -r ) 5
6 Masne bilance rimer: Centrifugiranje mleka Znane količine: gostote: Mleko: r =.035 kg/m 3 os. ml. r =.04 kg/m 3 Smetana: r 3 =.0 kg/m 3. Vstopna hitrost mleka: 0. m/s Izračunamo poršine preseko cei: 0.05 m A 4 A =.96*0-3 m 0.0 m A 4 A = A 3 = 3.4*0-4 m A * *(r -r ) = A 3 * 3 *(r 3 -r ) mleko () centrifuga posneto mleko () ( ) m/ s ( ) 5 Smetana (3) = (A * -A 3 * 3 )/A = [ ( *0.) ( *0.3) ] / =.m/s 6
7 Energijske bilance oleg masne bilance je pri pretoku tekočin treba upošteati energijske bilance ri pretoku tekočine iz točke na točko Analiza energetskih bilanc: izbira referenčne točke. Izmenjaa energije z okolico: Energetske izgube okolico zaradi trenja Mehanski nos energije s črpanjem Toplotna energija pri ogreanju oz. hlajenju Oblike energije: otencialna energija Kinetična energija Energija tlaka rimarna energija ki jo tekočina procesu poseduje Sekundarne oblike energije 7
8 Energijske bilance Tlačna energija: roučujemo tekočino mase m na poti med mestom in.tekočina pri pretoku iz mesta na mesto oprai delo W proti sili F, ki potiska tekočino na določeni poti x. Sila tlaka je enaka *A. in je praokotna na poršino A. V točki ima sila tlaka nasprotno smer kot točki. Delo je sila krat pot W = F*x. Razlika tlačni energiji je torej: Volumen, ki ga zazema proučeana tekočina: Volumen segmenta = W A x - Ax ( - ) V Tlak tekočine pri pretakanju je merilo energije na enoto olumna oz. gostota energije. F A F x A x W V delo olumen 8
9 Energijske bilance Kinetična in potencialna energija: osledica dela ki ga je opraila tekočina s pretakanjem je spremembi mehanske energije segmenta tekočine. Torej spremembi njene kinetične K in potencialne U energije. Sprememba kinetični energiji: K m - m je poprečna hitrost tekočine laminarnem strujanju in m je masa segmenta tekočine rimernejša oblika kinetične energije premikajoče se tekočine je energija na enoto olumna: kinetičin energija olunen m V r K V r - r 9
10 Kinetična in potencialna energija: osledica dela ki ga je opraila tekočina s pretakanjem je spremembi mehanske energije segmenta tekočine. Torej spremembi njene kinetične K in potencialne U energije. Sprememba potencialni energiji U mgh - mgh rimernejša oblika kinetične energije premikajoče se tekočine je energija na enoto olumna: potencia ln a energija olumen U r gh V m gh V - r g h Celotna sprememba mehanske energije tekočine: r gh E V Celotna sprememba mehanske energije tekočine na enoto olumna: r gh - r - r gh - r 0
11 Statika tekočin Stisljia tekočina -plini x y z ) z (z g dz g d konst ρ dz g d g z dz z z z - r - - r -r - r dz z Stisljia tekočina r = f () Idealni plin: *V = n*r*t T R M T R M m V V m r r ) z (z T R g M ln( ) ) ln( dz T R g M d dz g T R M d ) z z y 0 x nestisljia tekočina: : enota = N/m =kg/ms
12 : enota = N/m =kg/ms Barometrska enačba: M g ln( / ) - (z - z )) R T * e Mg - (z -z RT ) ) Enačba elja za idealne pline Uporabimo jo lahko za približen izračun spremembo atmosferskega pritiska nadmorsko išino. ri čemer zanemarimo spremembo temperature in s tem poezano spremembo gostote. V troposferi se temperatura z išino linearno spreminja (do cca 000 m nadmorske išine in sicer: T = T 0 B*z T 0.. temp K na nadmorski išini = 0 m in je 5 C, B K/m pri 5 C; = 88.5 K Če spremembo temperature z išino staimo barometrično enačbo dobimo: 0 B z - T 0 (Mg/RB)
13 rimer: Barometrska enačba: Če je na morski gladini zračni tlak 0.35 Ka, kakšen bo zračni tlak na nadmorski išini 5000 m? (a) Ob predpostaki izotermnih pogoje pri dogoorjeni standardni temp. 5 C 0 * e : enota = N/m =kg/ms Mg - (z-z RT 0 ) e e a DN: Izračunaj zračni tlak na Mt. Eerestu (8847m), preeri kako je z enotami gornjih enačbah Enote: R = 834 J / kmol K J: kg m / s M: kg / kmol 3
14 Dinamika tekočin Izmenjaa energije z okolico: - Energijske bilance rimarna energija ki jo tekočina procesu poseduje: W = U + E r delo olumen - r U: otencialna energija K: Kinetična energija W: Energija tlaka r gh - r gh Energijska bilanca upoštea le spremembe energije idealne tekočine pri pretakanju F: Energetske izgube okolico zaradi trenja: zaradi iskoznega trenja tekočini in zaradi trenja tekočine stiku s trdno cejo se sprošča toplota. Dejanska rednost tornih izgub zaisi od tipa toka(laminarni-turbulentni), lastnosti tekočine, sistema procesa, oblika in lastnosti cei, itd. M: Mehanski nos energije s črpanjem: da tekočina teče nazgor je potrebna mehanska moč črpalk ali odnih turbin T: Toplotna energija pri ogreanju oz. hlajenju tekočine med proučeanim procesom. W V Celokupna energijska bilanca procesa: W + U + K = W + U + K F + M + T 4
15 Bernoullijea enačba Dinamika tekočin BERNOULLI-jea enačba za idealni tok tekočin Bernoulli - šicarski matematik je l. 738 podal enačbo ki je še danes osnoa fluidne mehanike. Enačba je matematični zapis toka tekočin ob upošteanju energijske bilance r r gh r r gh Enačba elja če prizamemo da: Je tekočina nestisljia in neiskozna Ni energetskih izgub zaradi trenja med tekočino in steno cei. Ni prenosa toplotne energije na meji med tekočino in steno cei (toplotne izgube, gretje ali hlajenje). V sistemu ni cei, ni mehanskih črpalk. Tok tekočine je laminaren in stacionaren 5
16 Bernoullijea enačba BERNOULLI-jea enačba za idealni tok tekočin r r gh r r gh Členi enačbe imajo enoto tlaka: Različne oblike energije lahko izrazimo z rednostjo tlaka: otencialni, kinetični in statični tlak. Če enačbo delimo z graitacijskim pospeškom in gostoto r. g = g dobimo : r g g h g r h r g g h g r h Člene energijske bilance smo izrazili z išinami: potencialna, hitrostna in tlačna išina Če ni gibanja tekočine = 0 : kinetični člen odpade ob uporabi Bernoulijee enačbe dobimo enačbo za statični tlak: r g(h - h) g (h - h) 6
17 kinetična Razumeanje Bernoullijee enačbe: Injekcijska brizga iz katere iztiskamo tekočino. Sila na čep pozroči išji tlak tekočine injekciji (). Tekočina teče z isoko hitrostjo skozi rat brizge ( ). Višina curka (3) je odisna od tlaka brizgi. Razloži energijske spremembe tekočini za točke,, 3 z uporabo Bernoullijee enačbe. potencialna tlak Bernoulijea enačba za stacionarni, neiskozni in sestisljii tok Vsota seh treh oblik energij tekočine: tlačne, kinetične mora biti konstantna Gibanje tekočine je posledica spremembe energiji, ki jo poseduje tekočina Tlačna razlika med točko in pozroči pospešeanje toka šobi brizge, hitrost toka je elika. Razlika hidrostatski išini med točkama in 3 pozroči pojemek hitrosti tekočine 7
18 Uporaba Bernoullijee enačbe Celokupni, statični, stagnantni in dinamični tlak g Bernoullijea enačba r r h h g Statični tlak predstalja del celokupne energije tekočine med tokom in je tlak na stene cei med tokom Ob upošteanju Bernoulijee enačbe dobimo točki : g h p g h g h g h p g. h.. imenujemo tudi hidrostatični tlak poe za koliko se tlak tekočini spremeni, če se spremeni globina tekočine (h) rv / je dinamični tlak, ki si ga lahko predstaljamo kot tlak na koncu ceke, ki je staljena tok tekočine proti odnemu toku. Ceka, ki je napolnjena s tekočino kaže išino H. Tekočina ratu ceke na mestu () bo mirujoča, = 0. Točka () je stagnantna točka. Stagnantni tlak p p rv Statični tlak Dinamični tlak 8
19 Bernoullijea enačba Uporaba Bernoullijee enačbe Celokupni, statični, stagnantni in dinamični tlak Stagnante točke se pojaijo kjerkoli je neko telo postaljeno tok tekočine. Tekočina mora obiti telo nad ali pod njim. Tokonice ki trčijo ob trdno telo imenujemo stagnantne tokonice. Če ni spremembe išine je stagnantni tlak naječji tlak, ki ga dobimo zdolž tokonice toku tekočine: p p r V r r gh r r gh 3 r 3 r gh3 ps p r V Energijske spremembe med tokom tekočine lahko izrazimo z išino: g r r 3 3 r h h h3 g g 9
20 Uporaba Bernoullijee enačbe rimer: Kolesar se premika s konstantno hitrostjo 0. Smatrajmo, da ima tok zraka okoli kolesarja konstantno hitrost o (glej spodnjo sliko). Določi tlačno razliko med točko in točko. Rešite: Napišemo Bernoulijeo enačbo za tokonico zraka, kot je prikazano na skici r g z r g z ni razlike išini: z =z () Zrak se prosto giblje: = 0 () V točki kolesarjeega nosu(stagnantna točka) = 0 - r r 0 0
21 retorbe različnih enot: konerzijski faktorji Tlak Tlak rednost (N/m = a) bar.00 x 0 5 atmosphere (atm).035 x 0 5 mm Hg.33 x 0 torr.33 x 0 lb/in. (psi) 6.89 x 0 3 Dolžina From/To m mm km in. ft yd mi meter (m), inch (in.) E E-05 foot (ft) E E-04 yard (yd) E E-04 mile (mi),609,609, ,350 5,80,760 Volumen From/To m 3 l ft 3 gal Imp gal ac-ft cubic meter (m 3 ), E-04 cubic foot (ft 3 ) E-05 gallon US E-06 gallon Imp. (Imp gal) E-06
22 Uporaba Bernoullijee enačbe Ob poznaanju statičnega in stagnantnega tlaka, lahko izračunamo hitrost tekočine cei. Ta princip uporablja itot-oa ce, ki se rabi za merjenje hitrosti toka cei. itot-oa ce: statična ce, meri hitrost tekočine na osnoi izmerjenega tlaka r r gh r r gh = r.g.h r = r.g.h = 0 - r (- ) r = r. g. (H-h) g h
23 Uporaba Bernoullijee enačbe rimer: Hitrost zraka šobi. itot-oa ce: statična ce, meri hitrost tekočine na osnoi izmerjenega tlaka Zrak pri 0 C teče skozi šobo hladilni sistem. itot-oa ce je staljena tok zraka. Manometer pokaže tlačno razliko z razliko išini odnega stolpca 8 mm. Izračunaj hitrost zraka šobi, če je gostota zraka pri 0 C.3 kg/m 3. Rešite: itot-oo ce teče zrak, manometer pa kaže razliko išini odnega stolpca. Zato je treba razliko išini odnega stolpca pretoriti razliko išini zračnega stlpca: (r.g.h) oda = (r.g.h) zrak 0.8 mm (oda) : 0.8 *0-3 m*000/.3 = 0.6 m (zrak) g h m/ s DN: preeri enote gornjih enačbah 3
24 Uporaba Bernoullijee enačbe r g z r g z Iztok tekočine iz rezeroarja: pretok skozi šobo r r gh 0 0 r gh r gh r r r 0 r gh gh remer rezeroarja je eliko ečji od premera šobe: = nad gladino je enak tlak kot pri iztoku iz šobe zunaj rezeroarja = atmosferski tlak Gladina se zelo počasi znižuje, ker je olumen tekočine elik: =0 Na iztoku tkočina so potencialno energijo pretori kinetično 0 4
25 Uporaba Bernoullijee enačbe r g z r g z rimer: pretok pri iztoku iz rezeroarja Rezroar za shranjeanje mleka je 4.7 m nad iztočno cejo. Rezeroar je pri atmosferskem tlaku, pra tako kot iztočna ce. Kakšen bo olumski pretok mleka, če je premer iztočne cei. cm. Energetske izgube okolico zanemarimo g z m/ s 4.7 m F = A * = ( * 0.0 /4)m * 9.6 m/s F = A * = m 3 /s Če je gostota mleka 036 kg/m 3, bo masni pretok: F m = F * r = m 3 /s *036 kg/m3 =.9 kg/s. cm 5
26 Uporaba Bernoullijee enačbe r g z r g z rimer: Zbiralnik ode 80 m isok zbiralnik ode napaja mestni odood. Kako hitro naj bi oda izstopala iz zbiralnika? Če odpremo hladno odo stanoanju na išini m. g z m/ s 40km/h Toda oda ne izteka iz pipe tako hitro. oleg reducirnih entilo gre za elike izgube zaradi trenja, Bernoullijea enačbe torej ne drži, ker nismo upošteali energetskih izgub. Viskozno trenje upočasni tok ode. Trenje je poezano s turbulentnim tokom ceeh 6
27 Uporaba Bernoullijee enačbe r g z r g z rimer: Voda izteka iz rezeroarja po cei premera 500 mm (sifon) () Določi maksimalno možno išino točki B, da pretok ode cei ne pade pod.5 m 3 /s in absolutni tlak ni manjši od 0 kn/m. () Določi išino cei točki C kjer oda izteka iz cei. Rezeroar je pri atmosferskem tlaku bar, energetske izgube okolico zanemari. Rešite: hitrost ode točki B je enaka hitrosti na iztoku (točka C) F = A * = (*0.5 /4)* =.5 m 3 /s = B = C =0.95 m/s Bernoullijea enačba točkah A in C A C A A C C YA Y r g g r g g A = C = atm - r g Y r C r B C Y m g 7
28 8 z z g r g r Uporaba Bernoullijee enačbe g g z g g z B B B A atm A r r Bernoullijea enačba točkah A in B /(r.g) + 0 = y + *0 4 /(r.g) + 6. y =.04 m rimer: Voda izteka iz rezeroarja po cei premera 500 mm (sifon) m. g g C B 6 atmosferski tlak je na točki A in C: bar =0 5 N/m minimalni tlak cei - točka B = *0 3 N/m
29 Uporaba Bernoullijee enačbe r g z r g z Merjenje pretoka z Venturijeo cejo redpostake: nestisljia tekočina : r r r konst laminaren tok ni spremembe išine :z = z r r Hitrost točki dobimo iz kontinuitetne enačbe: *A = *A A A D D ( A A r r r Hitrosti cei ob zožiti lahko izračunamo, če poznamo tlačno razliko cei zaradi zožite, oba premera cei in gostoto tekočine. 9
30 Uporaba Bernoullijee enačbe r g z r g z rimer: Tlak cei ob zožiti Voda teče po cei s pretokom 0.4 m 3 /min pri tlaku 70 ka. Ce ima premer 7.5 cm. Izrčunajte tlak cei, če se premer cei zoži na 5 cm. Gostota ode je 000 kg/m 3 Rešite: retok ode F : 0.4 m 3 /min = m 3 /s oršina cei A : *D /4 = m oršina cei A : *D /4 = m Hitrost na mestu : = F/A =.5 m/s Hitrost na mestu : = F/A = 3.4 m/s Tlačna razlika: 7.5 cm, 70 ka 5 cm - r ( A a - A = ( - )- = 65.3 ka
31 Uporaba Bernoullijee enačbe r g z r g z rimer: retok olinega olja Olino olje z gostoto 90 kg/m 3 teče po cei premera cm. Izračunajte hitrost toka, če je ceoodu staljena zožite tako da je ce zožena na. cm. Tlačno razliko med cejo pred in po zoženim delom 8 cm smo izmerili z išino odnega stolpca in znaša 8 cm. Rešite: Razmerje preseko cei: A /A = (D /D ) = (/.) Tlačna razlika: r*g*h =0.08*000*9.8 =785 a Uporabimo Bernoul.ijeo enačbo: ( A A r Izračunamo hitrost: =785/309 m /s = 0.5 m/s 3
32 Uporaba Bernoullijee enačbe rimer: Venturijea ce za merjenje hitrosti tekočin Tekočina teče po cei s konstantnim pretokom s hitrostjo,5 m/s. Izračunaj hitrost tekočine, če se premer cei zoži iz 5.5cm na 3.5 cm. Kakšen tkak kaže manometr zožiti, če manometer širokem delu cei kaže 5 mmhg? ri obranabanu kontinuitetne enačbe smo izračinali hitrost zoženi cei: n w D 4 4 D n w D D w n r w r n r n - w - w - n = W + ( / ) *000*[.5-6. ] w n n cm cm.5 m/ s n = 5 mmhg + ( / ) [ 000 kg/m 3 ]*[ m /s ] n = 5 mmhg - ( / ) (390 (kg m/s ) / m 6. m/ s n = 5 mmhg a 6095 ka = 6095 a [ mmhg / 33 a ] = mmhg n = 5 mmhg - mmhg n = - 06 mmhg 3
33 33 Merjenje pretoka z enturijeo cejo Na osnoi Bernoullijeega principa in kontinuitetne enačbe imamo različne merilce pretoka. V A V A Q V p V p r r ( ) A / A ( p p A Q - - r Teoretično izračunamo pretok: Typical deices for measuring flowrate in pipe
34 rimer: Moč črpalke Uporaba Bernoullijee enačbe Vodo črpamo rezeroar na išini 35 m po cei premera 7.5 cm. Zagotoiti je treba pretok.6 m 3 /min. Izračunaj moč črpalke, če predpostaiš, da deluje s 00% močjo in da ni izgub zaradi trenja ceeh. Rešite: Volumski pretok: F =.6 m 3 /min =.7 x 0 - m 3 /s resek cei: A = *(0.075) /4 = 4.4 x0-3 m Hitrost cei: =.7 x0 - / 4.4 x0-3 = 6 m/s otreben nos mehanske energije: E M = m*z*g + m* / E M / enoto mase = z*g + / E M / enoto mase = 35m*9.8 m/s + ( / ) 6 m /s 35 m F =.6 m 3 /min E M / enoto mase = = 36.4 m /s Enota: J = kg m /s E M = 36.4 J/kg Zahteana moč črpalke je: = E M /enoto mase x F m F m = F x r =.7 x 0 - m 3 /s x 000 kg/m 3 = 36.4 J/kg x.7 x 0 - m 3 /s x 000 kg/m 3 = 9758 J/s (J/s=W) 34
35 35
36 36
37 37
38 gh V rv gh r gh V točki (5) g(h H) 38
Mehanika fluidov. Statika tekočin. Tekočine v gibanju. Lastnosti tekočin, Viskoznost.
Mehanika fluidov Statika tekočin. Tekočine v gibanju. Lastnosti tekočin, Viskoznost. 1 Statika tekočin Če tekočina miruje, so vse sile, ki delujejo na tekočino v ravnotežju. Masne volumske sile: masa tekočine
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότερα4. HIDROMEHANIKA trdno, kapljevinsko in plinsko tekočine Hidrostatika Tlak v mirujočih tekočinah - pascal
4. HIDROMEHANIKA V grobem ločimo tri glana agregatna stanja snoi: trdno, kapljeinsko in plinsko. V trdni snoi so atomi blizu drug drugemu in trdno poezani med seboj ter ne spreminjajo sojega relatinega
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραOSNOVE HIDROSTATIKE. - vede, ki preučuje mirujoče tekočine
OSNOVE HIDROSTATIKE - vede, ki preučuje mirujoče tekočine HIDROSTATIKA Značilnost, da je sila na katero koli točko v tekočini enaka iz vseh smeri. Če ta pogoj o ravnovesju sil ne velja, se tekočina premakne
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραLogatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότερα13. poglavje: Energija
13. poglavje: Energija 1. (Naloga 3) Koliko kilovatna je peč za hišno centralno kurjavo, ki daje 126 MJ toplote na uro? Podatki: Q = 126 MJ, t = 3600 s; P =? Če peč z močjo P enakomerno oddaja toploto,
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji
Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Katedra za energetsko strojništo Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Δ Δp p p Δ Katedra za energetsko strojništo Teoretična moč etrnice Določite
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότεραSATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov
Ruolf Klnik: Fizik z srenješolce Set elektrono in too Električno olje (11), gibnje elce električne olju Strn 55, nlog 1 Kolikšno netost or releteti elektron, se njego kinetičn energij oeč z 1 kev? Δ W
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραTOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31
TOPLOTN ČRPLK ZRK-VOD - BUDERUS LOGTHERM WPL 7/0//4/8/5/ Tip Moč (kw) nar. št. EUR (brez DDV) WPL 7 7 8 7 700 95 5.6,00 WPL 0 0 7 78 600 89 8.9,00 WPL 7 78 600 90 9.78,00 WPL 4 4 7 78 600 9 0.88,00 WPL
Διαβάστε περισσότεραParne turbine. Avtor: Ivo Krajnik Kobarid
Parne turbine Avtor: Ivo Krajnik Kobarid 20. 9. 2009 Obravnava parnih turbin Lastnosti pare T-S diagrami, kvaliteta pare, kalorimeter Krožni cikli Rankinov cikel Klasifikacija Različni tipi turbin Enačbe
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότερα0,00275 cm3 = = 0,35 cm = 3,5 mm.
1. Za koliko se bo dvignil alkohol v cevki termometra s premerom 1 mm, če se segreje za 5 stopinj? Prostorninski temperaturni razteznostni koeficient alkohola je 11 10 4 K 1. Volumen alkohola v termometru
Διαβάστε περισσότεραENERGETSKI STROJI. Energetski stroji. UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo
ENERGETSKI STROJI Uvod Pregled teoretičnih osnov Hidrostatika Dinamika tekočin Termodinamika Podobnostni zakoni Volumetrični stroji Turbinski stroji Energetske naprave Podobnostni zakoni Kriteriji podobnosti
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραTokovi v naravoslovju za 6. razred
Tokovi v naravoslovju za 6. razred Bojan Golli in Nada Razpet PeF Ljubljana 7. december 2007 Kazalo 1 Fizikalne osnove 2 1.1 Energija in informacija............................... 3 2 Projekti iz fizike
Διαβάστε περισσότεραGasilska zveza Mežiške doline Tečaj za strojnike marec 2010 HIDROMEHANIKA. Mirko Paradiž
Gasilska zveza Mežiške doline Tečaj za strojnike marec 2010 HIDROMEHANIKA Mirko Paradiž 1 Vsebina tečaja 1.0. Aerostatika -Kaj je pritisk -Enote za pritisk -Naprave za merjenje pritiska -Kaj je podtlak
Διαβάστε περισσότεραFizikalne osnove. Uvod. 1. Fizikalne količine Fizikalne spremenljivke, enote, merjenje Zapis količin, natančnost
Fizikalne osnove Uvod V prvih dveh poglavjih ponovimo nekaj osnovnih fizikalnih pojmov, ki jih bomo kasneje srečevali pri obravnavi tako snovnih kot električnih in toplotnih tokov. V prvem poglavju obravnavamo
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραPoglavja: Navor (5. poglavje), Tlak (6. poglavje), Vrtilna količina (10. poglavje), Gibanje tekočin (12. poglavje)
Poglavja: Navor (5. poglavje), Tlak (6. poglavje), Vrtilna količina (10. poglavje), Gibanje tekočin (12. poglavje) V./4. Deska, ki je dolga 4 m, je podprta na sredi. Na koncu deske stoji mož s težo 700
Διαβάστε περισσότεραTermodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe
Termodinamika vlažnega zraka stanja in spremembe Termodinamika vlažnega zraka Najpogostejši medij v sušilnih procesih konvektivnega sušenja je VLAŽEN ZRAK Obravnavamo ga kot dvokomponentno zmes Suhi zrak
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolu Okole (I. stopna) Meteorologia 013/014 Energiska bilanca pregled 1 Osnovni pomi energiski tok: P [W = J/s] gostota energiskega toka: [W/m ] toplota:q
Διαβάστε περισσότεραMOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM
MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM Dvotaktni Štititaktni Motorji z notranjim zgorevanjem Motorji z zunanjim zgorevanjem izohora: Otto motor izohora in izoterma: Stirling motor izobara: Diesel motor izohora
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραMEHANIKA FLUIDA. Prosti cevovodi
MEHANIKA FLUIDA Prosti ceooi zaatak Naći brzin oe kroz naglaak izlaznog prečnika =5 mm, postaljenog na kraj gmenog crea prečnika D=0 mm i žine L=5 m na čijem je prenjem el građen entil koeficijenta otpora
Διαβάστε περισσότεραLADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij. Višja dinamika. Rešene naloge iz analitične mehanike. Dr. Janko Slavič. 22.
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo LADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij Višja dinamika Rešene naloge iz analitične mehanike Dr. Janko Slavič 22. avgust 2012 Zadnja različica
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότερα= 3. Fizika 8. primer: s= 23,56 m, zaokroženo na eno decimalno vejico s=23,6 m. Povprečna vrednost meritve izračuna povprečno vrednost meritve
Fizika 8 Merjenje Pojasniti namen in pomen meritev pri fiziki našteje nekaj fizikalnih količin in navede enote zanje, ter priprave s katerimi jih merimo Merska Merska enota Merska priprava količina Dolžina
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραPOROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL
POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL Izdba aje: Ljubjana, 11. 1. 007, 10.00 Jan OMAHNE, 1.M Namen: 1.Preeri paraeogramsko praio za doočanje rezutante nezporedni si s skupnim prijemaiščem (grafično)..dooči
Διαβάστε περισσότεραPošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,
PRERAČUNAVANJE MJERNIH JEDINICA PRIMJERI, OSNOVNE PRETVORBE, POTENCIJE I ZNANSTVENI ZAPIS, PREFIKSKI, ZADACI S RJEŠENJIMA Primjeri: 1. 2.5 m = mm Pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu. 1 m ima dm,
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότεραJan Kogoj. . Ko vstavimo podano odvisnost pospeška od hitrosti, moramo najprej ločiti spremenljivke - na eno stran denemo v, na drugo pa v(t)
Naloge - Živilstvo 2013-2014 Jan Kogoj 18. 4. 2014 1. Plavamo čez 5 m široko reko, ki teče s hitrostjo 2 m/s. Hitrost našega plavanja je 1 m/s. (a) Pod katerim kotom glede na tok reke moramo plavati, da
Διαβάστε περισσότεραDELO SILE,KINETIČNA IN POTENCIALNA ENERGIJA ZAKON O OHRANITVI ENERGIJE
Seinarska naloga iz fizike DELO SILE,KINETIČNA IN POTENCIALNA ENERGIJA ZAKON O OHRANITVI ENERGIJE Maja Kretič VSEBINA SEMINARJA: - Delo sile - Kinetična energija - Potencialna energija - Zakon o ohraniti
Διαβάστε περισσότεραUPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU
UPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU 1. Hitrost in opravljena pot sonde pri padanju v zraku Za padanje v zraku je odgovorna sila teže. Poleg sile teže na padajoče telo deluje tudi sila vzgona, ki je enaka teži
Διαβάστε περισσότεραdiferencialne enačbe - nadaljevanje
12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne
Διαβάστε περισσότερα3. MEHANIKA Telesa delujejo drugo na drugo s silami privlačne ali odbojne enake sile povzročajo enake učinke Enota za silo ( F ) je newton (N),
3. MEHANIKA Telesa delujejo drugo na drugo s silami. Sile so lahko prilačne ali odbojne, lahko delujejo ob dotiku ali na daljao. Silo merimo po principu, ki prai, da enake sile pozročajo enake učinke.
Διαβάστε περισσότεραENERGETSKI STROJI. Energetski stroji. UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo
ENERGETSKI STROJI Uvod Pregled teoretičnih osnov Volmetrični stroji Trbinski stroji Značilnosti Trikotniki hitrosti Elerjeva trbinska enačba Notranji izkoristek Energijska karakteristika Energetske naprave
Διαβάστε περισσότεραNajprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:
NALOGA: Po cesi vozi ovornjak z hirosjo 8 km/h. Tovornjak je dolg 8 m, širok 2 m in visok 4 m in ima maso 4 on. S srani začne pihai veer z hirosjo 5 km/h. Ob nekem času voznik zaspi in ne upravlja več
Διαβάστε περισσότεραVsebina MERJENJE. odstopanje 271,2 273,5 274,0 273,3 275,0 274,6
Vsebina MERJENJE... 1 GIBANJE... 2 ENAKOMERNO... 2 ENAKOMERNO POSPEŠENO... 2 PROSTI PAD... 2 SILE... 2 SILA KOT VEKTOR... 2 RAVNOVESJE... 2 TRENJE IN LEPENJE... 3 DINAMIKA... 3 TLAK... 3 DELO... 3 ENERGIJA...
Διαβάστε περισσότεραNARAVOSLOVJE - 7. razred
NARAVOSLOVJE - 7. razred Vsebina Zap. št. ZVOK 7.001 Ve, da predmeti, ki oddajajo zvok zvočila, zatresejo zrak in da take tresljaje imenujemo nihanje. 7.002 Ve, da sprejemnik zvoka zazna tresenje zraka
Διαβάστε περισσότεραZBIRKA REŠENIH PROBLEMOV IN NALOG
Izr. Prof. dr. Andrej Kitanovski Asist. dr. Urban Tomc Prof. dr. Alojz Poredoš ZBIRKA REŠENIH PROBLEMOV IN NALOG Učni pripomoček pri predmetu Prenos toplote in snovi Ljubljana, 2017 V tem delu so zbrane
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO ENERGETSKI STROJI IN NAPRAVE DRUGA, IZPOPOLNJENA IN PREDELANA IZDAJA
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO ENERGETSKI STROJI IN NAPRAVE MATIJA TUMA MIHAEL SEKAVČNIK O S N O V E I N U P O R A B A DRUGA, IZPOPOLNJENA IN PREDELANA IZDAJA LJUBLJANA, 2005 Naslov dela:
Διαβάστε περισσότεραEnergije in okolje 1. vaja. Entalpija pri kemijskih reakcijah
Entalpija pri kemijskih reakcijah Pri obravnavi energijskih pretvorb pri kemijskih reakcijah uvedemo pojem entalpije, ki popisuje spreminjanje energije sistema pri konstantnem tlaku. Sistemu lahko povečamo
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραKarakteristike centrifugalnih črpalk in cevovoda
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: 01 477 1 00 faks: 01 51 85 67 www.fs.uni-lj.si e-mail: dekanat@fs.uni-lj.si Katedra za energetsko strojništvo
Διαβάστε περισσότεραČe je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2):
ELEKTRIČNI TOK TEOR IJA 1. Definicija enote električnega toka Električni tok je gibanje električno nabitih delcev v trdnih snoveh (kovine, polprevodniki), tekočinah ali plinih. V kovinah se gibljejo prosti
Διαβάστε περισσότεραDoc.dr. Matevž Dular N-4 01/
soba telefon e-ošta reavatelja: Ir.rof.r. Anrej Seneačnik 33 0/477-303 anrej.seneacnik@fs.uni-lj.si Doc.r. Matevž Dular N-4 0/477-453 atev.ular@fs.uni-lj.si asistenta: Dr. Boštjan Drobnič S-I/67 0/477-75
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραKarakteristike centrifugalnih črpalk in cevovoda
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: 01 477 1 00 faks: 01 51 85 67 www.fs.uni-lj.si e-mail: dekanat@fs.uni-lj.si Katedra za energetsko strojništvo
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραΕΙΣΑΓΩΓΗ ΣΤΗ ΧΗΜΙΚΗ ΜΗΧΑΝΙΚΗ
. ΕΘΝΙΚΟ ΜΕΤΣΟΒΙΟ ΠΟΛΥΤΕΧΝΕΙΟ ΣΧΟΛΗ ΧΗΜΙΚΩΝ ΜΗΧΑΝΙΚΩΝ ΕΙΣΑΓΩΓΗ ΣΤΗ ΧΗΜΙΚΗ ΜΗΧΑΝΙΚΗ ΣΩΤΗΡΗΣ ΤΣΙΒΙΛΗΣ, Καθ. ΕΜΠ Παραδόσεις μαθήματος, Ακ. Έτος 2018-19 1 ΒΑΣΙΚΕΣ ΔΙΑΣΤΑΣΕΙΣ ΜΟΝΑΔΕΣ ΜΕΤΡΗΣΗΣ Διάσταση Μήκος
Διαβάστε περισσότεραINTEGRALNE MERITVE DELOVNIH KARAKTERISTIK TURBINSKIH STROJEV NA ODPRTIH PRESKUŠEVALIŠČIH
INTEGRALNE MERITVE DELOVNIH KARAKTERISTIK TURBINSKIH STROJEV NA ODPRTIH PRESKUŠEVALIŠČIH ELEMENTI PRETOČNEGA TRAKTA ODPRTUH EKSPERIMENTALNIH POSTAJ V merjeni ventilator U- usmernik toka PV- omožni ventilator
Διαβάστε περισσότεραMatematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda
Matematika 2 Diferencialne enačbe drugega reda (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) y 6y + 8y = 0, (b) y 2y + y = 0, (c) y + y = 0, (d) y + 2y + 2y = 0. Rešitev:
Διαβάστε περισσότεραENOTE IN MERJENJA. Izpeljana enota je na primer enota za silo, newton (N), ki je z osnovnimi enotami podana kot: 1 N = 1kgms -2.
ENOTE IN MERJENJA Fizika temelji na merjenjih Vsa važnejša fizikalna dognanja in zakoni temeljijo na ustreznem razumevanju in interpretaciji meritev Tudi vsako novo dognanje je treba preveriti z meritvami
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 29. avgust 2008 SPLOŠNA MATURA
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M087411* JESENSKI IZPITNI ROK MEHNIK NVODIL Z OCENJEVNJE Petek, 9. avgust 008 SPLOŠN MTUR RIC 008 M08-741-1- PODROČJE PREVERJNJ 1 Preračunajte spodaj
Διαβάστε περισσότεραKvantni delec na potencialnem skoku
Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:
Διαβάστε περισσότεραNa pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Διαβάστε περισσότερα+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Διαβάστε περισσότεραEnergetska proizvodnja
Hitrostne razmere Za popis spremembe kinetične energije moramo poznati hitrostne razmere v vodilnik ter gonilnik. S trikotniki hitrosti popišemo osnovno kinematiko toka, kar omogoča določitev osnovne oblike
Διαβάστε περισσότερα( , 2. kolokvij)
A MATEMATIKA (0..20., 2. kolokvij). Zadana je funkcija y = cos 3 () 2e 2. (a) Odredite dy. (b) Koliki je nagib grafa te funkcije za = 0. (a) zadanu implicitno s 3 + 2 y = sin y, (b) zadanu parametarski
Διαβάστε περισσότεραMeritev karakteristik peltonove turbine Laboratorijska vaja
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: 01 477 12 00 faks: 01 251 85 67 www.fs.uni-lj.si e-mail: dekanat@fs.uni-lj.si Katedra za energetsko strojništvo
Διαβάστε περισσότεραKotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Διαβάστε περισσότερα3.1 Površinska napetost
3 Tekočine Lastnosti tekočin so za fiziologijo pomembne, saj kar približno 70 % človeškega telesa sestavlja najpomembnejša tekočina voda. Osnovna lastnost tekočin je, da ohranjajo prostornino, ne pa tudi
Διαβάστε περισσότεραFunkcije več spremenljivk
DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραIterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Διαβάστε περισσότεραMERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9
.cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko. Seminar za 4. letnik. Elektrika iz vode. Povzetek
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko Seminar za 4. letnik Elektrika iz vode Avtor: Domen Mlakar Mentor: Prof. Dr. Rudolf Podgornik Bled, 13. maj 2008 Povzetek Pri toku
Διαβάστε περισσότεραΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ
GR ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ H OLJLAJNYOMÁSÚ SZEGECSELŐ M4/M12 SZEGECSEKHEZ HASZNÁLATI UTASÍTÁS - ALKATRÉSZEK SLO OLJNO-PNEVMATSKI KOVIČAR ZA ZAKOVICE
Διαβάστε περισσότεραvezani ekstremi funkcij
11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 31. avgust 2011 SPLOŠNA MATURA
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M117411* MEHNIK JESENSKI IZPITNI ROK NVODIL Z OCENJEVNJE Sreda, 1. avgust 011 SPLOŠN MTUR RIC 011 M11-741-1- PODROČJE PREVERJNJ 1 Izračunajte vrednosti
Διαβάστε περισσότεραZemlja in njeno ozračje
Zemlja in njeno ozračje Pojavi v ozračju se dogajajo na zelo različnih časovnih in prostorskih skalah Prostorska skala Pojav 1 cm Turbulenca, sunki vetra 1 m 1 km 10 km 100 km 1000 in več km Tornadi Poplave,
Διαβάστε περισσότεραVILJUŠKARI. 1. Viljuškar se koristi za utovar standardnih euro-pool paleta na drumsko vozilo u sistemu prikazanom na slici.
VILJUŠKARI 1. Viljuškar e korii za uoar andardnih euro-pool palea na druko ozilo u ieu prikazano na lici. PALETOMAT a) Koliko reba iljuškara da bi ree uoara kaiona u koji aje palea bilo anje od 6 in, ako
Διαβάστε περισσότεραDifuzijsko in kinetično zgorevanje tekočega naftnega plina
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6 1 Ljubljana, Slovenija telefon: 1 477 12 faks: 1 251 85 67 www.fs.uni-lj.si e-mail: dekanat@fs.uni-lj.si Katedra za energetsko strojništvo Laboratorij
Διαβάστε περισσότεραRANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE
RANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE Rok Krpan 16.12.2010 Mentor: izr. prof. Iztok Tiselj Carnotov krožni proces Iz štirih sprememb: dveh izotermnih in dveh izentropnih (reverzibilnih adiabatnih)
Διαβάστε περισσότεραPodobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
Διαβάστε περισσότεραAkvizicija tereta. 5660t. Y= masa drva, X=masa cementa. Na brod će se ukrcati 1733 tona drva i 3927 tona cementa.
Akvizicija tereta. Korisna nosivost broda je 6 t, a na brodu ia 8 cu. ft. prostora raspoloživog za sještaj tereta pod palubu. Navedeni brod treba krcati drvo i ceent, a na palubu ože aksialno ukrcati 34
Διαβάστε περισσότεραMehanika. L. D. Landau in E. M. Lifšic Inštitut za fizikalne naloge, Akademija za znanost ZSSR, Moskva Prevod: Rok Žitko, IJS
Mehanika L. D. Landau in E. M. Lifšic Inštitut za fizikalne naloge, Akademija za znanost ZSSR, Moskva Prevod: Rok Žitko, IJS 2. januar 2004 Kazalo 1 Gibalne enačbe 4 1 Posplošene koordinate...............................
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότεραLaboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice
Laboratorij za termoenergetiko Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice Pokrivanje svetovnih potreb po energiji premog 27% plin 22% biomasa 10% voda 2% sonce 0,4% veter 0,3% nafta 32% jedrska 6% geoterm.
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότερα