Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo GRADBENA FIZIKA. gradivo računskih in eksperimentalnih vaj. izr. prof. dr. Ciril Arkar.

Transcript

1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo GRADBENA FIZIKA gradivo računskih in eksperimentalnih vaj izr. prof. dr. Ciril Arkar Ljubljana, 2017 Študijsko leto 2016/2017 1

2 Vaje pri predmetu Gradbena fizika Vaje pri predmetu Gradbena fizika obsegajo računske in eksperimentalne vaje. Za računske vaje potrebujete knjigo Gradbena fizika, Gradiva za vaje, Predloge A4 in kalkulator. Gradiva za vaje so dostopna na spletni strani predmeta ( pedagoško delo Gradbena fizika ). Večino računskih nalog boste naredili na vajah. Za utrjevanje znanja in pripravo na računski kolokvij so v gradivu tudi dodatne (računske) naloge. Dodatne naloge je potrebno rešiti in oddati sprotno na naslednji vaji. Popravljene in ocenjene bodo z enakim kriterijem kot bi bile na računskem kolokviju. Za eksperimentalne vaje so izdelana navodila, ki bodo v obliki posterja večjega formata dostopna na vajah. Posterji so v obliki pdf dokumenta dostopni tudi na spletni strani ter na koncu teh gradiv za vaje. Z vsebino posameznega eksperimenta se obvezno seznanite pred vajo, ravno tako je za uspešno izvedbo eksperimentalne vaje potrebno poznavanje teoretičnih osnov iz predavanj. Eksperimentalne vaje opravijo študentje sami ob pomoči asistenta. Za vsako eksperimentalno vajo je potrebno na koncu vaje oddati poročilo eksperimentalne vaje. Predloga poročila eksperimentalne vaje, ki obsega eno stran A4 formata, se nahaja v gradivu, neposredno za vsakim posterjem. Na vajo morate priti z že izpolnjenim začetnim, teoretičnim delom poročila eksperimentalne vaje. Poročila eksperimentalnih vaj je potrebno oddati na koncu vaje. Poročila bodo ocenjena. Povprečna ocena poročil eksperimentalnih vaj predstavlja 50% končne ocene iz vaj. Na zadnji vaji se piše tudi računski kolokvij. Pogoj za pristop k računskemu kolokviju: vsaj 80% prisotnost na vajah, povprečna ocena poročil eksperimentalnih vaj vsaj 6,0. Na računskem kolokviju je dovoljena le uporaba kalkulatorja, knjige Gradbena fizika in priloge 2 iz Gradiv za vaje. Ostali deli Gradiv za vaje, predloge, računske naloge, zapiski predavanj in vaj ter posterji eksperimentalnih vaj na računskem kolokviju niso dovoljeni. Ocena iz vaj (50% ocena poročil, 50% ocena kolokvija) velja do konca študijskega leta (do oktobra). V kolikor izpita ne opravite do konca tekočega študijskega leta, morate ponovno pisati računski kolokvij. Dodatni roki računskega kolokvija so razpisani v ŠIS-u. Obvezna je prijava na kolokvij. Na kolokviju so poleg računskih nalog tudi vprašanja iz eksperimentalnih vaj. 2

3 Vsebina vaj 1. Termografija stavb eksperimentalna vaja Vsebina vaje: predstavitev vsebine vaj Eksperimentalna vaja: Termografija stavb (navodila poster na strani 22, poročilo stran 23) 2. Prehod toplote v gradbenih konstrukcijah Vsebina vaje: mehanizmi prenosa toplote, toplotna prehodnost gradbene konstrukcije, dovoljene toplotne prehodnosti, naloga: izračun po predlogi (stran 1), naloga: izračun potrebne debeline toplotne izolacije, toplotna prehodnost gradbenih konstrukcij z zračno rego, naloga: neprezračevana konstrukcija Eksperimentalna vaja: Meritve toplotne prevodnosti gradbenih snovi (navodila poster na strani 24, poročilo stran 25) 3. Prehod toplote v gradbenih konstrukcijah Vsebina vaje: toplotna prehodnost konstrukcij v stiku s terenom tla in zunanji zid, naloga: tla na terenu, izračun temperatur v gradbeni konstrukciji, naloga: izračun po predlogi (stran 3) Eksperimentalna vaja: Toplotna prehodnosti zasteklitve (navodila poster na strani 26, poročilo stran 27) 4. Toplotne izgube stavbe in vlažen zrak Vsebina vaje: Izračun koeficienta specifičnih transmisijskih toplotnih izgub, naloga: primer preračuna za enostavno stavbo, vlažen zrak in θ x diagram, naloga: kondenzacija vodne pare na površini gradbene konstrukcije Eksperimentalna vaja: Merjenje zračne prepustnosti stavb (navodila poster na strani 28, poročilo stran 29) 5. Difuzija vodne pare Vsebina vaje: Prehod vodne pare v gradbeni konstrukciji, Glaserjev diagram, ugotavljanje kondenzacije vodne pare v gradbeni konstrukciji, naloga: izračun po predlogi (stran 9), zahteve PURES, izračun količine kondenzata, naloga: izračun po predlogi (stran 9), izračun sušenja gradbene konstrukcije, naloga: izračun po predlogi (stran 14), dimenzioniranje parne zapore, naloga: izračun po predlogi (stran 9, stran 19) 6. Svetloba in osvetlitev eksperimentalna vaja Eksperimentalna vaja: Osvetljenost prostorov z dnevno svetlobo (navodila poster na strani 30, poročilo stran 31) ali Izračun svetilnosti na osnovi osvetljenosti Računski kolokvij (60 min) Priloge dostopne na spletni strani: Predloga A4 (19 strani) preračun in kontrola zahtev PURES za gradbeno konstrukcijo obvezno prinesite s seboj na 2., 3., 4. in 5. vajo Dodatne računske naloge (tudi v gradivu) Posterji eksperimentalnih vaj in predloge poročil (v gradivu) 3

4 Gradivo in priloge računskih vaj Toplotna prehodnost konstrukcij z zračnim slojem lega zračnega sloja in smer toplotnega toka navpična gradbena konstrukcija toplotni tok horizontalno * zidovi in strehe z naklonom >30 vodoravna gradbena konstrukcija + 30 o toplotni tok navzgor *strehe vodoravna gradbena konstrukcija + 30 o toplotni tok navzdol *talne konstrukcije karakteristični dimenziji površina vstopne in izstopne odprtine za zrak dolžina (višina) konstrukcije površina vstopne in izstopne odprtine za zrak površina prezračevane konstrukcije površina vstopne in izstopne odprtine za zrak površina prezračevane konstrukcije q q Toplotna upornost zračne rege, R a, neprezračevane gradbene konstrukcije R a (m 2 K/W) 1= 2=0,9 debelina zračnega sloja d a (cm) smer toplotnega toka 0 0,5 0,7 1 1,5 2, toplotni tok navzgor 0 0,11 0,13 0,15 0,16 0,16 0,16 0,16 0,16 toplotni tok horizontalno 0 0,11 0,13 0,15 0,17 0,18 0,18 0,18 0,18 toplotni tok navzdol 0 0,11 0,13 0,15 0,17 0,19 0,21 0,22 0,23 R a (m 2 K/W) 1=0,9; 2=0,05 debelina zračnega sloja d a (cm) smer toplotnega toka 0 0,5 0,7 1 1,5 2, toplotni tok navzgor 0 0,19 0,26 0,37 0,46 0,46 0,46 0,46 0,46 toplotni tok horizontalno 0 0,19 0,26 0,37 0,53 0,68 0,68 0,68 0,68 toplotni tok navzdol 0 0,19 0,26 0,37 0,53 0,81 1,37 1,79 2,31 4

5 Vlažen zrak 5

6 Priloga 1: Največje dovoljene toplotne prehodnosti gradbenih konstrukcij, Umax Gradbena konstrukcija U max R i R e W/m 2 K m 2 K/W Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom 0,28 0,13 0,04 Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom (skupno < 10% površine neprozornega dela) 0,60 0,13 0,04 Stene, ki mejijo na ogrevane sosednje stavbe 0,50 0,13 0,13 Stene med stanovanji in stene proti stopniščem, hodnikom in manj ogrevanim prostorom Notranje stene in medetažne konstrukcije med ogrevanimi prostori različnih enot, uporabnikov ali lastnikov v nestanovanjskih stavbah 0,70 0,13 0,13 0,90 Zunanja stena proti terenu 0,35 0,13 0,04 Tla na terenu 0,35 0,17 0,04 Tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo 0,35 0,17 0,04 Tla nad zunanjim zrakom 0,30 0,17 0,04 Tla na terenu in tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo pri ploskovnem gretju Strop proti neogrevanemu prostoru, ravna in poševna streha nad ogrevanim prostorom 0,30 0,17 0,04 0,20 0,10 0,04 Terase manjše velikosti, ki skupno ne presegajo 5 % površine strehe 0,60 0,10 0,04 Strop proti terenu 0,35 0,10 0,04 Okna ali balkonska vrata in greti zimski vrtovi z okvirjem iz lesa ali umetnih mas 1,30 0,13 0,04 Okna ali balkonska vrata in greti zimski vrtovi z okvirjem iz kovin 1,60 0,13 0,04 Strešna okna, steklene strehe 1,40 0,13 0,04 Svetlobniki, svetlobne kupole do skupno 5 % strehe 2,40 0,10 0,04 Vhodna vrata 1,60 0,13 0,04 Garažna vrata 2,00 0,10 0,04 6

7 Priloga 2: Tabela tlakov nasičenja vodne pare pnas (kpa) ( C),0,1,2,3,4,5,6,7,8,9 25 3,167 3,186 3,205 3,223 3,243 3,262 3,283 3,301 3,321 3, ,983 3,001 3,019 3,038 3,055 3,074 3,093 3,111 3,130 3, ,809 2,826 2,842 2,859 2,877 2,894 2,913 2,93 2,947 2, ,643 2,659 2,675 2,691 2,709 2,725 2,742 2,758 2,775 2, ,486 2,502 2,517 2,533 2,547 2,563 2,579 2,595 2,611 2, ,337 2,351 2,366 2,381 2,395 2,410 2,426 2,441 2,455 2, ,196 2,210 2,223 2,238 2,251 2,266 2,279 2,294 2,309 2, ,063 2,075 2,089 2,102 2,115 2,129 2,142 2,155 2,169 2, ,937 1,949 1,961 1,974 1,986 1,999 2,013 2,025 2,037 2, ,817 1,829 1,841 1,853 1,865 1,877 1,889 1,901 1,913 1, ,704 1,716 1,726 1,738 1,749 1,760 1,772 1,782 1,794 1, ,598 1,608 1,618 1,629 1,640 1,650 1,661 1,672 1,682 1, ,497 1,506 1,517 1,526 1,537 1,546 1,557 1,568 1,577 1, ,402 1,412 1,421 1,430 1,440 1,449 1,458 1,468 1,477 1, ,312 1,321 1,330 1,338 1,348 1,357 1,365 1,374 1,384 1, ,227 1,236 1,244 1,252 1,261 1,269 1,277 1,286 1,294 1, ,147 1,156 1,164 1,172 1,178 1,186 1,194 1,202 1,212 1, ,072 1,080 1,086 1,094 1,102 1,097 1,117 1,125 1,132 1, ,001 1,008 1,016 1,022 1,029 1,036 1,044 1,050 1,058 1, ,935 0,941 0,948 0,954 0,961 0,968 0,974 0,981 0,988 0, ,872 0,878 0,884 0,890 0,897 0,902 0,909 0,916 0,922 0, ,813 0,818 0,825 0,830 0,836 0,842 0,848 0,854 0,860 0, ,758 0,762 0,768 0,774 0,780 0,785 0,790 0,796 0,799 0, ,705 0,710 0,716 0,721 0,726 0,732 0,736 0,741 0,746 0, ,657 0,661 0,667 0,670 0,676 0,681 0,685 0,690 0,696 0, ,610 0,615 0,620 0,624 0,628 0,633 0,637 0,643 0,647 0, ,610 0,605 0,600 0,596 0,591 0,587 0,581 0,576 0,572 0, ,561 0,557 0,553 0,548 0,544 0,539 0,535 0,531 0,525 0, ,516 0,513 0,508 0,504 0,500 0,496 0,492 0,488 0,484 0, ,475 0,472 0,468 0,464 0,460 0,456 0,452 0,448 0,444 0, ,436 0,433 0,429 0,425 0,423 0,419 0,415 0,412 0,408 0, ,401 0,397 0,395 0,391 0,388 0,384 0,381 0,377 0,375 0, ,368 0,365 0,361 0,395 0,356 0,352 0,349 0,347 0,344 0, ,337 0,335 0,332 0,329 0,327 0,323 0,320 0,317 0,315 0, ,309 0,307 0,304 0,301 0,299 0,296 0,293 0,291 0,288 0, ,283 0,281 0,279 0,276 0,273 0,271 0,269 0,267 0,264 0, ,260 0,257 0,255 0,252 0,251 0,248 0,245 0,244 0,241 0,240 7

8 Priloga 3: Podnebne podlage za kraje (ARSO, atlas okolja) Kraj mesec e ( C) e (%) p ( C) DD (dan K/leto) N (dni/leto) Sončno obsevanje (kwh/m 2 ) Ljubljana Januar Februar 1 90 Marec 6 85 April 9 85 Maj Junij Julij Avgust September Oktober November 4 90 December 1 90 Meteorološki podatki v programu Energija 2010 Vir: Primer: 8

9 Priloga 4: Snovne lastnosti gradbenih snovi Material ZIDOVI Polna opeka (izvotljenost 0 do 15 %) ρ kg/m c J/kgK λ W/mK 0,76 0,64 0,58 0,47 0,61 0,52 µ - 12,0 9,0 7,0 5,0 6,0 4,0 Mrežasta in votla opeka (gostota skupaj z odprtinami) Porozna opeka 800 0,33 2,5 Klinker opeka, polna izvotljena Bloki iz elektrofiltrskega pepela Silikatna polna opeka ,05 0,79 0,47 0,58 1,10 0,99 0,79 35,0 30,0 4,0 5,0 20,0 16,0 13,0 Silikatna votla opeka ,70 7,0 (gostota skupaj z odprtinami) ,56 4,0 Porolit ,52 4,0 Žlindrin termoblok (gostota skupaj z odprtinami) Bloki iz celičastega betona Polni bloki iz lahkega betona Betonski bloki z odprtinami v dveh vrstah, iz lahkega betona (gostota brez odprtin) Betonski bloki z odprtinami v treh ,64 0,58 0,52 0,35 0,27 0,80 0,64 0,52 0,47 0,56 0,49 0,44 4,0 4,0 4,0 7,0 5,0 9,0 7,0 5,0 4,0 4,0 3,0 2,0 vrstah (gostota brez odprtin) ,56 0,49 6,0 5,0 Zid iz naravnega kamna ,16 22,0 Betonski votlaki z odprt. v treh vrstah ,74 10,0 Bloki iz celičastega betona, porobetona Material ρ kg/m c J/kgK 0,20 0,19 0,16 0,15 0,14 λ W/mK MALTE Apnena malta ,81 10,0 Podaljšana apnena malta ,99 0,87 0,85 25,0 20,0 15,0 Cementna malta ,40 30,0 Cementni estrih ,40 30,0 Pigmentna fasadna malta ,70 15,0 Cementna malta+lateks (sintetični dodatki) ,70 30,0 Mavčna in apnena mavčna malta ,70 9,0 Lahka mavčna malta ,47 4,0 Perlitna malta ,13 4,0 Toplotnoizolacijska malta 600 0,19 6,0 Mavčna malta na trstiki ,47 3,0 Mavčna malta na rabic mreži ,58 4,0 5,5 5,0 4,5 4,0 3,5 µ - 9

10 Material NARAVNI KAMEN IN ZEMLJA ρ kg/m 3 c J/kgK λ W/mK Granit, gnajs ,50 65,0 Gosti apnenec, dolomit, marmor ,50 2,30 65,0 65,0 Peščenec, amorfni apnenec ,70 50,0 Pesek in drobni gramoz ,70 1,20 15,0 15,0 Zaraščeno zemljišče, humus ,60 1,50 50,0 50,0 Material POLNILA ρ kg/m 3 c J/kgK λ W/mK Pesek, suh ,58 1,4 Gramoz, suh ,81 1,5 Zdrobljena opeka 800 0,41 1,3 Zdrobljena pluta 50 0,04 1,1 Perlit, nasut 100 0,05 1,3 Keramzit, nasut 400 0,22 1,3 Oblanci ,09 1,2 Mineralna ali steklena volna 50 0,41 1,0 Nasuta zemlja (vlažna) ,10 µ - µ - Material BETONI ρ kg/m 3 Betoni s kamnitimi agregati Keramzitni betoni Parjeni, celični betoni Betoni iz opečnega drobirja Beton iz žlindre c J/kgK λ W/mK 2,33 2,04 1,51 1,16 0,93 0,58 0,47 0,38 0,29 0,29 0,23 0,19 0,14 0,76 0,58 0,47 0,76 0,58 0,47 µ - 90,0 60,0 30,0 22,0 15,0 10,0 6,0 4,0 3,0 7,0 5,0 3,0 2,0 6,0 4,0 3,0 5,0 4,0 3,0 10

11 Material MATERIALI ZA OBLOGE Azbestno-cementne plošče nestisnjene stisnjene, utrjene s paro stisnjene, utrjene na zraku porozne, utrjene s paro Mavčno-kartonske plošče do 15 mm ρ kg/m do 18 mm 900 Polne mavčne plošče c J/kgK λ W/mK 0,35 0,41 0,41 0,21 0,21 0,23 0,70 0,58 0,47 0,35 µ - 20,0 50,0 20,0 5,0 12,0 8,0 12,0 8,5 6,0 Mavčne plošče s polnili, odprtinami ali porozne ,29 4,0 3,0 Klinker ploščice ,05 100,0 Ploščice iz opeke ,79 20,0 Fasadne plošče, glazirane ,92 300,0 Keramične ploščice stenske, glazirane talne, neglazirane Keramični mozaik 50 mm x 20 mm - 16 % rege 20 mm x 20 mm - 21 % rege 12 mm x 12 mm - 26 % rege ,87 1,28 0,99 0,99 0,99 200,0 200,0 140,0 100,0 90,0 Stekleni mozaik 20 mm x 20 mm - 20 % votlin ,70 150,0 Linolej ,19 500,0 Guma , Vnaprej izdelani betonski elementi ,33 2,04 90,0 70,0 Lahki betonski elementi ,47 10,0 Plošče iz gostih apnencev, dolomita in marmorja do ,33 65,0 Plošče iz peščenjaka ,33 50,0 Okensko steklo , Armirano steklo , Votli stekleni bloki , Les hrast smreka, bor Panelne plošče, obstojne v vodi težke, za zunanje obloge lažje, za notranje obloge Vezane plošče, obstojne v vodi za notranje obloge Iverne plošče trde mehke ,21 0,21 0,14 0,12 0,13 0,08 40,0 60,0 70,0 60,0 60,0 30, ,14 0,14 100,0 60, ,12 17, ,058 6, ,052 3, ,047 2,0 Iverne plošče, stisnjene ,099 60,0 Plošče iz lesne volne (izolit, heraklit ) z debelino 15 mm z debelino 25 mm z debelino 35 mm z debelino 50 mm Papirnate tapete pralne plastične ,14 0,099 0,093 0,081 0,15 0,15 0,20 11,0 8,0 6,0 5,0 5,0 10,

12 Material ρ kg/m 3 c J/kgK λ W/mK BITUMEN IN ASFALT Bitumen , Asfalt asfalt, 20 mm ,70 0, Bitumenska lepenka , Material ρ kg/m 3 c J/kgK λ W/mK TALNE OBLOGE PVC, homogen , PVC, na klobučevini , Vinil azbestne plošče , Preproge napeti tufting lepljeni tufting iglana lepljena ,070 0,081 0,090 µ - µ - 1,5 10,0 10,0 Deske za tla ,14 15,0 Parket ,21 15,0 Trde plošče iz lesenih vlaken ,19 70,0 Polietilenske folije , PVC folija, mehka , Bitumenski trak z vložkom aluminijske folije z debelino 0,1 mm 0,2 mm ,19 0, Bitumenski trakovi, zvarjeni, z debelino 5 mm, Al folijo 0,2 mm , Material ρ kg/m 3 c J/kgK λ W/mK STREŠNI PREKRIVNI MATERIALI IN TRAKOVI Strešna lepenka , Večkratni bitumenski premaz, armiran v eni plasti 10 mm , Večplastna bitumenska hidroizolacija z debelino 13 do 16mm Večplastna bitumenska hidroizolacija na perforirani lepenki ,19 0, PVC strešni trakovi, mehki , PIB (poliizobutil) trakovi , CR (kloropren-kavčuk) trakovi , CSM (klorosulfidni polietilen) trakovi , EPDM (etilen-propilen-kavčuk) trakovi , Strešniki ,99 40,0 Skrilne plošče ,90 120,0 Azbestno-cementne plošče ,35 50,0 Material ρ kg/m 3 c J/kgK λ W/mK KOVINE Jeklo lito jeklo ,50 46, Al folija 0,10 mm 0,15 mm 0,20 mm ,00 203,00 203, Bakrena folija 0,10 mm 0,15 mm ,00 380, Svinec , Cink , µ - µ - 12

13 Material ρ kg/m 3 c J/kgK λ W/mK TOPLOTNI IZOLATORJI Mineralna in steklena volna ,041 1,0 Steklena pena 145 0, Pluta, ekspandirana, impregnirana ,044 0,041 22,0 10,0 Plošče iz prešite trstike ,046 2,0 Plošče iz stisnjene slame (stramit) ,098 3,0 Brizgani azbest ,13 0,12 40,0 38,0 Lesni beton ,24 0,14 10,0 5,0 Sintetične plošče iz večplastnega poliestra ,23 0, Plošče iz akrilne smole , PVMD in PVC plošče , Polistirenske plošče (v blokih) ,041 0,041 0,041 0,041 45,0 40,0 35,0 25,0 Polistiren, izdelan v kalupih ,041 0,041 0,041 µ - 60,0 50,0 40,0 Fenolne plošče, rezane iz blokov ,041 0,041 40,0 35,0 Poliuretanske plošče, izrezane iz blokov ,035 0,035 50,0 40,0 PVC plošče , ,0 Urea plošče ,040 1,0 Ekstrudirani polistiren ,040 0, ,0 80,0 Ovčja volna ,040 1,0 Kokosova vlakna ,045 1,0 Vlaknaste lesne plošče ,045 10,0 Toplotnoizolacijski ometi 0,09-0,25 Steklena volna 80 0, , , , ,038 Kamena volna ,039 0,037 0,033 0,034 0, ,0 1,0 1,0 1,0 1,0 Celulozna vlakna ,040 1,0 Bombaž 20 0,040 1,0 Perlitne plošče ,060 5,0 Penjeno steklo ,060 Poliuretanska pena , , ,025 30,0 Perlitno nasutje ,055 3,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 13

14 Dodatne računske domače naloge Predloge dodatnih računskih nalog so dostopne na spletni strani predmeta.! Računske naloge lahko oddate v pregled le na naslednji vaji. 14

15 DN 2. vaje Ime in priimek skupina za vaje GF vpisna številka Grafično prikažite kako se toplotna prehodnost gradbene konstrukcije spreminja z debelino toplotne izolacije. Prikažite tudi izračun in kontrolo toplotne prehodnosti za dve različni debelini izolacije. Kolikšna je najmanjša potrebna debelina toplotne izolacije? i e sloj d (cm) (kg/m 3 ) (W/mK) apnena malta ,81 betonski votlaki 20 + y ,74 kamena volna 100 0,04 silikatna polna 3 + x opeka , x y U d izol = 2, 5, 10, 12, 15, 20, 25 in 30 cm dizol 15

16 DN 3. vaje Ime in priimek skupina za vaje GF vpisna številka Sestavite strešno konstrukcijo nad ogrevanim podstrešjem ter izračunajte in preverite toplotno prehodnost konstrukcije za primer neprezračevane, slabo prezračevane in dobro prezračevane izvedbe te konstrukcije. Debelina zračnega sloja naj bo v vseh treh primerih 0,5 + y/2 cm y sloj d (cm) (kg/m 3 ) (W/mK) Primer sestave strešne konstrukcije Vir: 16

17 DN 4. vaje Ime in priimek skupina za vaje GF vpisna številka Preverite ali pri projektnih pogojih pride do kondenzacije vodne pare na notranji površini okna (zasteklitve), če je toplotna prehodnost zasteklitve enaka 1,0x W/m 2 K. Okno se nahaja v Ljubljani. Temperatura zraka v prostoru je 20 C, relativna vlažnost zraka pa je 75% x 17

18 Naloge - kolokvij Ime in priimek skupina za vaje GF vpisna številka Izračunajte (preverite) skupno količino kondenzata ob koncu januarja. Mesečna povprečna temperatura zraka je -2 C, relativna vlažnost pa je 90%. Skupna količina kondenzata ob koncu decembra znaša 110 g/m². V kolikor je potrebno, določite potrebno debelino parne zapore ( = 42000) ter označite mesto njene vgradnje. i e sloj d (cm) (kg/m 3 ) (W/mK) (-) apnena malta ,81 10 mrežasta opeka ,52 4 kamena volna ,037 1 podaljšana apnena malta ,87 25 R: U = 0,200 W/m²K < U max = 0,28 W/m²K ; q = 4,407 W/m² ; r' = 1,32 m ; p k' = 0,525 kpa ; g c1 = 0,542 g/m²h ; g c2 = 0,172 g/m²h ; m c' = 275,7 g/m²mesec M c = 385,7 g/m² < M c,dov = 500 g/m² 2 1,5 1 0,5 0 18

19 Naloge - kolokvij Ime in priimek skupina za vaje GF vpisna številka Izračunajte (preverite) skupno količino kondenzata ob koncu januarja. Mesečna povprečna temperatura zraka je 0 C, relativna vlažnost pa je 90%. Skupna količina kondenzata ob koncu decembra znaša 220 g/m². V kolikor je potrebno, določite potrebno debelino parne zapore ( = 42000) ter označite mesto njene vgradnje. i e sloj d (cm) (kg/m 3 ) (W/mK) (-) mavčno kartonska plošča 1, ,23 8 polistirenske plošče , beton ,04 60 podaljšana apnena malta ,87 20 R: U = 0,266 W/m²K < U max = 0,28 W/m²K ; q = 5,320 W/m² ; r' = 1,52 m ; p k' = 0,647 kpa ; g c1 = 0,413 g/m²h ; g c2 = 0,006 g/m²h ; m c' = 303 g/m²mesec M c = 523 g/m² > M c,dov = 500 g/m² ; r PZ = 110 m ; ; d PZ 2,6 mm 2 1,5 1 0,5 0 19

20 Naloge - kolokvij Ime in priimek skupina za vaje GF vpisna številka i Izračunajte (preverite) skupno količino kondenzata ob koncu januarja. Mesečna povprečna temperatura zraka je -2 C, relativna vlažnost pa je 90%. Skupna količina kondenzata ob koncu decembra znaša 110 g/m². V kolikor je potrebno, določite potrebno debelino parne zapore ( = 42000) ter označite mesto njene vgradnje. e sloj d (cm) (kg/m 3 ) (W/mK) (-) mavčno kartonska plošča ,23 12 steklena volna ,033 1 polne mavčne plošče ,7 12 kamena volna ,037 1 apnena malta 0, ,81 10 R: U = 0,141 W/m²K < U max = 0,28 W/m²K ; q = 2,961 W/m² ; r' = 0,6 m ; p k' = 0,567 kpa ; g c1 = 1,142 g/m²h ; g c2 = 0,881 g/m²h ; m c' = 194,7 g/m²mesec M c = 274,7 g/m² < M c,dov = 500 g/m² 2 1,5 1 0,5 0 20

21 Predloge eksperimentalnih vaj Posterji eksperimentalnih vaj z navodili za izvedbo eksperimentalne vaje so dostopni na spletni strani predmeta (pdf A4 format). Vsebina in obseg poročila eksperimentalne vaje je opredeljena na strani 2. 21

22 22

23 1.Eksperimentalna vaja: Termografija stavb Ime in priimek skupina GF podpis Fizikalni zakon, ki predstavlja osnovo za termografijo se imenuje: T E O R I J A Enačba in enota: Razlaga veličin: (oznaka, enota, naziv) Termografijo izvajamo s. Ta izmeri, ki ga za prikaz pretvori v. Pri tem je potrebno v merilniku nastaviti, ki za gradbene snovi znaša. Npr.: Atmosfersko okno: Potrebni pogoji pri meritvi: Interpretacija meritev razlika zunaj/znotraj): Opis primera termografije vaše skupine: Glavne ugotovitve in zaključki: 23

24 24

25 2.Eksperimentalna vaja: Toplotna prevodnost gradbenih snovi Ime in priimek skupina GF podpis Pojasnite prevod toplote: T E O R I J A Fizikalni zakon se imenuje: Enačba in enota: Razlaga veličin: (oznaka, enota, naziv) Kaj merimo, da lahko določimo λ in kdaj odčitamo vrednosti: Rezultati meritev: vzorec veličina Preračun: Komentar rezultatov: (pričakovana vrednost) 25

26 26

27 T E O R I J A 3.Eksperimentalna vaja: Toplotna prehodnost zasteklitve Ime in priimek skupina GF podpis Kaj je toplotna prehodnost? (definicija, oznaka, enota) Pojasnite prehod toplote pri dvojni zasteklitvi: Dovoljena toplotna prehodnost po PURES: Kaj merimo, da lahko določimo Us in kdaj odčitamo vrednosti: Rezultati meritev: dan, ura veličina Preračun: Komentar rezultatov: (vrsta zasteklitve) 27

28 28

29 T E O R I J A 4.Eksperimentalna vaja: Zračna prepustnost stavb Ime in priimek skupina GF podpis Kako je opredeljena zračna prepustnost (zrakotesnost) stavb? (definicija, oznaka, enačba, enota) Kakšna je zahtevana zrakotesnost stavbe po PURES? Kaj in kako merimo ter s katero napravo, da lahko določimo zrakotesnost stavbe: Rezultati meritev: Preračun: Komentar rezultatov: (rezultat, PURES) 29

30 30

31 T E O R I J A 5.Eksperimentalna vaja: Količnik dnevne svetlobe Ime in priimek skupina GF podpis Kako je opredeljena KDS? (definicija, oznaka, enačba, enota) Kaj poleg KDS še lahko preverimo pri naravni osvetlitvi? Kaj in kako merimo ter s katerim merilnikom: Rezultati meritev in preračuna za: globina položaj E (lx) E (lx) KDS (%) KDS (%) Preračun: (za 2 točki) Graf: Komentar: (kriteriji svetlobnega ugodja) 31

32 32

33 6.Eksperimentalna vaja*: Krivulja porazdelitve svetilnosti Ime in priimek skupina GF podpis Kaj je KPS? T E O R I J A Kako izvedemo meritev na prikazani merilni progi? Rezultati meritev in preračuna: kot i veličina 0 ± 5 ± 10 ± 15 ± 20 ± 30 ± 45 ± 60 ± 75 ± 90 ± 120 ± 180 E i (lx) Ii (cd) Preračun: (za 2 kota) cd Komentar:

34 7.Eksperimentalna vaja*: Osvetlitev delovne površine Ime in priimek skupina GF podpis Primerna osvetljenost delovne površine: T E O R I J A Kako na osnovi znane KPS izračunamo osvetljenost točke na prikazani merilni progi? (skica, enačba, razlaga) Rezultati preračuna za eno sijalko: (sijalka 0,36 m nad delovno površino) odmik od normale x izračunane veličine r x (m) 0 cm 5 cm 10 cm 15 cm 20 cm 25 cm 30 cm 40 cm 50 cm i x ( ) Ii (cd) Ex (lx) Preračun: (za 2 točki) 2400 E 2200 (lx) dve sijalki ena sijalka x (cm) Komentar: 34